Jjdto XXV ^ žt», 81 Uoravnlžtvo: Ljubljana. Puccinijeva uLS. Telefon št. 31-22, 31-23, 31.24. _ taeeraud oadeieü. Ljublana, Puccinijeva ■lica S. Telefon St. 31-25, 31-26. podružnica Novo mesto: Ljubljanska c. 42 Izključno zastopstvo aa oglase iz Italije in Inozemstvo: UPI S.A., Milano. Bačurj. za Ljubljansko potr p puštno- öefcovnem zav št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Post. 11-3118 LjnbHana 11. aprila 1945 Hmja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. Per Wetonaditbericht Itn heutigen »Slovenec* Ogorčena torba na vzhodu in zapadu Boji za mestno središče Dunaja — Vztrajno zadržanje posadk Breslaua in Kö-Bigsberga — Preložitev bojev od Wesere do Leine — Angloameričani niso rac napredovali v Porurju, ob reki Sieg, v Sanerlandu in Thiiringiji Fülirerjev glavni stan, 10. aprila (DNB) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Med Dravo in Dunajskim gozdom so naše Acte razbile večino sovražnikovih napadov. Ogorčeni boji so se razvili za mestno središče Dunaja, ob Frane-Jožefovem kolodvora, pri splošni bolnici, ob zapadnem kolodvoru in sevemozapadno od mostu vzhodne telezmce. Ob izlivu Morave je sovražnik «večal svoje predmostje za nekaj kilometrov proti srverozapadu, medtem ko med Mora v o in zgornjim "tekom Nytre vkljub številnim napadom ni mogel doseči bistvenega napredovanja. Jugovzhodno od Ratiborj» še trajajo krajevni boji. Proti južnemu in zapadnemu bo^ščn Breslaua so boljševiki po močni topniški pripravi prijeli ponovno z napadom, vendar jih je odbila vztrajna posadka po skromni izgubi ozemlja. 35opet so ostali brezuspešni sovražnikovi sunki ob Putziger Nehrung in v zapadni Vtsllni nižini. Sovjeti, ki so jih podpiran oddelki borbenih in bojnih letal in močan topniški ogenj, ao nadaljevali s svojimi naj>adi na Königsberg % vseh strani z ogromno premočjo. Hrabra posadka brani z veliko vztrajnostjo vsako hifco pred sovražnikom, kl je vdrl v »ofcranjost mesta. Na severa zapadnega bojišča se položaj med rekama Ems in Weser bistveno ni iz-ptremeniL Dalje preko črte Meppen-Bram-«che naprej prodrli Angleži so le korakoma napredovali spričo hrabrega odpora naših padalskih lovcev in gre nadirjev. Med spodn jim tekom W esere in področjem pri Hildesheimu je sovražnik s posameznimi napadalnimi skupinami snnil da-proti wfcodu ter se približal Hannovru. Bolj južno so se boji preložili od Wesere &> Deine. Po hudem boju smo izgubili Göttingen, Ob severnem robu Porurja. severno od reke Šieg in v vzhodnem delu Sauerlan-4a vztrajajo naše divizije proti sovražnika, ki napada brez odmora. Kljub številnim globljim vdorom so ponovljeni protinapadi ohranili strnjen ost bojišča. V Thiirinškem gozdn se bore posadke Številnih oporišč s premočnim sovražnikom ter s svojim žrtvovanja polnim posegom onemogočajo nadaljnje prodiranje Američanov. Tudi pri Schleusingenu so naši protinapadi preprečili sovražniku večje prodiranje. Nasprotno pa je ameriškim oklopniškim oddelkom uspelo, da so sunili naprej med Hildburghansenom in reko Main dalje proti jugovzhodu. Na področju pri Schweinfurtn je uspešen ogenj našega protiletalskega topništva prisilil sovražnika na tla. V zaledju sovražnika ostale lastne bojne skupine napadajo ameriške preskrbo-valne kolone ter jim na ta način povzročajo visoke izgube. ' Na področju pri Crailsheimu poizkuša sovražnik rešiti zapadno od mesta obkoljeno bojno skupino. V teku so ogorčeni boji z našimi silami, ki so pričele s proti-napadL Na odseku med Heilbronnom in Etiling-enom še traja močan pritisk. Naši oddelki lovskih in borbenih letalcev so posegli z bombami in strojnicami v boj na remiji ter sestrelili 11 arsgloamerjških JetaL Ob Lignrsld obali nadaljujejo Angloameričani s svojimi napadi z moönimi silami ter so po hudih, izgub polnih bojih, vdrli v Maso. Jugozapadno od jezera Comacchjo je uspelo