IZHAJA VSAK ČETRTEK
uredništvo in uprava:
tPW° Trst’ Ulica Valdirivo 36, spil °n 60824- Pošt. pred. (ca-Sf Postale) Trst 431. Poštni .vnt račun Trst, 13978341 p°štnina plačana
D
v gotovini
N I K
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
?LJ72G
TRST - ČETRTEK 22. FEBRUARJA 1990
LET. XL.
Nemška združitev že letos?
Nemška združitev ostaja v središču ednarodne pozornosti. Ameriški predsed-. Bush je te dni izjavil, da Združene dr- j ave podpirajo zahodnonemškega kanclerja Kohla in da torej želijo, da ostane tu- j i nova, združena Nemčija članica Atlant-j . ega zavezništva. Ameriški zunanji mini- j
Nam gre za pravice, ne za privilegije
j —	   l.	V U ■ X	H	”	*	*	v
^ Baker je ravno tako poudaril, da mo-a niti Združena Nemčija članica NATA in' l®Sn° naslonjena na Zahod. Baker je po te-! lziji povedal, da se Nemčiji dejansko že
ružujeta na gospodarskem področju in a ni izključena popolna združitev še v eiji letu. O ameriških četah v Evropi je ^jal, da po zadnjih dogovorih med Mo-, y0 in Washingtonom niso predvidena na-juja krčenja števila ameriških vojakov ‘Vropi.
Tudi neki tesni sodelavec zahodnonem-
v Ev
ške
Sa kanclerja Kohla je za ameriško te-
®Vlzjj° izjavil, da bo prišlo do nemške wjužitve še letos. Tega ne morejo prepre-oj ne Sovjeti ne vzhodnonemški voditelji. p lbab za hitro združitev je gospodarske , - rave, saj prevladuje strah, da pride v zhodni Nemčiji do popolnega gospodar-e8a zloma zaradi bega vzhodnih Nemcev ,.a Zahod. Samo ta mesec so našteli 100 1Soč selitev.
^ nemški vladi pa so nastali spori rav-2aradi pripadnosti Združene Nemčije autski zvezi. Zunanji minister Genscher
Uo
Ati
j. l’ da bi moralo po združitvi ostati ozem-ne nekdanje Vzhodne Nemčije zunaj vpliv-a§a območja NATA, obrambni minister v/?. enberg pa odločno zagovarja celovito jučitev v zavezništvo. Genscher pa :	rajn pri svojih pogledih, ker ve, da Sov-
, ska zveza nasprotuje celovitemu prehodu Združene Nemčije pod NATO, in se 2^T da bo prišlo do zapletov na poti do
t i britanska ministrska predsednica Tha-vj erjeva je izjavila, da je treba pri nem-efn združevanju spoštovati obstoječe dr-vne meje in upoštevati pravice štirih dr-iev’ Zrna§ovaIk v zadnji vojni. Thatcher-jj- a Pravi, da bi bilo čisto razumljivo, če v . Pvjetska zveza vsaj začasno ohranila Insko prisotnost na vzhodnonemškem o-2e*ilju.
Poljaki pa so močno prizadeti, ker do-2dV0!. lz Ottawe o pogajanjih za nemško »dvU^eV Vključuje Poljake iz formule jalVa Plus štiri«, po kateri naj bi se poga-pot najprej Vzhodna in Zahodna Nemčija, ertl Pa z njima Združene države, Sovjet-Mi *Veza, Velika Britanija in Francija. 2a> lirski predsednik Mazovviecki je že eval pri omenjenih, da bi na pogaja-dalje na 8. strani ■
Pred dnevi je izšla nova številka Poročevalca Slovenske skupnosti, glasila devinsko - nabrežin- j ske sekcije Ssk. Uvodnik je napisal MB (Martin Brecelj). Zaradi važnosti obravnavane tematike ga ponatiskujemo v celoti.
(Ured.)
Od palače Chigi (sedeža vlade) do Palače Madama (sedeža senata) menda ni več kot 500 metrov. In vendar je vladni zakonski osnutek z naslovom »Ukrepi v korist prebivalstva slovenskega jezika v tržaški in go riški pokrajini ter prebivalstva slovanskega porekla (sic!) v videmski pokrajini« potreboval za to pot nič manj kot dobra dva meseca. Tega si očitno italijanska državna uprava ne bo mogla šteti v čast, še zlasti če pomislimo, da gre za problem, ki čaka na rešitev ne »le« mesece in niti »samo« leta, ampak že dolga desetletja. Ko bi potem količkaj kritično pregledali vsebino osnutka, ki je sicer bolj znan po svojem prvotnem sestavljalcu ministru Maccanicu, pa bi se nam prikazali kar v groteskni luči tisti, ki v teh časih skušajo ponujati prebujajočemu se Vzhodu italijansko politično ureditev kot vzor demokratičnosti — tudi kar zadeva reševanje narodnostnih vprašanj.
A pustimo zdaj ob strani vsebino osnutka. Kljub njegovi vsebinski klavrnosti so se namreč ob njegovi nedavni in zapozneli predložitvi v senatu pri nas ponovno dvignili »zaskrbljeni« glasovi (za »zaskrbljene« se sami označujejo), češ, paziti je treba, da ne bi zaščitni zakon naklonil Slovencem kakih »privilegijev« in sploh
določal stvari, ki bi jih krajevna večina ne bila voljna sprejeti po »demokratičnem postopku«. Tako je bilo slišati tudi iz ust av-toritetnih predstavnikov tržaških oblasti. Toda, kaj je pravzaprav na tej »zaskrbljenosti«? In predvsem, o kakšnih »privilegijih« je govor?
Nasprotniki »privilegijev« v korist Slovencem se navadno ne spotikajo toliko ob javne prispevke, ki naj bi jih bile deležne slovenske ustanove in organizacije. Veliko bolj in predvsem jih običajno moti dejstvo oziroma zahteva, da bi javne uprave in u-stanove na narodnostno mešanem območju obvezno razpolagale tudi z osebjem, ki bi obvladalo slovenski jezik, in da bi sploh poslovale tudi po slovensko. To naj bi predstavljalo privilegij, ker šlo naj bi med drugim za delovna mesta, ki bi bila rezervirana izključno za Slovence.
Na tak očitek ni težko odgovoriti. Dovolj je pripomniti, da delovna mesta za javne uslužbence z obveznim znanjem slovenskega jezika v resnici niso rezervirana izključno za Slovence, saj so za vse, ki pač obvladajo slovenski jezik. To pa je potencialno lahko vsakdo. Seveda pa bi morale pristojne oblasti in ustanove s pospeševanjem pouka slovenščine v vseh šolah na narodnostno mešanem območju, s prirejanjem tečajev ipd. poskrbeti, da bi to, kar je zdaj zgolj potencialno, postalo stvarna možnost. Prav to bi morali zahtevati borci proti »privilegijem«, če bi seveda bili v svoji borbi dosledni.
dalje na 2. strani ■
Slovenska skupnost za temeljito izboljšanje osnutka zaščitnega zakona
Pravna komisija Slovenske skupnosti te dni končuje s kritično analizo, predlo- j gi temeljnih sprememb in drugih popravkov v zvezi z vladnim osnutkom za zaščito Slovencev v Italiji. Na celodnevnem zasedanju 3. marca bodo člani deželnega tajništva in pravne komisije skupno pregledali gradivo, ki ga bo skušala Ssk s pomočjo manjšinskih parlamentarcev in ob iskanju drugih zaveznikov uveljaviti v Rimu.
Za obdobje razprave o Maccanicovem osnutku je tudi izrednega pomena pobuda o sklicu vseh slovenskih izvoljenih političnih predstavnikov, ne glede na stranko in ! pokrajino, ki jima pripadajo, da bi prišlo ! do skupne platforme slovenskih zahtev.
Deželno tajništvo Ssk, ki je o teh vprašanjih razpravljalo na zadnji seji, je dalo pobudo za skupno in enakopravno dogovarjanje izvoljenih predstavnikov o čim hitrejši izpeljavi zbora.
Deželno tajništvo je tudi ustanovilo deželno delovno skupino za gospodarska in ekološka vprašanja. Razpravljalo je o problemih upepeljevalnika v Sovodnjah in o delu v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine.
V petek, 23. t.m., bo prvo uradno srečanje med vodstvoma Slovenske skupnosti in Unije Italijanov iz Istre in z Reke za razgovor o položaju in medsebojnem sodelovanju obeh narodnostnih skupnosti.
RADIO TRST A
Nam gre za pravice, ne za privilegije |j
■ NEDELJA, 25. februarja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Drevo v oblakih«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 G'as-ba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Yesterday ali Od jutri ne kadim več«; 14.30 V sta-j diu z vami; Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba; I 17.45 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 26. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.40 Ženski zbor Jože Hermanko iz Maribora; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš (o ekologiji); 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10	Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 27. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deže.na kronika; 9.40 Dramatizirana glosa: »Voda iz pipe« (Josip Tavčar); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Ženski zbor Vrhnika; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Simfonični orkester Slovenske filharmonije; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10	Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 28. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Ženski zbor Skladatelji Ipavci iz Šentjurja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Glasbena kronika s Hrvaškega; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
B nadaljevanje s 1. strani
Toda pri njih bomo, žal, le težko naleteli na takšno zadržanje. Veliko verjetneje jih bomo slišali postavljati v dvom potrebo po poslovanju javnih uprav v slovenščini, češ da to uvaja umetne razlike med državljani, saj »itak vsi znamo italijansko«. Takšno izvajanje je lahko zelo dosledno, toda zavedati se je treba, iz kakšnih premis izhaja. V zadnji inštanci izvira iz klasičnega koncepta nacionalne države, po katerem naj bi se države nacionalno povsem poistovetile s svojimi večinskimi narodi, tako da bi na državni (pravni, uradni, javni) ravni manjšinske narodnostne prisotnosti ne imele nikakega pc-mena in nikake obstojnosti.