sovražniku, ki je napadel po najmočnejšem posegu topništva in borbenih letalcev, da je potisnil nazaj naš bo-jiščni lok, ki je segal okoli Luga. V severnozapadni Dalmaciji se naše posadke oporišč bore v obrambni borbi proti nadaljevanim napadom močnih sil tolp. Angloameriški strahovalni bombniki so podnevi usmerili svoje napade proti krajem v južnem in severozapadnem nemškem področju. V noči so prileteli britanski oddelki nad srednjo in severozapadno Nemčijo. Sestreljenih je bilo 27 večinoma štjrimotornih bombnikov. Amerfik! pisatelj © svetimi fe^Ipeviškl nevarnosti Madrid, 10. apr. »Na Poljskem so Sovjeti že depertirali 1.7 milijona Poljakov t?i večino od ntib pomorili Le manjšina, bo morda dospela v »umirajočo Sibirijo«, ugotavlja za?7ii severnoameriški pisatelj William Thomas Walsh v časopisu »New Lea. der« ki izhaia v San Franciscu.. Walsh, ki v svojem članku z redko hrabrostjo svari pred boljševiško svetovno nevarnostjo, izjavlja med drugim: »Vsak dan oostaja bölj jasno, da so mali narodi, zaradi katerih neodvisnosti je bila pričeta ta prekleta vojna, zapuščeni in izdani. Oni (tukaj misli Churchilla ln Roosevelta), ki so se nek-"« označevali za njihove zaščitnike, so s., umaknili in molče«. i Razen milijonov ubitih Poljakov so sedaj tudi v drugih, po Sovjetah zasedenih deželah noklal^ tisoče nedolžnih'žena in Otrok. kakor n. pr. v Litvi. Finsko so sedal orooaii svoje duhovne in materialne življenjske podlage, da bi tudi to deželo končno boljševizirali. Vlada v Washington na je pcoolnoma pozabila, da je mala in hrabra Finska bila edini narod, ki je plačevala svoie vojne dolgove Zedinienim državam. Toda kakor zahteva Churchill, korakata London in Washington do konca ob strani Sovjetske zveze, četudi je že danes verjetno, da bodo Sovjeti obdržali svo- Ž, gosioodstvo nad Evropo in Azijo. Nika. or se ne sme pzabiti. da Lenin in Trccki nista proklamirala ruske sovjetske zveze, temveč svetovno zvezo sovjetskih republik«. V Mehiki — izvaja dalje Walsh — je klica za boljše vi začijo ameriškega kontinenta. V Mehiki je tudi prostozidarska loža VeJiki Orient, ki je tam odprla svoj glavni stan, ko je bila pregnana iz Evrope. Sovjeti hočejo v Ekvadorju Kolumbiji in Venezueli osnovati prve ameriške sovjetske re. mhHke. Njihove intrige v Zedinjenih dr-' so javna tajnost. Anglija je mnogo pomagala nevarni boljševiške pošasti. Ta pošast ograža obstoj britanskega imperija, kateresra propad ie označil Lenin kot pred. pogoj ža uspeh boljševiške svetovne revo luči je. Edenov peziv za osnovanje zapad-noevropskega bloka držav ni nič drugega, kakor obupen angleški poskus vztrajanja proti zmagu jočem u boljševizmu. Beneš v popolni odvisnosti od Stalina Amsterdam, 10. aor. Tako zvana -češka vlada« je odposlala s svojega sedeža zahvalno brzojavko Churchillu. Stalinu in Rooseveltu za doslej izkazano podporo, kakor sporoča vest iz Košic tako zvanemu »češkoslovaškemu novinarskemu uradu« v Londonu. V brzojavki Stalinu pravi brzojavka, da smatra nova vlada kot temeljno točko svojega programa tesno in neomajno zvezo »češkoslovaške« s Sovjetsko zvezo. V Grafi še vedno ni miru ženeva, 10. apr. Grška kot objekt bri-tansko-sovietskega' interesnega prepira ne pride do miru. Z utemeljitvijo: »Vaša vlada hi sposobna, da vodi državne posle, ki so potrebni za ustvaritev predpogojev za zo-petno obnovo normalnega političnega življenja« je grški regent Damaskinos pozval Pias tiraš o-vo vlado, da odstopi. Plastiras je odgovoril: »že nekaj časa cipažam, da se mj mečejo polena pod noge. Sedaj je bila osnovana nova vlada iz tako- zvanih ne. politikov, v kateri admiral Patra« Vulgaris združuje mesto ministrskega predsednika in vseh treh vojaških ministrstev. V boljševikom prijaznem časopisju je pričela takoj glasna gonja proti novim možem, tako da tudi tej vladi ni mogeče prerokovati dolgega življenja. Moskva stalno povečuje svoj vpliv na Balkanu. Pc; loinost ali strel v tilnik Sestavljanje poljske vlade pred samokresi agentov NKVD Podrobnosti o odviečenju 15 poljskih begunskih politikov Ojačen sovražnikov pritisk v severnem delu zapadnega bojišča, ▼ dunajski kotlini in Vzhodni Prusiji — Uspeisni protinapadi pri Crailsheimu in Ratiborju — Visoke sovjetske izgube Berlin, 10. aprila. Kljub žilavemu odporu neonskih čet se je borba na zapadu v nedeljo razširila na nadaljnja podiočja. Južni odsek se drži, predvsem spr.čo nemških osredotočenih protirapadov pro j sovražnikovemu c (klopni škemu oddelku, ki je prodrl do Crailshe-ima; tukaj je sovražnik le malo naprediovaä ob reaah Enz in Saale, v Thürin g-iji pa so nemäktf protisunki preprečili večje izpreanem.be bJtinih črt. Nemški padalski lovci in grepadirji, katerih oddelki so v zaledju odstranili britanske zračne pristajalne edinice, so na Nizozemskem cdbil. sovražnikove napade pri Zutplienu ir, Deventru v krvi, vendar je sovražnik severno od Alpieia slkozj močvirna področja prt dri z cgledniškimi skupinami do področja severnovzhodno cd Meppaia. Med rekanna Ems in Hase, kakor tudi zapadno od spodnjega toka Wesere so Bri»_jtanc. napredovali, pri tem pa so utrpeli visc&ce izgu've. Med tem pa sq bili Sevemoameričani ki so prodirali proti »aipadnim in severnaim obr inkom Harza, zaustavljeni v protinapadih, enako tudi are čete. ki so- južno od Nlenburga prodi-ra.ie v široka bojni črti prot Leili. V Thiirinškem gozdu med rekama Ruhr in Sieg izprememfo polni bojj Kljub sovražnikovemu napredovanju ni?r dovedli do odločujoče izpremiem.be položaja. Nemški protinapadi pri Crailsheimu in na področju pri Mergentheimu so zagrabili lih. Na Kahienbergi naprej prodrle sovražnikove sile v obliki riabrunnu, St. Vertu podalske lovce. Med reko Ems in Wesen* na obeh straneh Steinhuderskega morja, pn IRldesheimu in Göttingeiuu so nemški »u. porm oddelki uničili številne sovražnikove napadajte osti medtem ko »o pri Holz-mindenu, Höxtru in kopališču Soden v krvj odbili vse nsupade. Hudi boji v donavskem področja Na vzhodu sta bila zopet dunajska kotlina in konigsberško področje s Samlandom težišče Dojev. Medtem ko so si držal, nemški in sovražnikovi napadi ravnotežje med Muro in Putbo, so se izjalovili boljševiški napadi, k. so stremeli za tem, da si pribore dohod k Semmeringu z obkolitvijo z juga. Nemške čete so v protinapadu odrezale sovjetske zveze z zaledjem. Na donavskem področju se bore z največjo zagrizenostjo. Boljševiki so zapadno od Dunaja obnovili svoj prebijalni poizkus ; v smeri proti St. Pöltenu, vendar pa so se zaustavili ob nemških žiiavo se branečih t oporiščih. Vkljub nadaljevanim ogorčenim j napadom so nemške čete obdržale svoje položaje med Tullnom in Vöslauom, kjer so uničile poleg v vojnem poročilu omenjenih 35 oklopnikov še 6 tonov, večino s sredstvi za boj iz bližine. Nadaljnje številne oklop-nike so uničili bran'lci Dunaja pri zapah-nenju sovražnikovih vdorov, žarišča bojev so bila pri Klosterneuburgu, \ okolici za-padnega kolodvora in v južnih mestnih de-ih. Na Kahlenbergs v Grinzmgu, pri Ma--iabrunnu, St. Veitu in pri Mauer ju v bližini klžč. Med Heilbronnom in Karlsruhe pi je ; južnega m vzhodnega kolodvora ter v'Freu-7. ameriška armacia p globi!