To pa je seveda v popolnem nasprotju s sodobnim pojmovanjem države, kakršno se med drugim odraža tudi v ustavi italijanske republike. Danes vsaj načeloma nobena država ne odreka avtohtonim manjšinskim narodnostnim skupnostim pravnega priznanja in obstoja. To pravico uvrščamo celo med najtemeljnejše, t.j. med človekove pravice. In v njej je nujno in v prvi vrsti vključeno prav priznanje javne rabe manjšinskega jezika, saj je to za manjšinsko narodnostno skunnost temeljna oblika izražanja lastne državne prizna-i nosti. Gre za temeljno pravico, ki — tako kot vsaka temeljna pravica ali svoboščina ! — ne more biti predmet običajnih odločanj
zgolj na osnovi načela večine, na kar P gosto, a zmotno, reduciramo postopek d mokratičnega odločanja. To ne more bi* ker narodnostna enakopravnost sodi v mo bistvo kulturnega in političnega phtf
lizma, ki predstavlja resnično osnovo.
vi
kateri šele običajno odločanje v skladu voljo večine postane etično opravičljivo! Uf smotrno. Narodnostno enakopravnost bit lo absurdno brez nadaljnjega postavija r£ na navadno glasovanje na kateri koli sM Sr ščini, tako kot bi bilo absurdno odločati n( takšnim navadnim glasovanjem, recimo* (j, pravici do zdravja.	ir
Prav po tej plati zahodne demokrat r; je kažejo nekatere izmed svojih največ]1 p, in najznačilnejših hib. S praktično absol' Q] tizacijo načela večine in s podreia"je! č; vsega strankarskim pogajanjem oziroi* a. političnemu barantanju večkrat zanade' u v sistematično preziranje vsega, kar j p manjšinsko ali socialno šibko, pa naj bod a to brezposelni, bolni, ostareli, otroci ali P z manjšinske narodnostne skupnosti. Itaki n v tem smislu prav gotovo ne dela izjeiU1 tudi ko gre za reševanje (notranjih) U: \: rodnestnih problemov. To prav mi Slove1 r ci najbolje vemo. In prav bi bilo, da bi1 ž bolje razumeli tudi v Palači Chigi, v PalJ1 ( Madama in še kje, preden bi se pred Vzh< s dom in sploh pred svetom skušali ponaša’ s s svojo demokracijo.	^
M. B. 5
VELIK PRAZNIK ZA UNIATE
Slovaški katoličani vzhodnega obreda j ali uniati, so v soboto, 17. t.m., praznovali
■ ČETRTEK, 1. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 9.40 »Oj, vojna moja, vojna kruta«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Pomembni dogodki našega stoletja; 12.40 Moški komorni zbor iz Iške vasi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.10 Rezija '89; 16.00 Mešani zbor Sofia Kammarkor iz Stockholma na Švedskem; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.C0 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 2. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Komorni moški zbor s Ptuja;
13.00	Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 O-troški kotiček: »Narišimo pravljico!«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 Mladi evropski izvajalci v palači Labia v Benetkah; 16/5 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10	Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
ponovno doseženo svobodo. Prvič po letu 1948 je bil javno posvečen uniatski škof, za to slovesnost pa so prihiteli v slovaško mesto Prešov, ki je edina škofija za pol milijona Slovakov vzhodnega katoliškega obreda, številni verniki iz sosednje Ukrajine, kjer še ne uživajo polne svobode, in pa iz zdomstva, iz Združenih držav in Kanade.
Obred s slikovito liturgijo, ki je trajala štiri ure, je bil na stadionu, kjer se je zbralo 20.000 ljudi. Nagovoril jih je tudi podpredsednik češkoslovaške vlade Hro-
madka, ki je tudi protestantski pastor. Nc vega škofa monsignorja Jana Hirko, ki 6 je želel papež imenovati že pred leti, a ■ oblasti to preprečile, je posvetil slovašt kardinal Tomko, ki v Vatikanu vodi kot gregacijo za evangelizacijo narodov. Obrč pa sta sooblikovala tudi madžarski prilik kardinal Paskai in krakovski nadškof, pol ski kardinal Macharski. Prisotnih je bi’ še 30 škofov in pa posebni papežev odp£ slanec za vzhodnoevropske države nune’ Colasuonno, ki ravno te dni na Ceškosl’ vaškem ureja zadnje podrobnosti za V[ tovanje papeža Janeza Pavla II., ki bo ob skal Prago in druga mesta 21. in 22. apri1-1
Umrl je dr. Jank
m SOBOTA, 3. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 »Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10 10 Zbor Consortium musieum iz Liubliane; 11.40_ Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.40 Moški zbor Zdravilišča v Rogaški Slatini;
13.00	Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro ...« — zabavno kulturna oddaja, ki jo vodi Peter Cvelbar; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10	Sobotno popoldne; 18.00 Ciril Kosmač: »Prazna ptičnica«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Slovenska Koroška se je 17. t.m. poslovila od prelata dr. Janka Hornbocka, ki je bil od leta 1939 s krajšimi presledki do smrti župnik v Podgorjah, 35 let pa tudi ravnatelj Družbe svetega Mohorja v Celovcu. Čez nekaj mesecev bi bil dopolnil 80. leto, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1938. V času nacizma je bil pregnan, v povojnih letih pa je bistveno sooblikoval verski in narodnokulturni razvoj slovenskega ljudstva na Koroškem. Med drugim je bil urednik »Nedelje«, tajnik dušnonastirske-ga urada v Celovcu, dekan in sooblikovalec znane koroške sinode, ki je odobrila dokument o sožitju med Slovenci in Nemci. Nazadnje je bil predsednik nadzornega odbora Mohorjeve.
V soboto, 17. t.m., je bila v Slomškove15 domu v Celovcu žalna seja. Zapela sta otrc ški zbor zasebne dvojezične ljudske še*1 Mohorjeve in pa mešani zbor nastavlje11 cev Mohorjeve družbe. V imenu vodsU' e župnik Ivan Olip orisal duhovno posle15
stvo Mohorjeve, kot se je oblikovala p°‘
Hornbockovim vodstvom. Sedanji raVPf
telj dr. Anton Koren pa je orisal zunaUj
dejavnosti v povojnih letih od Mohorjev*
vil
dijaških domov do tiskarne in knjigah], ter kulturnih in šolskih pobud. Predseduj’
Narodnega sveta koroških Slovencev
Matevž Grilc je podčrtal oporo, ki jo J' Mohorjeva izkazovala tako Narodneij1 svetu kot Našemu tedniku. Zasluge prel"
dalje na 5. strani
lit Zakaj tako počasi?
lis t- deželni svetovalec Slovenske skupno-j S.1 Bojan Brezigar je naslovil na deželno j v ado vprašanje v zvezi z gradnjo avtoce-, j: s e Po tržaškem Krasu. Svetovalec najprej \ J^Sotavlja, da dela potekajo silno počasi, j2:	Je	tudi	posledica dejstva, da so mo-
uj ral1 iz naravovarstvenih razlogov korenito [j sPrerneniti prvotne načrte. To pa nikakor ). je.vVel3a za odsek Prosek - Fernetiči - Pa-. riae, kjer so se dela začela že pred leti 111 so zdaj skoraj popolnoma prekinjena, ;jj ^azen na nekaterih mestih, kjer pa dela ,li P°i;ekajo silno počasi. Svetovalec Brezigar £l aP°zarja, da je bil pri Proseku v zadnjem p, Casu Prekinjen promet tudi na drugi stezi e’ avtoceste, tako da je bil ves promet pre-j Usmerjen na staro državno cesto 202, kar jd Podstavlja veliko nevarnost za voznike f avtomobilov in za krajevno prebivalstvo, ijj 2 asti za mladino, ki je namenjena na športni n° igrišče pri Proseku.
lil	na	štirih mestih obstaja zato ve-
et Oa nevarnost za voznike avtomobilov, ki t m°rajo pogosto čakati v dolgih vrstah: na a< fe Cenjenem področju Proseka, kjer je j,( d promet preusmerjen na cesto 202, na \&\ Sl 110 Pomembnem križišču pri Opčinah, v samem središču Opčin, po katerem vozijo tovornjaki, ki prihajajo s tovornega po-taJališča pri Fernetičih ali ki peljejo na
^»ate našega jezika
S	Zgodnejši
o!	ali bolj zgodnji?
jj	Večkrat sem v tisku opazil	napačno
-,lj ^ °Pnjevanje pridevnikov. Včasih so res lil' iezave. posebno pri nekaterih pridevniških esedah. A karkoli je zapisano, mora biti [6 Pravilno, če že ni brezhibno. Slovnično ;1C Pfavilo pravi, da pridevnike, ki imajo sapi 0 določno obliko, stopnjujemo opisno, to 'jji '!e s Prislovom bolj (za primernik) in naj-[IS r°b (za presežnik). Takih pridevnikov je ..ar precej: naštejmo le nekatere, npr. bož-srednji, zgodnji, slovenski, kmet-i ,_z’ deš/ci, moški, itd. Napačni so npr. stav-l- Talente je potrebno odkrivati v čim J?°dnejši mladosti. Prav: čim bolj (tudi: ^mb°Zj) zgodnji mladosti. Ta pesniška zbiral1 v-. le sicer zgodnejše avtorjevo delo. Pra-tQaaie edino tale oblika: bolj zgodni e aval'	ev° delo. Bral sem tudi naslednje stra-
afl	Človek	je najdivejša zver; pravilno:
;V*	je	včasih najbolj divja zver.
Qi ..i2iema oziroma slogovna posebnost je 4 pr-i belejši, čeprav slovnica pravi, da 4 ^ evnike, ki pomenijo barve, stopnjuje-i'1	Prav tako s prislovom bolj, za presežki	vPa z najbolj: rdeč, bolj rdeč, najbolj
•fl	Tudi	pridevniške besede, ki so po ob-
lil po/1 .Vzniki (vroč, bodeč, goreč, vrel, gnil, d{ rei^K1 ^e^en> itd) stopnjujemo opisno, to-jf pQ/ . °lj vroč, bolj vrel in ne vrelejši ali Ji'	Tdejši ali naivročeiša voda koristi pri
Ji Matičnih vnetjih.
I	R.	Petaros
Fernetiče, ter pri Padričah, kjer se promet ponovno preusmeri na staro cestoI 202, ki je v silno slabem stanju.
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti zato poziva deželno vlado, naj posreduje pri pristojnih uradih, zlasti pri državnem podjetju ANAS, da bi se gradnja avtoceste nadaljevala in se tudi čimprej končala (vsekakor pred začetkom letošnje turistične sezone).
DEŽELNI SVET ODOBRIL OSNUTEK
ZAKONA O RADIOTELEVIZIJSKI
SLUŽBI
Deželni svet je v torek, 20. t.m., skoraj soglasno (vzdržali so se samo neofašisti) odobril osnutek vsedržavnega zakona v zvezi z radiotelevizijsko službo. Gre za besedilo, ki poverja deželam pristojnosti pri organizaciji in podpori krajevnim radiotelevizijskim postajam; to besedilo naj bi sprejel parlament v okviru sedanje razprave o reformi državne radiotelevizije.
V razpravo je med drugimi posegel svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar, ki je uvodoma poudaril pomen radiotelevizijskega medija v današnji družbi, še zlasti glede na dejstvo, da prihaja prav po krivdi televizije do kulturnega po-j sploševanja na zelo nizki kakovostni rav-i ni, ki jo označujejo ameriške TV nadalje- j vanke in japonske risanke. Glede na mož-! nosti razvoja televizije v Evropi, ki er bo po ocenah Evropske skupnosti pred koncem stoletja na razpolago gledalcem od 90 do 190 kanalov, je tem bolj potrebna zago-: tovitev ustrezne televizijske službe tudi na krajevni ravni.
V tem okviru je Brezigar poudaril nujnost, da se zajamči deželam, ki imajo neko specifičnost zaradi prisotnosti manjšin, možnost, da posegajo v korist televizijskim družbam, tako javnim kot zasebnim, ki oddajajo v manjšinskih jezikih. Poleg tega je Brezigar s posebno resolucijo pozval deželno vlado, naj posreduje pri rimskih oblasteh za čimprejšnjo uvedbo televizijskih oddaj v slovenščini. »Dokaj nenavadno je namreč, in gotovo vladi ni v čast, da je treba šele uveljaviti televizijske reforme iz leta 1975 v času, ko parlament že pripravlja novo reformo,« je poudaril Brezigar.
Sredi prejšnjega tedna, v četrtek, 15. t.m., je bil v Ljubljani simpozij na temo »Vladimir Bartol in slovenska literatura«. Simpozij je priredil sklad Vladimira Bartola, ki deluje v okviru ZSMS. Na simpoziju je sodelovalo deset predavateljev, povezoval pa je literarni zgodovinar Marko Crnkovič. Prvi predavatelj je bil Marko Juvan, ki je osvetlil značilnosti najbolj znanega Bartolovega dela, romana »Ala-mut«. Irena Novak pa je opisala vpliv perzijske kulture na Alamut. Pisatelj Tone Peršak je utemeljil, zakaj je Bartol šele zadnja leta postal aktualen. Prof. Janko
Deželni odbornik Rinaldi je v imenu odbora sprejel kot priporočilo to resolucijo, prav tako pa je kot priporočilo sprejel resolucijo komunista Budina in zelenega Rossija, ki pozivata vlado in parlament, naj v končnem besedilu zakona upoštevata potrebe narodnih in jezikovnih manjšin. Deželni svet je tudi skoraj soglasno (proti je bil poleg neofašistov samo listar Gam-bassini) odobril Brezigarjev popravek k določilu, po katerem naj bi lahko krajevne radiotelevizijske postaje ustanavljali samo ljudje, ki so po državljanstvu in narodnosti Italijani. Določilo o narodnosti je bilo črtano, tako da je možnost ustanavljanja zasebnih postaj zajamčena vsem italijanskim državljanom.
Previsoke pristojbine za manjša plovila
Deželni svetovalec Bojan Brezigar je naslovil vprašanje na deželno vlado tudi v zvezi z novimi pristojbinami za naveze manjših plovil. Svetovalec ugotavlja, da so pristojne pomorske oblasti pred kratkim določile nove pristojbine za naveze za leto 1989 in naslednja leta. Najnovejše pristojbine pa predvidevajo povišek za kar tisoč odstotkov, se pravi, da znaša nova pristojbina 600 tisoč lir, medtem ko je prej znašala 63 tisoč.
Bojan Brezigar poudarja, da se zdi povišek odločno previsok in vsekakor pretiran, od tega pa imajo škodo predvsem manj imoviti sloji. To velja zlasti za Trst, kjer mnogi starejši ljudje že po tradiciji imajo i manjšo barko, ki jim je edina zabava na stara leta. Za take ljudi pa predstavljajo nove pristojbine znaten odstotek njihove že tako skromne pokojnine. Celotna zadeva pa je naravnost groteskna, saj znaša za manjša plovila pristojbina 600 tisoč lir letno, za večja plovila, ki stanejo tudi nekaj stotin milijonov lir, pa znaša pristojbina le nekaj več kot milijon lir. S tem se je uveljavilo povsem različno in tudi krivično ravnanje med raznimi sloji prebivalstva, pri čemer pa so oškodovani tisti, ki nimajo visokih osebnih dohodkov.
Zato svetovalec Slovenske skupnosti poziva deželno vlado, naj posreduje pri pristojnih organih, da se korenito spremenijo kriteriji, po katerih so bile določene pristojbine za plovila, in sicer v smislu, da se pristojbine za manjša plovila znatno znižajo.
Kos je osvetlil ozadja o izidu dela »San Lorenzo« in da je na tržaškega pisatelja vplival tudi Josip Vidmar. Drago Bajt je predaval o Bartolovi esejistični dejavnosti, Boris Paternu pa je podal sliko o tem, kako so Bartola ocenjevali različni literarni kritiki. Zanimivo je bilo izvajanje Lada Kralja, ki je primerjal Bartolova in Grumova dela. O Bartolu in njegovih sodobnikih je govoril Tomo Virk, Helga Glušič pa je primerjala Bartola in Zupana. Tadej Zupančič je govoril o tem, da je bil Bartol nekakšen upornik, ki se je umaknil v ustvarjalno askezo.
22. februarja 1990	NOVI	LIST
‘ Iz delovanja deželnega svetnvalca Ssk
Simpozij o Vladimiru Bartolu v Ljubljani
ZANIMIV KONCERT
Z DOMAČIMI GLASBENIKI
Četrtkov (15. t.m.) abonmajski koncert Glasbene matice so oblikovali domači glasbeniki. Nastopil je namreč Godalni kvartet Glasbene matice, ki ga sestavljajo violinista Žarko Hrvatič in Jagoda Kjuder, violist Marko Bitežnik in čelist Peter Filipčič. V prvem delu koncerta, ko je bil na sporedu Mozartov Kvintet v A-duru K 581 za klarinet in godalni kvartet, je sodeloval z njimi še klarinetist Miran Košuta. V prvem delu sporeda je Godalni kvartet izvajal tudi zanimivo skladbo skladatelja in duhovnika Ivana Florjanca Poligrami (1987), ki je tudi skladateljev komorni prvenec.
V drugem delu koncerta so Hrvatič, Kjudrova, Bitežnik in Filipčič igrali Bo-rodinov Kvartet št. 2 v D-duru.
OBČNI ZBOR PD MAČKOLJE
IN PREŠERNOVA PROSLAVA
4. februarja je PD Mačkolje imelo svoj redni občni zbor, na katerem je pregledalo svoje delovanje v preteklem obdobju. Iz poročil, ki so bila na njem podana, je razvidno pestro in bogato in tudi uspešno delovanje, kljub omejenim človeškim razpoložljivostim in ne prav lahkim razmeram, v katerih deluje. Naj omenimo samo najpomembnejše oblike delovanja, kot so razne prireditve, nastopi, razstave, gostovanja zunanjih skupin, predavanja za mladino, nastopanje mešanega pevskega zbora j in sodelovanje z otroškim pevskim zborom j Slovenski šopek ter vsakoletni praznik; češenj.
Člani društva, ki so se številno udele-! žili občnega zbora, so v tem pogledu izra-1 zili vse priznanje odboru in še zlasti predsedniku Brankotu Slavcu. V razpravi je bil poudarjen tudi pomen, da društvo nadaljuje predvsem z izvajanjem lastnih pobud in nastopov in da se v društveno delovanje postopoma enakopravno vključujejo mlajši člani, tudi z lastnimi pobudami in idejami.