« svoje vdore. ! denau so trčili sovražnikovi napadi ob nem-- -- ■ ške protisunke. Sovjetom je uspelo samo, da so pod izredno visokimi izgubami v težkih pouličnih bojih korakoma napredovali. Pri borbah v notranjosti mestnega področja so nemške čete po doslej došliii. še nepopolnih vesteh, uničile nadaljnjih 20 ki jih je dosegla prejšnjega dne, ter pri Pforzheimu in pri Weihingeniu doregia reko Enz. Nemške čete so v težkih bojih preprečile prodlOG- proti jug"'j, po kciterem je stremed sovraži; •frk Na vzhodnem bojilšču je bilo težišče bojev še dalje v dunajski kotiimi in pr, Kö-näigsbergu. V južnem delu Dunajskega lesa so'se boljševiflki napadi po izgubi 35 o/klop-nakiov zaustmäii ob nemških črtah. Nadaljnje oklepnike so izgubili Sovjeti v pouličnih bcrjih na jugu ln zapadu Dunaja kjer so nemške čete izr^edle več protisuru kov. Ob Moravi in v južnih obronkih Belih Karpatov pa. so so^iražnDkovi napadi ostali brez bistvenega usijieha. S srednjega odseika vzhodnega bojišča na Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon SL 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Tokio In Moskva Moekva je presenetila svetovno javnost v preteklem tednu zopet z novim samovoljnim ukrepom. Nenadno je odpovedala prijateljsko in nevtralnostno pogodbo z Japonsko. Vest, ki jo je o tem razširil moskovski radio, je zato vzbudila po svetu precej iznanadenja. Odpoved sovjetsko-japonske pogodbe je prišla enako presenetljivo kakor pred štirimi leti njena sklenitev. Spomladi 1941 je t-aKratni japonski zunanji minister Macuoka obiskal Berlin in Rim. V Berlinu se je mudil zadnje dni marca, v Rimu pa prve dni aprila Njegov obisk v obeh zavezniških prestolnicah je bil vidna manifestacija za trojni pakt Berlin— Rim—Tokio. Čeprav je bil ta pakt naperjen neposredno proti konvmerni in Sovjetski zvezi kot njenemu glavnemu predstavniku. se sovjetski državniki niso po-mišljali, da ne bi porabili ugodne prilike, ko je Macuoka na poti v Evropo^ in nazaj potoval skozi Moskvo, za politične razgovore z njim. Posledica teh razprav je bila najprej, da so se do takrat dokaj napeti odnošaji med Sovjetsko zvezo in Japonsko »stabilizirali«. Že par dni kasneje pa je bil svet postavljen pred še bolj presenetljivo dejstvo, da je Moskva kljub protikominternskemu trojnemu paktu med Nemčijo, Italijo in Japonsko, sklenila z Japonsko posebno prijateljsko in nevtralnostno pogodbo. Japonsko sovjetski pak; je bil podpisan v Moskvi dne 13. aprila 1941. Njegove glavne določbe so bile: Obe pogodbeni strank: se obvezujeta ohraniti med seboj mirne in prijateljske odnošaje ter spoštovati medsebojno teritorialno integriteto in nedotakljivost. Če bi bila katera izmed obeh pogodbenic zapletena v vojno s kako tretjo silo. se druga pogodbena stranka obvezuje ostati za vso dobo tega konflikta nevtralna. Pogodba je bila sklenjena zsa dobo 5 let z določbo, da se avtomatično podaljša za nadaljnjih 5 let, če se z ene ali druge strani ne odpove leto dni pred potekom. Istočasno je bila podana skupna sovjet- ! sko-japonska, ^va o obojestranskem spoštovanju integritete .in nedotakljivosti oklopnikov Medtem ko so se na Dunaju izjalovili boljševiški poizkusi, da bi prodrli v smeri proti donavskim mostovom in ko so bile sovražnikove sile, ki odbite jugovzhodno od mesta pri Nuss-dorfu. je uspele sovražinku, da j« nekoliko , - povečal svoje predmostje ob izlivu Morave. I Madzukua odnosno mongolske republike. Na drugih prehodih pa je vkljub številnim , Danes ni nobenega dvoma vec. oa je napadom še nadalje zapahnjen. Tudi južno j Moskva sklenila ta pakt z očitnim name- « ^„».j^,, v*-—_______-o___j-— , in jugovzhodno od Belih Karpatov ni uspe- i nora, da si za primer napada na Evropo, javljajo o' nobenih pomembnih operacijah ; lo boljševikom, da b: prešli preko krajevnih ; na katerega se je takrat že sistematično razen'o uspešnih lastnh napadih, izveda- [ vdorov. Oddelki neke oklopniške armade^so j pripravljala, zav' nih z izboljšanjem položaja južno od Rau-borja. Ob DanziSfkem zalivu so nemške čete, ki jih je podpirala vojna mornarica, odbile boljševiške sunke oo Putziger Nehrung in j topov v zapadnem delu nižine Visle. Pod priti- [ ogorčen odpor v Königsberg« Medtem ko iz srednjega odseka vzhodnega bojišča z izjemo še trajajočih nemških napadalnih bojev pri Ratiborju ne javljajo i o nobenih bistvenih operacijah, in ko so se i