Poročila so podali: Smotlak Milena o delovanju in nastopih, Tul Romilda o blagajniškem stanju in Ljuba Smotlak o samostojnem delovanju otroškega pevskega zbora Slovenski šopek. Občni zbor je vodil član nadzornega odbora Alojz Tul.
Ob koncu razprave so člani društva izvolili nov glavni odbor petnajstih članov in nadzorni odbor.
Na prvi seji odbora so si člani porazdelili glavne društvene funkcije. Za predsednika je bil potrjen Branko Slavec. Sklenjeno je bilo nadalje, da bo društveni odbor pred jesensko sezono poglobil nekatere organizacijske probleme, da bi se čimbolj smotrno porazdelilo delo.
V nedeljo, 18. februarja, je PD Mačkolje priredilo pestro in zanimivo Prešernovo proslavo, na kateri je govorila pisateljica Zora Tavčar. Teža proslave pa je slo-j nela na domačih ženah, ki so se za to priložnost združile v pevski zbor, zapele vr-; sto pesmi in tudi recitirale več Prešerno- j vih pesmi.
Na proslavi so se tudi spomnili znane goriške pesnice Ljubke Šorli, ki je prav te dni praznovala 80. življenjski jubilej. I
Velika udeležba	na	le
ob dnevu slovenske kulture
Na vseh prireditvah ob dnevu slovenske kulture, ki so bile te dni na pobudo številnih društev v Furlaniji-Julijski krajini, je bila osnovna značilnost velika udeležba, kar kaže na navezanost in zavzetost za zunanji izraz ljubezni do slovenske kulture.
Praznično vzdušje je bilo v Domu »Jakoba Ukmarja« v Skednju, kjer so skupno proslavo oblikovali člani škedenjskega cer-
VECER v dsi
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu v sodelovanju s Klubom iz Kopra prireja večer, na katerem bodo gostje istrski j literati Vlado Sau, Marijan Tomšič in Edel-man Jurinčič. Predstavila jih bo prof. Jasna Čebron Lipovec. Začetek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizetti 3.
I
kvenega zbora, Kulturnega društva »Ivan Grbec«, Prosvetnega društva Kolonkovec in otroci osnovne šole iz Skednja in od Svete Ane. Na proslavi je o Prešernu in aktualnosti njegovega sporočila spregovorila profesorica Majda Cibic.
Tudi v Barkovljah so proslavili dan slovenske kulture. Nastopili so igralec Stane Raztresen in solo pevka Aleksandra Pertot ob spremljavi pianistke Beatrice Zonta ter mešani pevski zbor »Milan Pertot«. Slavnostni govornik je bil pesnik in pol Pik Ciril Zlobec. Slovenska kultura, je poudaril, stopa kot enakovredna ustvarjalna sila na evropsko prizorišče.
Openski moški zbor Tabor je praznoval svojo 20-letnico. V nabito polnem Prosvetnem domu je izvedel slavnostni koncert pod vodstvom prof. Sveta Grgiča. Prireditev je obsegala še recitacije, ob koncu pa se je zvrstilo veliko čestitk.
V novem kulturnem središču na Colu je bilo Srečanje v pesmi, besedi in sliki, ki ga je pripravila župnijska skupnost Re-pentabor. Sodelovali so domači ženski cerkveni zbor in mladinski zbor Zvonček pod
vodstvom župnika Toneta Bedenčiča, 3* sambel Burja, recitatorji in slavnostna S? vornica profesorica Licia Pahor. Ob kort je bil še ogled dokumentarnega filma o g1 stovaniu zbora Zvonček v Franciji.
V Slomškovem domu v Bazovici je bij Prešernova proslava z nastopom Tria : Kamnika, osnovnošolcev iz Bazovice P Peska ter domačega otroškega zbora A-5 Slomšek.
Na Goriškem je bila Prešernova p01 slava v Steverjanu z osrednjim delom d'1' dnevnega slavja »Naš kulturni trenutel z nastopom gledališke skupine drušh Briški grič, ki je priredil kulturni pr0-nik, učencev in pevcev s Kojskega in z D* brovega. Slavnostni govor je imel pestf Marij Čuk.
Za kulturno društvo Kras Dol-Polja0 je v okviru dneva slovenske kulture $ stopila dramska skupina Kraški dom z B' pentabra.
V Gradnikovi kleti na Plešivem so slf venski kulturni praznik oblikovali gosti' iz Podgore, in sicer mešani pevski zbor F otroški zbor Podgora in recitatorji, ki P je pripravila Lidija Jarc. Pevovodja je b dr. Mirko Špacapan.
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu (ul Brandesia 27) nas bo v nedeljo, 25. t.m., ob 17. uri zabaval čarodej VIKJ s svojim novim programom.
Vljudno vabljeni.
NOVICE
Odposlanstvo radikalne stranke, v k0 terem je med drugimi bil Marco Pannell0 se je v torek, 20. t.m., srečalo v Ljublia0 s predsednikom Centralnega komiteja Z K; (stranke za demokratično prenovo) Ci01 lom Ribičičem. Iz Ljubljane so Pannell' in sodelavci nadaljevali pot v Zagreb.
Društvo slovenskih pisateljev je izsP pilo iz Zveze pisateljev Jugoslavije. Tak se glasi sklep, ki je bil sprejet na zadbi seji v Ljubljani. Društvo slovenskih pisa teljev tudi ni več član Socialistične zveze
Dolinska sekcija Ssk o političnem položaju v občini
Pred kratkim se je sestal glavni odbor sekcije Sloveiiske skupnosti v dolinski občini in razpravljal o krajevnem političnem položaju pred skorajšnjim iztekom mandata občinskega sveta in občinskimi volitvami, ki bodo, kot znano, prihodnjega 6. maja.	j
Med razpravo, v katero so posegli številni odborniki, je prišla do izraza ugotovitev, da je med občani slišati vedno več pritožb nad načinom upravljanja občinskih storitev in tudi notranje organizacije dela med uslužbenci. Nadalje je bilo ugotovljeno, da v komunističnih krogih vlada dolo-
čena zbeganost spričo globokih spremeib1 v političnih režimih držav vzhodne Evt0 pe, vključno Sovjetske zveze, Jugoslavir in Slovenije. Poleg drugih vzrokov b°til tudi ti dogodki in kriza v italijanski partij — pravi poročilo Ssk — vplivali na rezb* tate majskih volitev, kar postavlja vse litične sile v občini pred nove naloge ^ iskanjem novih ravnovesij.
Ob koncu razprave je sekcij ski o d tč sklenil, da bo začel zbirati podatke in prč“ loge za sestavo volilnega programa in ka01. didatne liste ter za izvedbo pobud, ki ^ prišle v poštev v volilni kampanji.
ŽIVLJENJSKI JUBILEJ
ljubke Šorli
Pesnica Ljubka Šorli slavi 80. rojstni u. To je bila novica, ki je v preteklih neh krožila po Gorici in Trstu ter naših vQseh. Bila je lepa, topla novica, kot so le-Pl in topli letošnji februarski dnevi, ko že ePj° mandeljni in rumeni dren.
bi ^.r*morski ljudje se namreč ob tem ju-fvu lahko samo veselimo, ji čestitamo in °scimo še veliko zdravja in moči, da bo udi v prihodnosti tako ustvarjala kot do-
■ šorlijeva pa ni le pesnica. V vsem svo-h'J*? ^ivljenju se je tudi razdajala kot kul-rna in javna delavka. Veliko skrb je povečala predvsem otrokom in je celo vrsto t uUTeiala otroško revijo Pastirček. Prav L° ja bila pozorna spremljevalka zamei-javnega in političnega življenja in 711 nlPoli umikala pred odgovornostmi, - so se ji kazale na poti.
rl.® njeni priljubljenosti ni da bi govo-
Pomislimo samo. koliko njenih pesmi
e uglasbenih in koliko nienih besedil ro-
lei° zbori pri mašah, med koncerti in nastopi
Na Benečanskih kulturnih dnevih o slovenski pomladi
Ob okrogli obletnici, ki jo je praznova-u ponedeljek, 19. t.m., ji je kulturno stvo »Mirko Filej« iz Gorice priredilo
h
dru:
}!,s°boto, 17. t.m., prisrčen večer v Katoli-\eui domu v Gorici. Ob prisotnosti š+evd-Prijateljev so nastopili aoienci glashe-k? s°le »Emil Komel«, otroški zbor in dija-’ ob teh pa še recitatorji, ki so občuteno dali
več njenih pesmi. Pesnici so poPg župana Scarana čestitali pred-1 .Unica Sveta slovenskih organizacii Ma- \ i. I® Perletič, predsednik Slovenske kato-j.ke prosvete iz Gorice dr. Damjan Pau-^ " Inr v imenu prirediteljev prof. Franka ^9avec. Zahvalili so se ji za veliko kultur-delo, ki ga je desetletja opravljala za „ Se ljudstvo v Gorici in na Primorskem
namoh.