oosamični sunki v zadnjem tednu na jugu vzhodnega "ooji-j šča uničili 197 sovjetskih oklopnikov, njim prideljene protiletalske baterije pa so uni-i čile poleg tega 45 oklopnikov, 7 letal in 18 pripravljala- zavaruje hrbet v Aziji. Ta v za.p8xin.em--- - ... ekom boljševilkov m je položaj pri Ko-ndigsbergu zelo aaostril. Nadmočne sovjetske sile so sumile du notranjega obrambnega oicdroeja. Izjßiiwili pa so se sovražnikovi napadi, izvedeni v Semlandu pr:ti zapadu. TrdKKfco bojert' pri "Xmaju in Könfesbergu potrjujejo visoke so^oražnikove oklopniške izgU'be. Na obeh teh področjih so v nedeljo uničili 117 sovjetskih oklopnikov, večino s sredstvi za borbo iz bližine. Zavrto sovražnKovo napredovanje na zapadnem bojišču Angloameričani poizkušajo z vsemi sredstvi vzdržati svoje premike po mežnisti na vseh odsekih zeipadnega bojišča. Njihovi nadaljevalni letalski napadi na bojno polje in zaledje naj bi podprli roaipade pehote in okloipniikav in onemogočili! izvedibo nemških protiukrekov,- Ob reki Ijssel, kak>or tudi ob Werri so spustili padalske lovce v nemškem zafledju. Imeli so nalogo odpreti izjalovili sovražnikovi posamični sunla v zapadnem delu Danziškega zaliva, so boljševiki ojačili svoje osredotočene napade na I trdnjavo Königsberg. Sovražnik se je pre-' ril do notranjega trdnjavskega področja, i kjer pa mu nudijo nemške čete še nadalje i zagrizen odpor. ' Istočasno z napadom na Königsberg so Sovjeti nadaljevali s svojimi prebijalnimi poizkusi v Sarnlandu, kjer je 12 sovjetskih strelskih divizij, ki so jih podpirali številni oklopniki, skušalo prodreti do Groscheide-kruga. V hudih bojih so nemške čete preprečile nameravam prodor ter zapahnile i vdore, ki so jih sovražne čete izvedle po j prvem navalu. Poleg 82. v vojnem poročilu __________________ . javi j enih uničenih sovjetskih oklopnikov. zapore, ki so se branile z vao žde^stjo. ^ protiietalske baterije letalstva sestrelile Posoešeno so pritegnili topniške oddelke, da bi na žariščih obdržali svojo prearand težkega orožja. Kljub temu pa so pod vpii. vom neonskega odpora in nemških protinapadov na jugu aapadsnega bojišča le malo napredov>ah v Thiiringiji in med rekama Ruhr in Sieg. VBsoüe izgotje AngjDoaimerMSamrv V severnem delu aaipadnega bogišča, kjer so se doslej krajevno omejeni sovražnikovi iwipadi vedno boilj stekal v operacije na širofki bojni črti, se je sovraži'Sik starša! razprostreti dalje prot severu in vzhodu. To pa ga je veljalo zat-o težke izgube. Nemški padraüsSk'i lovci in grenatidrji so na nizozemskih tileh uničili številne oklopt fike m rezerve ter obkoEüi pristale britanske I še 27 letal. Nezlosnljiva usodna Skupnost nemškega naroda in vojske ^ Bern, 9. apriüa. »Nemški vojaki se zagrizeno in spretno bore proti mogočni sovražnikovi nadmočL Nič bi ne b-lo nevarnejše, kakor če bi podcenjevali hrabrost in voljo nemškega borca«, piše švicarski tednik »Sie und Er«. »Končno bi Mio že potrebno uvideti, da tudii največje krize ne morejo zrušiti skupnega Führerjevega stremljenja, ki je vojsko in nemški narod strnil v eno edino usodno skupnost. Hude ameriške izgube na Pacifiku a japonska oporišča v srednji in se-i Kitajski. — Doslej je bilo uničenih Stockholm, 10. aprila. Senzacionalne posameznosti angleškega in švedskega vira o izginotju 15 poljskih begunskih politikov po x>ijševiški morilski orgamizöoiji NKVD potrjujejo, da je Kremeij sedaj pp svoji lastni metodi vzel v roko osnovanje poljske vteide. Sovjeti so teh 15 pcüjmkih politikov, potem ko so jih zvabili na limamice, posjtdali v letalo ter jiih odvlekli v Mo«kvo, kjer se vrše sedaj »pogajanja« za sestavo vlade in o katerih izidu ne obstoja po izkustvih z boljševiško ta&tiäoo n'Jben dvom. Poljskim politikom je dan& le možnost, da sorej(mejt> Kremljeve zahteve, v dragem primera je pa zagotovljena usedia njihovih rojalkov v