Za Tudi sama se je prijateljem zahva^Va Uečer. Spomnila se je najbolj žalostnih ^ 1 svojega življenja in pri tem povedala, a letos prvič praznuje svoj rojstni dan, ur je 26. februarja 1937 umrl zaradi stedic fašističnega nasilja njen mož. skla-hafelj in organist Lojze Bratuž. Večer je „ resnično zelo toplo in prijateljsko sre-C^nie s pesnico, ki je pravi simbol kreme-upsti in vztrajnosti ter ljubezni primor-kl}l žena.
f °b tem lepem življenjskem prazniku 1 uredniki in sodelavci ter uprava No-^9u lista voščimo vse najboljše dragi pes-lQl Ljubki Šorlijevi.
odk
V Špetru so se v petek, 16. t.m., začeli Benečanski kulturni dnevi, ki jih že tradicionalno prireja Študijski center Nedi-ža. Organizatorji so za letošnje študijske dneve izbrali temo »Slovenska pomlad: politični pluralizem in vstop v Evropo«. Na prvem večeru je bil gost benečanskih kulturnih delavcev pesnik in podpredsednik Socialistične zveze Slovenije Ciril Zlobec.
V imenu organizatorjev je goste pozdravil prof. Pavel Petričič. Govornika in problematiko je uvodoma predstavil ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta S LORI, profesor Darko Bratina. Ciril Zlobec je svoje razmišljanje začel z branjem nekaterih svojih poezij, nato pa je opisal sedanji politični in družbeni trenutek v Sloveniji in Jugoslaviji nasploh. Razmišljal je o tem, kam vodi pot, ki jo ubira slovenski narod v sedanjem času. Politična misel se je prepletala z utrinki iz Prešernovih, Trin-kovih in Gregorčičevih pesmi v mislih, ki so izražale prepričanje, da se za Slovence napovedujejo boljši časi. Prav posejmo je Zlobec poudaril misel, da v Sloveniji danes ni več opaziti čuta manjvrednosti, kot je bilo to mogoče značilno za prejšnje stoletje ali kasneje za časa Gregorčiča in Trinka, ko smo bili bolj zaprti v svoj svet. Sedanji čas, ko gospodarstvo povezuje države in narode, ni mogoče živeti le znotraj svojega kroga, ampak je potrebno samozavestno stopiti na plan.
V razpravi so prišla na dan izrazito aktualna vprašanja v zvezi s sedanjimi dogajanji v Sloveniji, na Kosovu in Jugoslaviji nasploh. Zlobec je pojasnil slovenske poglede na srbske zahteve in obrazložil politična dogajanja na Slovenskem.
Ciril Zlobec je v Špetru obrazložil stališča in poglede Socialistične zveze. V petek, 23. t.m., bo Jože Školč orisal stališča Slovenske liberalne stranke, bivše ZSMS.
V torek, 27. februarja, bo gost Studijskega
centra Nediža predsednik Demokratične o-pozicije Slovenije Jože Pučnik, stališča ZKS - Stranke za demokratično prenovo pa bo obrazložil Peter Bekeš, ki bo v Špetru nastopil 16. marca.
UMRL JE dr. JANKO HORNBOCK H nadaljevanje z 2. strani
ta Hornbocka za Slomškov in Modestov dijaški dom je orisal provincial slovenskih salezijancev magister Stanko Hočevar. O navezanosti slovenskih zdomcev na celovško Mohorjevo je spregovoril bivši predsednik Slovenske kulturne akcije Lado Lenček. O rajnikovem duhovniškem liku je v imenu predsedstva pastoralnega sveta celovške škofije govoril prof. Valentin Inzko, v imenu Zadružne zveze pa predsednik Miha Antonič.
Pogrebni obred je bil v župni cerkvi v Podgorjah. Somaševanje je vodil celovški škof Egon Kapellari. Zbralo se je kakih 80 duhovnikov in ogromno vernikov. Rajniku v slovo so spregovorili škof, predstavniki župnijskega sveta in mariborske škofije, zastopnik Mohorjeve dekan Kristo Srienc, predsednik Krščanske kulturne zveze prof. Janko Zerzer in pa šentjakobski župan Hansi Gresl.
Na zasedanju vsedržavnega sveta Kršč. demokracije niso dosegli sporazuma o vprašanjih, zaradi katerih je leva struja bila pred kratkim zapustila vodilna mesta v stranki. Odstopil bo tudi strankin predsednik De Mita. Nekateri menijo, da vodijo spori v Kršč. demokraciji do razpisa predčasnih političnih volitev. V tej zvezi pa utegnejo biti odločilni izidi majskih upravnih volitev.
II Trstu zmagala Ma ne, v Gorici da
je R3 SeT goriškega občinskega sveta, ki ka 3 V torek’ 20. t.m., se je zgodilo ne-rai^ ^običajnega: na zahtevo župana Sca-
tie
ne a S° or°žniki dobesedno odnesli iz sej-1 dvorane občinskega svetovalca zelenih, j jjl6 v znak protesta proti odobritvi spre-! SecM^6 urbanističnega načrta za Gorico kr-v na Ha pred županovim stolom in s ]je^aniern ter vpitjem onemogočal nada-
V Trstu in v Gorici sta se končala pokrajinska kongresa komunistične partije Italije. Obe federaciji pa sta zaenkrat brez novega pokrajinskega tajnika. V Trstu je zmagala fronta za »ne«, torej pripadnikov struj, ki se sklicujeta na Natto in Ingraa ter na Cossutto in torej nasprotujeta predlogom vsedržavnega tajnika Occhetta. Pokrajinski tajnik Costa, ki odločno zagovarja Occhettova stališča, se je znašel v manjšini. Federalni odbor šteje 53 članov. 26 jih pripada Occhettovi struji, 16 struji Natta-Ingrao, 11 pa struji senatorja Cos-sutte.
Slovenska imena najdemo v vseh treh strujah. Tako so v Trstu med drugimi za Occhettovo listo izvoljeni v federalni rd-bor na primer deželni svetovalec Budin pokrajinska svetovalka Nives Košuta, bivši deželni svetovalec Iskra in občinska svetovalka Anamarija Kalc. Med izvoljenimi predstavniki liste Ingrao-Natta najdemo tudi senatorja Spetiča, bivšo senatorko Grb-
| čevo in devinsko-nabrežinskega občinskega ! svetovalca Širco. Na Cossuttovi listi je med drugimi Jure Canciani. Na vsedržavnem kongresu, ki bo v Bologni od 7. do 10. marca, bodo tržaško federacijo predstavljali Nives Košuta in Nico Costa za prvo I listo ter Antonino Cuffaro za drugo listo.
Tajnik ni bil izvoljen, pač pa je bila l izvoljena paritetična komisija štirih čla-1 nov Occhettove liste in dveh članov ostalih dveh list. Koordiniral jo bo deželni tajnik Viezzi. V mesecu dni mora komisija predlagati skupno rešitev.
Na Goriškem je Occhettovo linijo podprlo 54 odstotkov delegatov. Na Occhettovi listi sta med drugimi izvoljena deželni svetovalec Ivan Bratina in pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak. Novega tajnika bodo izvolili po kongresu v Bologni. Na kongresu bodo predstavljali goriško federacijo Alessandro Maran in Marina Cuzzi za Occhettovo listo ter Giusi Scalia za listo Natta-Ingrao.
IZ KULTURNEGA ŽIVL|EN)A
Prva letošnja številka revije Mladika
V Trstu je izšla prav letošnja številka revije Mladika. Na 22 rednih straneh in osmih straneh priloge prinaša bogato gradivo, ki se po grafični ureditvi drži preizkušenega modela zadnjih let, le platnica ima prenovljen napis z imenom revije. Tokrat je na naslovni strani fotografija Richarda Callina, ki je bila nagrajena na fotografskem tekmovanju Mladike.
Uvodnik je posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. Gre za Pismo Prešernu, ki ga je prebral mladi sežanski kaplan Božo Rustja na Prešernovi proslavi v Peterlinovi dvorani v Trstu. Na drugem mestu pa je objavljena novoletna izjava slovenskih škofov, ki rojake pozivajo k večji osebni odgovornosti, k velikodušnemu sprejemanju novega življenja in k pripravljenosti krščanskih laikov za javno in politično delo. Ob tem še enkrat poudarjajo, da udejstvovanje v javnem življenju zahteva versko, moralno in strokovno poglobljenost, močno duhovno življe- j nje, strpnost, spoštovanje drugače mislečih, iskrenost in osebno poštenje.
Zora Tavčar, ki je v preteklem letniku objavila niz osmih intervjujev z vidnimi Slovenci, je v tem letniku naslov rubrike spremenila v »Osem Slovenk za danes«. Prva v seriji je znana ljubljanska kardiologinja in alpinistka dr. Majda Mazovec. Obširni razgovor je posvečen njeni življenjski poti, izkušnjam in zanimanjem, a tudi mislim o medicini in kulturi. Med drugim pravi Mazovčeva: »Vsak zdravnik mora biti najprej človek, zdraviti mora celega človeka, dušo in telo. Če ga ne razume kot človeka, ne more zdraviti niti tistih specialnih težav, zaradi kate-rih bolnik išče pri njem pomoč. Strokovnost pa je tisto, kar ti pomaga, da njegov problem razrešiš. Če pacient nima v internista zaupanja, bo zdravljenje manj uspešno.«
Skladatelj Pavle Merku objavlja razmišlja-1 nje z naslovom »Kogojeve Črne maske nas spet j begajo«. Prispevek je bil napisan 26. januarja, I torej štiri dni pred premiero v Ljubljanski operi. Uprizoritev je tretja v 61 letih. Merku poudarja, kako je ta edinstvena slovenska opera, ki je svojevrstna tudi v svetovnem merilu ter je vsekakor genialna stvaritev, ob uprizoritvi leta 1929 naletela na nerazumevanje občinstva. Dru-
ga uprizoritev, v sezoni 1957-58, pri kateri so, podobno kot pri prvi, sodelovali najboljši slovenski umetniki, je zaradi socrealizma v Sloveniji naletela na ravno tako nepripravljeno občinstvo. Avtor se sprašuje, kako bo odmevala nova, sedanja uprizoritev Črnih mask, pri čemer kritično omenja, da Ljubljana, Trst in Gorica kažejo isto kulturno otopelost, ko gre za glasbeno umetnost, in se zadovoljijo le z vsakovrstno plažo. In še: »Nekateri slovenski politiki si pri nas že nekaj let prizadevajo, pripeljati v Trst in Gorico zvočno megalomanijo brez estetske in kulturne cene ter s tem rušijo ugled slovenske glasbe in slovenske kulture v Italiji. Slovenske glasbene ustanove tudi pri nas molčijo«. Zadnia misel v Merkujevem sestavku pa se glasi: »Narod brez kulture pa je narod brez prihodnosti«.
V prevodu je objavljen komentar iz angleškega verskega tednika New Creation izpod peresa Alenke Lawrence ob obsodbi grofa Tolstoja v Londonu v procesu zaradi žalitve časti lorda Al-dingtona. Šlo je za lordovo odgovornost pri vračanju slovenskih domobrancev in protikomunističnih Kozakov Jugoslaviji in Sovjetski zvezi s Koroškega maja 1945. Avtorica opisuje usodo slovenskih vrnjencev iz Vetrinja in poziva, naj se na britanski strani ugotovi, zakaj so se takrat tisoči obravnavali kot plačilno sredstvo, kot blago za izmenjavo.
Mladika objavlja deveto nadaljevanje spominov Milana Guština na koncentracijsko taborišče Dachau. Objavljene so nadalje rubrike »Mogoče ne veste da...«, »Pisma«, »Čuk na Obelisku«, »Antena« in pa ocene publikacij Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19 stoletja (prispeval jo je Tomaž Simčič), Detelovega romana Stiska in sijaj slovenskega kneza ter Zovattovega zbornika esejev različnih avtorjev Istria religiosa (napisal ju je Martin Jevnikar) in knjige Dušana Jakomina Cerkev v Skednju. Magda Jevnikar ocenjuje kiparsko razstavo Petra Jovanoviča v galeriji Tržaške knjigarne.
Sredi revije je mladinska priloga RAST s pisano vsebino, ki je dosegla 53. številko. Kot priloga je tudi objavljeno nadaljevanje študije Pavleta Merkuja »Svetniki v slovenskem imenoslov-
dalje na 8. strani ■
Rekord Mohorjeve
Mohorjeva založba bo v naslednjem letu praznovala 140-letnico ustanovitve. Dve leti pred tem jubilejem je založba s svojim programom v slovenščini in nemščini postavila rekord. V letu 1989 je založba izdala petintrideset publikacij in mesečnik »Družina in dom« ter revijo »Celovški zvon«. Naj ponazorimo le, da je založba po II. svetovni vojni z delom lahko pričela šele leta 1947, in sicer z dvema publikacijama.
V preteklem letu so med drugimi izšle naslednje knjige: »Enciklopedija o koroških Slovencih« Mirka Bogataja z naslovom »Die Karnt-ner Slowenen«; Detelov roman »Stiska in sijaj slovenskega kneza«; proza »Vsebina peščenih ur« Janka Ferka; študija »Arhitektura Podjune, Roža in Zilje« Petra Fistra v slovenščini in nemščini; Prešernov »Sonetni venec« v dvojezični,
slovensko-nemški izdaji in drugi nakladi; Prun-čeva habilitacija o pesniku Urbanu Jarniku v treh knjigah, pri čemer je tretji del že razprodan in zbornik esejev o koroških slovenskih pisateljih z naslovom »Profile der neueren sloweni-schen Literatur in Karnten«, ki ga je izdal Johann Strutz.
Posebne pozornosti je bil deležen umetnostni koledar »ARS CARINTHIAE« za leto 1990, ki ga je izdal Arnulf Rohsmann, direktor Koroške deželne galerije v Celovcu.
Od lanske jeseni izdaja založba edicijo »Au-striaca«. Kakor znano, bomo v tej ediciji izdajali sodobne avstrijske avtorje v slovenskem prevodu. Prvi knjigi sta prevoda del Thomasa Bern-harda in Ingrid Puganigg. Vigredi bo izšla proza »Konec« Aloisa Hotschniga.
PROSTOR MLADIH
Literarni, likovni in fotografski natečaj SKK
Slovenski kulturni klub v Trstu vsak leto proslavlja Prešernov dan tako, da sk*1 ša vzpodbuditi čim več mladih, da bi * med seboj pomerili v sposobnosti umetn1 škega ustvarjanja. Zato razpisuje vsako k to literarni in likovni natečaj, na Preše* novi proslavi pa razglasi imena nagraje** cev, pripravi recital literarnih prispevko' in razstavo likovnih izdelkov. Letos so s prvič mladi pomerili tudi v fotografs^ spretnosti, kar je še razširilo možnosti ud* ležbe na natečaju.
Komisija za literarne izdelke, ki sta j sestavljali profesorici Zora Tavčar Rebul' in Lučka Peterlin Susič, je določila, da zs služi najvišje priznanje črtica Vrnitev, 1* jo je napisal Aljoša Saksida, dijak zna*1 stvenega liceja. Isto šolo obiskuje tudi d d* ga nagrajenka, in sicer Alenka Spetič, 1* si je priznanje zaslužila s sestavkom ningrajski motiv. Tretjo nagrado pa je pre jela Tatjana Dolhar, ki obiskuje klasiči*‘ gimnazijo, s pesmijo v prozi Razbijmo tj led. Vsi trije mladi avtorji so se izkaza' po že precej razvitem smislu za umetnišh ubesedovanje, po izrazito osebnem prisl** pu do besedil, dobri kompoziciji in bog3 tem in sproščenem izražanju. Treba pa Jf poudariti, da je bilo vseh devet predloži nih besedil precej kvalitetnih in so v£3 vredna pohvale.
Komisijo za literarne in fotografske k delke sta sestavljala umetnika Edi Zerj3 in Jasna Merku, ki je tudi profesorica 1' kovne vzgoje. Določila sta, da prejmeta p* vo likovno nagrado ex equo Štefan Paho* abiturient klasičnega liceja, in Lorena Ra*1 bar, dijakinja učiteljišča, prvi zaradi ted nične dovršenosti in drznosti v izvedbi s'1 ke, druga pa zaradi poetičnosti in komp3 zicijske uglajenosti slike. Tretjo nagrad1 je komisija dodelila Tatjani Žerjal, dijak nji učiteljišča, ki se je izkazala z dovršek kompozicijo z listi.
Absolutno prvo nagrado za vse predk žene fotografije, ki se odlikujejo po tehn**' ni dovršenosti, je prejel univerzitetni štj* dent Andrej Štekar. Drugo nagrado si P prislužil Danilo Pahor, dijak znanstveneg' liceja, s fotografijo Kraški kamen, ki se od likuje po grafičnih poudarkih. Tretjo O3 grado pa je odnesla naj mlajša konkureflj ka, Poljanka Dolhar, ki obiskuje šele sred njo šolo.
Nazadnje je volila še publika, ki je' celoti potrdila izbiro komisij, vendar i‘ predlagala, naj se podelita še dve poseb** nagradi publike, in sicer za humoresk; »Pred izložbo knjigarne«, ki jo je napis3 dijak klasičnega liceja Andrej Zaghet, *! za likovni izdelek Tomaža Susiča, ki pr*1' tako obiskuje klasični licej.
Naj na koncu še omenimo, da je nag*-3 de dala na razpolago draguljarna Malalsf z Opčin, ki je tako ponovno dokazala, d zna ceniti ustvarjalnost mladih talento'
Etnografska	študija	o
Pri koprski založbi »Lipa« je pred kratkim ZSL etnografska študija z naslovom »Ovčarstvo a Pivki« in s podnaslovom »Transhumanca od rede 19. (j0 sre[je 20. stoletja ali trije ovčarji«. 198^"° ^ naP^sa^a Inia Smerdel, ki je med leti in 1986 zbirala gradivo o selitveni paši na s ®m in o pojavih, ki so povezani s to parsko dejavnostjo. Knjiga je več kot navadna no °voaka razprava, saj prikazuje tudi zgodovi-skQSlrSeSa zeinyePisneSa področja ter življenj-
usodo družinskih članov treh rodbin ovčar-JGV T1'
„	1 Predstavljajo v tej razpravi nositelje
g' sPQ(farske dejavnosti, ki je skoraj do srede te-!=a ^crtetja bila značilna za nekatere vasi na em. v razpravi avtorica oživlja ne le go-arske vloge ovčarstva, ampak tudi kulturno zan ^ past^rs^e dediščine, ki je tesno povejo S svojstvenim načinom življenja pastirjev ka ^osek)no slede selitvene paše. Slednja obli-^ ovčereje je že mrtva, saj že več desetletij ni c takih čred ovac, ki bi se pasle po notranj-Sk* Planinah.
anali:
■Avtorica je svoje delo utemeljila
na osnovi
ze podatkov, ki jih je zbrala pri treh pa-
Pet roc^nah- To so rodbina Vodopivec iz
S^hj, rodbina Dekleva iz Selc in še rodbina
°nčič z Razdrtega. Po začetnem prikazu stro-
Pega izraza »transhumanca«, ki mu s slovenskim
so
So
Pojmom pravimo selitvena paša, ugotavlja, Pivški ovčarji uporabljali tak sistem, da
Poleti pasli bolj v bližini stalnega bivališča, J so planinarili na področju Snežnika in cerk-j. lfl Javornikov, za zimsko pašo pa so se se-v bližnje obmorske kraje, v okolico Umaga u ri ih na področje okrog Ronk in Selc ter do-rdobske planote.