Katynu. P'?ročilo izrednega dopisnika Homdonskega »Ol.serverja«, ki obravnava cd vlečen je poljskih politikom/, je v toliko zanimivo, ker ifgc.tavilja. popolno izjalovljenje v Jeüti umeščene zavezniške komisije zä osnovani je pogjske vlade. Dopisnik mora. pi-iznati, da ta moskovska komisija še r.l st-pila v stik e Poljsko. Rajzrven tega je proprioain, da bo Moskva Okušala rešiti poljsko vprašanje brez Anglije ta Zedinjenih držav ter m"to Angmnevanje potrjuje tudi poročilo švedskega časopisa »Göte-burgs1 Posten«, ki navaja zanimanje vzbujajoče p:samessnosti o odvlečonju 15 poljski'! pr st kov. Pcnočiao švedslkega lista kaže kreirneljske brutalne metode in potrjuje, da hod? Mosikva v poljskem vprašanju po testnih prteh, re oa bi sa brigaPa za jaiiitske dogovor« a K upoštevala žel k svojHti angto-anertSkih zavetnikov. D: švedskem poro-je Moskva zvabila k sebi te politike na izredno r-afiniran na^in. Neto. polkovnik acije isTKA7!) Pimenov, M prfflpa«^ oüSäeincu sovjetske aralade, |e , povabil Poljaike na konserenco s Sovjeti. i Piimenev je odivedel poljske zastopnike k - sovjetskemu generoilu Ivanovu, ki je Poljakom. pri svoji vojaški časti zagotovil oseb-np varnost ter jim izjavi, da se pogaja s Stailinovlim piistelrlkom in da ima opolno-rnočja generala žufltova. Ko so bila pogajanja dovedena do gotovega zaključka, so poljski zastopniki izrazili željo, da bi stopili v stik z londonsko begunsko vlado ter ji podali sporočilo o poteku pogajanj. Prosili so, da bi smeli odpotovati z letalom v London. Sovjeti so 20. marca na ta predlog pristali. 27. marca so prišli poljski politiki k generalu Ivanovu. Odslej pa manjka vsaka vest o njih. V Londonu so mnenja tako pravi poročilo »Goeteborgs Post«, da so Sovjeti letalo usmerili namesto v London v Moskvo z namenom, da bi prišlo tamkaj do dogovora s Poljaki in da bi sami sestavili poljsko vlado brez konzultiranja Londona in Wa-shlngtona, švedsko poročilo pa izrecno podčrtava, da niso Sovjeti obvestili niti angleške niti ameriške vlade, tako da so dobili moskovski poslaniki nalog, da preiščejo, kaj se dogaja v poljskem vprašanju in ali je možno vključiti pogajanja v jaltske sklepe. Tudi »Goeteborgs Post« ugotavlja ob sklepu svojega poročila, da je zavezniška komisija, ki bi naj rešila poljsko vprašanje, že popolnoma zavožena ob samem pričetim. Komunistični teror v Madrid, 10. aprila CasopU »I_______ cfcmes« piše v zveal s ketrhuniatičnimi kr-mvimi sodišči v Bolgariji, da tepušCajlo obsojene ^ločtoce, medtem ko obglavlja micisikovslka modttkka mašSrierSjia najbo&jše ßoüg&rija jp 'še novinec v teb Tokio, 10. apr. Z izvedbo sovražnikovega pristanka na otoku OkLnavi, glavnem otoku otoške kupdne Riukiu, je vojna na . vzhodnoazijskem področju stopila v novo obdobje. Izkrcanje je bilo izvedeno na velikonočno nedeljo zjutraj na zapadni obali v višini kraja Ortes, potem ko je sovraž- j nik prejšnjega dne vrgel nekaj edinic na sosedna mala otoka Kaijamo in Maedžino. Samo po sebi razumljivo je, da je sovražnik pri pristanku naletel na najmočnejši i japonski odpor. Severnoameriške izgube na moštvu m bojnih ladjah so temu od- . govarjaječe izredno visoke. V vodovjih okoli Okinave je bilo 5. apri- | la potopljeno: 2 pregrajeni letalonosilki. 1 ; oklopnica, 6 vojnih ladij neznane gradnje, 1 rušilec ln 5 prevoznih ladij. Težko poškodovane so bue 3 oklopnice, 3 križarke, 6 vojnih ladij doklej neugotcvljene gradnje in 7 prevoznih ladii. Na japonski strani so izgubili 1 oklopmco, 1 križarko in 3 rušllce Medtem ko so po pristanku čet to gra- j diva na Okinavi odtegnili večji del sovražnikove prevozne mornarice iz vodovij okoli otoka, so ostale nadaljnje močne mornari- , ške sile osredotočene zapadno in vzholno i od otoka, od koder obstreljujejo japonske položaje. Japonsko letalstvo pa dan in noč napada sovražnikove ladje. Zadnja poročila z bojišča v vodovju otočja Riukiu kažejo, da se sovražnikovi mornariški oddelki po težkem napadu ja- ; ponskih letalskih in mornariških edinic z občutnimi Izgubami umikajo v južni in vzhodni smeri. Sedanje japonske ofenzivne operacije v kitajskih provincah Honan in Hupeh zapadno od železniške črte, ki vodi iz Pekinga v Hankau, merijo na to, da bi onemogočile napad čungkinških čet na strateško stvareh. Bržkone tamkaj Se ne vedo, da so svoječasno tudi po komunistih zasedenem delu Španije izpustim vse zločince, da bi se borili proti »zatiralcem«. »Mi želimo,« t»3co zaključuj« Ust, »da bcfligansOcl nami zfafira izkustva tozadevnih političnih svoboščin in a/rrmestij, ne da bi — afcafto žšvljCTija stotisočev ikid^ kaboc tdo tto m važna verni Kitajski. — Doslej ali težko poškodovanih 11 čungkinških divizij. Razen tega je ameriško letalstvo pri operacijah Izgubilo važno oporišče Leo-hokau. Tokio, 10. aprila. Na otoku Oktoava-Hcfc to so Američani od pričetka pristanika do 7. aprila izgubili okrog 3.600 mož in preko 100 oklopnikov, med tem kx> znašajo japonske izgube 400 vojeikov. Tudi (izgube aovražmikavih ladPj so v zadnjSh dneh občutno narastle. Razen že oibjavfdenih potoplitev in poškodb sorvra». žnikOATh l&dij so utrpeli Američani še nasflednje izgube: Potopljeno je bfflo: 1 večja bojna ladja neznanega razreda, 3 križarke, 10 rušilcev, 3 iskalci mär* in 13 ladij neznanega tipa. Poškodovano je biilo: 4 križanke, 4 ruša«, 2 iskalca min in različne ladje neznanega resreda. Novi japonski zunanfi minister Tokio, 10. aprila. Jeponski n formacijski urad je v ponedeljek objavil, da je bil šigomori Togo, bivši zunanji minister, imenovan spet za zunanjega ministra v vladi barona Suzuki ja, kaäeer tudi za md-ndstra Veflflke vzhodne Azije. Novi minister je bil uveden na ^voje mesto v p -isotnosti cesarja pri svečanosti, ki je bila v prno-deQjek zvečer v cesarslkti palači. pakt spada torej v vrsto tistih mednarodnih pogodb, kakor jih je sklenila Moskva tudi z raznimi drugimi državami, da bi z njimi kazala svetu svojo navidezno miroljubnost in tako uspavala svetovno javnost, v resnici pa zato, da bi z njimi zakrila svoje prave namene in priprave za napad na Evropo. Razvoj dogodkov je to v polni meri potrdil. Kakor sklenitev, služi tudi sedanja ne-| nadna odpoved sovjetsko-japonske po- • godbe posebnim ciljem Moskve. Že ute-•' meljitev odpovedi s strani Moskve to ja-j sno izpričuje. Moskva naglasa sedaj, da i je bila pogodba sklenjena pred vojno na- • povedjo Japonske Ameriki in Angliji. Od : takrat da so se razmere temeljito spremenile, ker danes Japonska podpira Nemči- j jo, ki je v vojni s Sovjetsko zvezo. Zato j da je pogodba izgubila vsak smisel in je I torej Moskva ne bo podaljšala, t Dejstvo, da je sledila odpoved te po-| godbe skoraj istočasno z odpovedjo so-vjetsko-turške pogodbe, je le nadaljnji dokaz, da zasleduje Moskva v obeh primerih svoje posebne namene in cilje. Enafco kakor v primeru Turčije, morata Amerika in Anglija hočeš nočeš vgrizniti tudi v to kislo jabolko, dasi na zunaj hli-nita navidezno navdušenje nad korakom Moskve. Neizpodbitno je dejstvo, da odpoved te pogodbe mnogo težje zadene Ameriko in posredno tudi Anglijo kakor pa Japonsko. Za Japonsko se v vojaškem pogledu ni s tem nič spremenilo. Prekinitev nevtralnosti s strani Moskve pa pomeni. da stopa sedaj tudi Moskva na interesno področje Tihega oceana, ki si ga je dosäej v celoti prisvajal Washington. Zato pomeni nastop Moskve samo novo komplikacijo na Dal j njem vzhodu, na katero v Washi-ngtonu in Londonu očividno niso bdi pripravljeni, in jih preseneča v enaki meri, kakor jih je presenetila nenadna odpoved sovjetsko-turške pogodbe na Bližnjem vzhodu. Nobenega dvoma ni. da bodo imeli Američani prej ali slej vzrok baviti se s Sovjeti in njihovimi težnjami na azijskem