Obi
Pili
pivki
Slrno poglavje je posvečeno zgodovinske-
Prikazu ovčereje na področju Postojne in e v obdobju, ki gre od srednjega veka do
konca 19. stoletja. Pri tem je avtorica pregledala obsežno arhivsko gradivo. Sledi poglavje, v katerem Smerdelova predstavlja rodbino in domačijo Deklevovih, katerim po domače pravijo »Krajnikovi«, nadalje gospodarska poslopja in rodbino Vodopivčevih, ki jim po domače pravijo »Pavliha«, ter še rodbino in domačijo Simončičevih z Razdrtega.
Zaradi gospodarskega sodelovanja in celo rodbinskih zvez, ugotavlja, so ovčarji predstavljali nekakšno celoto zase ne le v gospodarski dejavnosti tega področja, ampak tudi glede njihovega družbenega položaja v širši skupnosti. Prav ovčarstvo jim je omogočalo, da so veljali za trdne in celo bogate gospodarje. Zaradi ovčarje-nja so ti ljudje veljali za različne tako v gospodarskem kot v socialnem in kulturnem pogledu. Posebno poglavje je posvečeno odnosom med gospodarjem in pastirji ter službenim odnosom med njimi. V osrednjem delu knjige nam avtorica predstavlja ovce, ki so jih redili na tem področju. Poudarja, da so to bile domače ovce, ki so bile zelo dobro prilagojene tukajšnjemu podnebju. Sledi prikaz ovčerejskega dela: poletne paše na pivških planinah, ureditvi tamkajšnjih ovčarskih struktur, bivališč, ovčjih staj in prostorov, kjer so sirili mleko. Posebno poglavje je posvečeno zimski oziroma spomladanski paši, ko so se pastirji s svojimi čredami selili v Istro oziroma pasli po gmajnah in travnikih v občini Tržič ali Ronke. V zvezi s tem so pojasnjene selitvene poti in drugi podatki o prezimovanju v Istri in v Laškem. Podrobno so v knjigi opisane molža, sirjenje, striženje ovac ter razni uporabni predmeti v ovčereji. Prav to poglavje je mogoče z etnografskega vidika najbolj značilno. Sledi še opis in namembnost mleka in drugih mlečnih izdelkov ter mesa, volne, kože in celo gnoja. Značilno etnografska so tudi
poglavja, ki opisujejo pastirska bivališča, oblačila in navade med prostim časom, nadalje tudi opisi strokovnega znanja bodisi glede ovčerej-skih del, kakor tudi zdravljenja bolezni ovac. Knjiga se konča s poglavjem, ki opisuje odnos ovčarjev in pastirjev do ovac.
Etnografinja Inja Smerdel ugotavlja, da so bili ovčarji gotovo povezani med seboj zaradi sorodnosti te gospodarske dejavnosti, kakor tudi zaradi rodbinskih vezi. Istočasno je bilo za ovčarje značilno tudi dejstvo, da so imeli poseben odnos do ovac, da so v nekem smislu Rubili to življenje, ki je bilo povezano z velikimi napori, istočasno pa tudi veselimi trenutki, povezanimi z življenjem in delom v naravi.
TRIDNEVNI MARIBORSKI
SIMPOZIJ O SLOMŠKU
V Slomškovi dvorani v mariborski škofijski palači se je 16. t.m. končal tridnevni simnozij na temo 130 let visokega šolstva v Mariboru. Posvet, pri katerem je sodelovalo več kot 40 predavateljev in ga je priredil mariborski oddelek Teološke fakultete iz Ljubljane, je osvetlil vlogo, ki jo je Slomšek odigral za splošni kulturni razvoj slovenskega naroda.
Organizatorji so k sodelovanju povabili Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, mariborsko univerzo, Slovensko teološko akademijo v Rimu in ob tej še ljubljansko filozofsko fakulteto ter Inštitut za noveišo zgodovino, poleg tega pa še Arhiv reDublike Slovenije, Slovenski šolski muzej in mariborsko univerzitetno knjižnico. Pokroviteljstvo nad pomembnim znanstvenim simpozijem sta prevzela mariborski škof, msgr. Kramberger in rektor mariborske univerze, profesor Križman.
JOŽKO ŠAVLI
Zlatorog slovenski simbol
XIV.
Q Glede na vsebinsko celoto starega mita jjjSrečanju prvin sonca in zemlje, nikakor ca	soglašati	z mnenjem J. Mahm-
gat	pripovedka	o	zakladih	v	Bo-
Pot °U sprva samostojna in da so jo šele erh zlili z ono o Zlatorogu. 47) Zgodilo Se lahko kvečjemu to, da bi prvotna nri-t0r 0C^ razPadla na dva dela, na ono o Zla-pa°^U-*n ono 0 skladih v Bogatinu. To je tudi zgodilo, saj obstajajo poroči-gaf ak° S0 ^jodje hodili iskat zaklade v Bo-Vedel' ° Zlatoro§u Pa n* oihče ničesar več
hik 6 °k sklepu te raziskave je bilo v Glas-objU sj0venskega etnološkega društva 48) hi 0 ieno kritično gledanje, ki ga je zna-rav ar°doslovec M. Matičetov zavzel do ob-p0cjnavanja zgodbe o Zlatorogu, kot ga je Skj,a .Anton Mailly v svoji knjigi o furLn-Ra 1 111 Pomorskih pripovedkah. 49) Kuji-itajje ^zšla namreč po mnogih letih tudi v inskem prevodu (iz nemščine). Primerjavi s svojim odklonilnim stana kongresu narodoslovcev v
Uši
B
Cem že
-On-t.	~	“u	ivuiigicou	v
še QjV 11971) oporeka M. Matičetov tokrat °čneje izvirnosti pripovedke o Zlato-
rogu, zatrjevaje: »Zlatorog mora biti izmislek K. Dežmana, kompilatorja in avtoria hkrati ... Dežmanovo besedilo je poznoro-mantična mistifikacija ...«
Stvarnejših dokazov za takšno trditev pa M. Matičetov tudi tokrat ne navede, zato je upravičena domneva, da gre pri takšnih in podobnih kritikah v prvi vrsti zato, da se Zlatoroga spodnese kot nacionalni simbol Slovencev češ, če ni izviren, pot^m kot narodni simbol nima prave veljave. Podobno kot pri Kralju Matjažu.
Zlatorog je postal eden izmed simboiov slovenskega naroda, in je danes poleg lipe, Kralja Matjaža in rastlinskega znaka na-gel.jna med naiboli izrazitimi. V nieg°vi zgodbi zaživi Triglav, prav tako simbolična slovenska gora. V pesniškem zanosu je slovenska domovina pogosto imenovana kar raj pod Triglavom. V ta rai, ki ga je tvorila idila slovenskega pode^eRa, z lipo in fanti na vasi, košnjo in žetvijo, reiem pod lipo, se je povsem skladbo vključil tudi Zlatorog, izzivaj e drznega lovca.
Kot slovenski simbol pa Zlatoroga oz. kozoroga ni izoblikovalo slovensko ljud-
stvo, kakor še v prejšnjem stoletju simbol nagelj na, temveč slovensko izobražen-stvo, s prebujajočo narodno zavestjo, ob ustanavljaniu planinskih društev in navdušenju za lepoto domačih gora. Skoraj pozabljena pripovedka izpod Triglava je po Baumbachovi prepesnitvi v nemščino in Funtkovem prevodu v slovenščino zajela široko slovensko javnost. Slovenci smo dobili svojo simbolično žival.
V primerjavi z drugimi narodi vidimo, da gre tudi tokrat za edinstven znak, ki ga razen pri Retoromanih v švicarskih Alpah ne najdemo v tem pomenu nikjer drugje. Kozorog je sestavni znak švicarskega kantona Graubtinden / Grischun, v katerem živi ta jezikovna skupina. Reto-romani so zadnji ostanek poromanjenepa prebivalstva nekdanje Recije v osrednjih Alpah, kjer najdemo, podobno kot v vzhodnih Alpah, na izkopaninah iz predzgodovine pogosto tudi upodobitve kozoroga, zia-sti v obdobiu Hallstatta. Znamenje kozoroga pri Retoromanih, še danes, bi po svoje potrjevalo dejstvo, da je imel niegov lik svoj čas na območju Alp pomembno mesto v ljudskem bajeslovju.
Skorajda deželni znak je kozorog, prav-' zaprav niegova glava z rogovoma, v avstrijski deželi Solnograški. Na pročelju stolnice v Solnogradu, ki jo je leta 1655 | dogradil nadškof Marcus - Sitticus von Ho-henems, nas pozdravljajo njegovi liki, ka-, kor tudi na nekaterih pomembnih škofij-
Zapis ob 100-letnici rojstva inž. Stanka Bloudka
Prejšnji teden je bila na ljubljanski Fakulteti za telesno vzgojo spominska slovesnost ob stoletnici rojstva ing. Stanka Bloudka. O inž. Stanku Bloudku vemo že marsikaj, veliko je napisanega o njegovem ustvarjalnem delu na področju letalstva, o njegovem projektiranju nogometnih in teniških igrišč, drsališč in plavalnih bazenov. Mednarodna športna javnost pozna tudi njegove zasluge za gradnjo varnih smučarskih skakalnic, kakršne omogočajo dolge polete in varne pristanke.
Manj znana pa je osebnost tega enkratnega moža, ki je užival v delu, ki je dan in noč reševal najrazličnejše tehnične probleme, ki je hodil korak pred časom, ki je bil zdaj zelo poglobljeno zdaj naravnost i-grivo ustvarjalen vse od dijaških let, ko je gradil in preizkušal letalske modele, do zadnjega dne 26. novembra 1959, ko je sre-
Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 v Idriji. Po očetu je bil Ceh, po materi Slovenec, saj je bila mati sestra književnika Andreja Budala.
Bloudkovo delo je bilo zelo pestro. Ab-solviral je fakulteto za strojništvo in se že v mladosti zanimal za modelarstvo, jadralno letalstvo in letalstvo.
Že kot otrok se je ukvarjal s športom. Kot petletni deček je drsal in plaval, kot dijak se je navdušil za nogomet in atletiko. Ko so na ljubljanski gimnaziji uvedli igralne popoldneve, so sestavili nogometno moštvo in zaprosili mestno občino, da bi si lahko v Tivoliju uredili igrišče. Zavedli so
se, da bo prošnja ugodno rešena, zato so brez uradnega dovoljenja začeli kopati jame za postavitev vrat. Mestni stražnik jih je pri tem zalotil in tri odpeljal na policijo. Bloudek je tako za svojo prvo športno gradnjo plačal kazen 10 kron. V mladosti je bil tekmovalec, celo slovenski prvak v metanju diska in večkratni državni prvak v umetnostnem drsanju. Kaj kmalu pa se je posvetil gradnji športnih vadišč.
Leta 1928 je zgradil v Ljubljani prvo moderno športno kopališče s plavalnim bazenom in z manjšim pokritim bazenom za zimske treninge. Dve tretjini sredstev je prispeval sam, ostanek pa Mestna hranilnica in stavbenik Zupan.
Posebno veselje je imel Bloudek s smučarskimi skakalnicami v Planici. Veliko skakalnico, na kateri je bila znana premie-! ra leta 1934, je leto za letom izpopolnjeval j in tako pripomogel k hitrejšemu razvoju j te atraktivne športne panoge.
Po drugi svetovni vojni se je posvetil gradnji športnih vadišč po vsej Sloveniji Med naj večje gradnje spadajo načrti za prenovo ljubljanskega centralnega stadiona in hipodrom v Linbljani. niooovi ■7-misli so začeli graditi v Ljubljani tudi športni park v Tivoliju, ki nosi njegovo ime. Bloudek je bil tudi mecen. Tantjeme od svojih izumov in patentov je nameni podpori revnejšim telovadcem. Kot nemiren duh se je v iskanju novega vedno posvetoval s športnimi strokovnjaki. Do zadnjega se je zanimal za tehniko smučarskih
poletov, posebej pa še za drsanje in kotal kanje. Planica je posebna postaja v njeg° vem življenju; še zdaj služi svojemu til menu mala velikanka, ki nekoliko mode[ nizirana, dopušča skoke okrog 140 metro* Inž. Bloudek je bil v odnosu do športni! panog univerzalen. Hodil je korak pred & som, kakor se za naprednega družbene# delavca spodobi. Zanimal se je za trend J* zvoja športa v prihodnje. Veliko je dal N di na vse tisto, kar pojmujemo pod geslo11 fair play.
Stanko Bloudek je bil v marsikateref pogledu zgled modernega družbenega & lavca na področju telesne kulture. Sand Sitar ga je uvrstil kot edinega predstaj nika znanosti o športu med sto slovenski* znanstvenikov. Ob odprtju razstave knjižnici Fakultete za telesno kulturo f prof. Drago Ulaga takole zaključil sporni11 ski govor: »Naj sklenem z željo, da i* Bloudkove lastnosti prenesli tudi na sodo! no generacijo učiteljev, trenerjev, zna® stvenikov in vseh drugih družbenih dela* cev na področju slovenske športne kn ture.«
—o—
Nemška združitev...
H nadaljevanje iz strani 1
njih sodelovala tudi Poljska, ki je pač J skrbeh za svoje meje, vendar je doslej ed> no Vzhodna Nemčija izrazila pozitiva1 mnenje o zahtevi.
PRVA LETOŠNJA ŠTEVILKA MLADIKE ■ nadaljevanje s G. strani
iu«, ki tokrat opisuje slovenska imena, ki so 9 razvila iz svetniških imen Judas, Judocus, Juli® nus, Julius, Justus, Ladislaus, Lambertus in La11 rentius.
skih stavbah. Kozorog je bil osebni znak tega nadškofa. Dežela Solnograška je dolga stoletja pripadala nadškofom iz tega mesta.
Živalski simboli, ki so si jih privzeli drugi narodi, so deloma zajeti v njihove grbe, kjer so najbolj izraziti, deloma pa splošno znani, tako da zanje »vsi vedo«. Ponekod, in celo največkrat, pa sploh nimajo vsenarodnega pomena, temveč predstavljajo samo najbolj priljubljeno žival v deželi. In spet drugod je nekdanji živalski lik iz bajeslovja zatonil že v pozabo, tako da ga je v pomenu narodne živali povsem prekril lik iz državnega grba.
Ce se ozremo nazaj v zgodovino, ugotovimo, da so nam stari Rimljani zapusti-, li kot državni simbol predvsem znak orla. J Toda živalski simbol rimskega ljudstva je bil volk (lupus), pravzaprav volkulja. Imeli so jo že Etruščani, po rimski legendi pa naj bi dojila dvojčka Romula in Rema, ki da sta ustanovila zatem Rim. Volkulja ali pa volk je bil po prvi svetovni vojni znamenje fašistične Italije, ki se je v svoji ideologiji opirala na rimstvo. Italijani so volka imeli tedaj za svoj narodni simbol. Po propadu fašizma pa je bil povsem izginil iz rabe, tako da Italija danes nima svoje narodne živali.
Na znamenje orla so opirali svojo narodno simboliko tudi Nemci po narodnem prebujenju oz. nemškonacionalnem gibanju v prejšnjem stoletju, ki mu je bila na čelu Prusija. Orel naj bi ponazarjal Sveto
rimsko cesarstvo od frankovskega kralja Karla Velikega (leta 800) dalje. To cesarstvo pa je bilo ustanovljeno kot skupncst krščanskih narodov Evrope, ne pa kot »nemško«. Zato gre pri razglašanju cesarskega orla za nemški znak gotovo za ponarejanje zgodovine, in celo njegovega naslova, ki so ga ponaredili v »Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti«. V zgodovini dodatka »nemške narodnosti« namreč ni.
Ker je nemški narod nastal iz več prvotnih ljudstev, tudi nima kakega skupnega znamenja iz lastnega izročila. Izmed prvotnih narodov, ki so se zlili potem v Nemce, najdemo sled prvotnega narodnega znamenja le pri Sasih in pri Švabih. V grbu Saške je konj, kot opornik v grbu Svabske (dežela Baden-Wiirtemberg) pa jelen. Toda v zavesti prebivalstva obeh dežel ta znamenja sploh ne obstajajo več. 50) Razširjena so le imena raznih gostišč, kakor »pri jelenu« ali »pri konju«, ki pa so nastala bolj verjetno iz navdiha pri grbih. Podobno tudi črni orel na Tirolskem, za katerega ni mogoče dognati, ali je prišel v grb tridentinske Tirolske (pokrajina Tri-dent) po izročilu, ali pa je iz grba prešel svoj čas v deželni simbol. V grbu Tirolske pa je orel bel.
Najbolj znamenit in svetovno poznan je v pomenu narodnega zanka gotovo petelin (gallus), simbol Francozov. Izhaja še iz stare rimske Galije (današnja Francija), kjer so ga imele rimske čete za svoj bojni znak. Vendar pa ne nastopa kot uradni znak se-
danje republike Francije, ki niti nima sV° j ega grba, temveč le tribarvnico. Pač P‘‘ ima petelina v svojem grbu francosko gc voreča dežela Valonija v Belgiji.
Izrazit živalski simbol ima Velika BP tanija, ki je združeno kraljestvo, iz svoji! nekdanjih kolonij pa je ustanovila tud Britansko skupnost narodov (CommO*1 wealtli). Vso to skupnost predstavlja tkh1 angleški lev (leo), ki je upodobljen na P hu deželnega grba, stoječ in s krono E glavi. Kraljestvo Škotsko, ki je bilo nek0* posebej, je predstavljal bajeslovni sara® rog (unicornis), ki se danes nahaja, pole-angleškega leva, kot opornik v britanske1! grbu. Starodavni zmaj Walesa pa se v bt* tanskem grbu ne nahaja.
Podoba leva se pojavlja še v mnogij drugih deželnih grbih v Evropi. Imela $' je za znamenje stara Flamska, iz kate** sta nastali današnja Belgija in NizozeP ska, ki sta leva ohranili. V grbih ga iiU? io nadalje še: Bolgarija, Danska, Finsk^ Češkoslovaška (lev z dvojnim repom), N°f veška (lev s sekiro sv. Olafa) ter Švedsk® Vendar ostajajo ti liki samo grbovne živa!1
(Dalje)
47) J. Mahnič, itm., str. 126
48) gl. M. Matičetov: Zlatorog, Glasnik-Bulle*| of Slovene Ethnological Society, letnik (1986), Ljubljana 1987, str. 130-33
49) A. Mailly: Leggende del Friuli e delle AP Giulie (ital. prevod), Gorica 1986, 1987, op-
50) Odgovoril prijazno narodoslovec
dr. G. Schroubek (13.5.), Miinchen 1987