področju in to v obliki, ki bo, kakor se vedno bolj jasno kaže, dovedla do nadaljnje poostritve že sedaj z vsakim dnem številnejših nasprotij v tako zvanem zavezniškem taboru. Za evropske narode m države pa je to zopet nov učni zgled, koliko je zaupati besedam, obljubam in pogodbam, ki jih sklepa Moskva. Za sovjetske mogotce so pogodbe m dane be?ede veljavne samo tako dolgo, dokler služijo njihovim ciljem in namenom. Ko jih več ne potrebujejo, jih enostavno prekličejo ali pogazijo in gredo čez drn in strn za svojim ed nini in pravim ciljem: boljševizpHju sveta. Značilno razpoloženje angleškega delavstva ženeva, 10. apr. »Daily Sketch«*poroča o naslednjem dogodku, ki je značilen za razpoloženje delavstva v oborožitvenih podjetjih: Ko se je na zborovanju stavkajočih delavcev letalskih tvornlc Avroc dvignil neki ranjen padalski lovec t roko v obveei da bi Izjavil delavcem ogorčenje rojakov na bojišču nad stalnimi stavkami, ga ie dalav-stvo s kričanjem prevpilo, pozneje pa so celo prekinili zvočnik, oa ne bi bilo slngati njegovih besed. Neka delavka ia vsa divja ranjenca: - Koliko ti plačajo za to*« 90. rojstni dan generala Luäeßdsrffs Berlin, 10. aprila. Včeraj, cib 90. rojstnem dnevu, se je spominjal nemši nar.d s piv sebrtim spoštovanjem velikega vojskovodje genercia Ludendolrffa. katerega ime je z generalnim felmaršajom von Hindenbirr-gojn najtesneje povezan ter čvrsto ukoreninjeno v zavesti nemškega naroda Protiboljševiški ook-ef v Ukrajini Stockholm, 10 apr. Poročala vodilnih b:>ljševiških listov prinašajo ponovno vesti, da se je v zaledju sovjetske "armade osnovala močna protiboljševiška skupina, ki z uspehom prizadeva sovjetskemu vojnemu vodstvu težko škodo in ki občutno moti preskrbovalne zveze. Tako priznava tajnik prezidija vrhovnega sveta ukrajinske sovjetske republike v članku, dn protiboljševiško delovanje ukrajinskih narodnjakov od zasedbe Ukrajine po srcvjeteklh četah ne le nI nepustflo. temvač ealo narastlo. Ukra-narodnjaki, take pravi ta članek, •nottj® s vsen» sradstvi obnovitev sovjetska oblasti. Isto ugotovitev peinaša boljše-«Hd list »Krasnaja srossüa«. Proslava hrvatskega državnega praznika Ljubljana, 10. aprila. Za današnji hrvatski državni praznik, četrto obletnico Nezavisne Države Hrvatske, je priredil hrvatski generalni konzul Šalih Baljič svečano proslavo, katere so se poleg številnih hrvatskih državljanov udeležili predstavniki nemških in slovenskih oblasti in ustanov, na čelu jim prezident general Leon Rupnik. Ob 7. zjutraj je bila v stolnici maša, ki jo je opravil stolni župnik arhidiakon dr. Klinar z veliko asisten-oo, po maši pa je bil slovesen Te Deum. Iz stolnice so se predstavniki podali v prostore konzulata v Batovi palači, da so sporočili tukajšnjemu zastopniku Nezavisne Države Hrvatske generalnemu konzulu Ba-ljiču svoje čestitke. .Navzoči so bih gosp. prezident, nemški poveljnik mesta major Lichtenberg, vodja nemškega konzulata Liesenberg in drugi zastopniki nemških oblasti, poveljnik Slovenskega domobranstva polkovnik Krener s podpolkovnikom Vizjakom ter predstavniki slovenskih kulturnih, gospodarskih in stanovskih korpora-cij. V kratkem nagovoru je g. generalni konzul označil pomen današnjega praznika za Hrvate ter očrtal zgodovinski značaj težke borbe, ki jo v sedanji najhujši vseh vojn bijejo evropski narodi pod vodstvom Nemčije za svoj obstoj in svojo bodočnost. Popoldne ob 17. je bila v vseh prostorih konzulata skupna proslava članov tukajšnje hrvatske kolonije. Hrvatski državljani so se te svoje svečanosti polnoštevilno udeležili. Kronika * Nedostavljeni poštni omoti. V nemških listih čitamo: Na mnogh poštnih uradih ležijo omoti, katerih ni mogoče dostaviti naslovnikom, niti vrniti odpočiljateljem. Ravnateljstvo nemških pošt je zaradi tega odredilo, da se omoti s pokvarljivo vsebino odpro ter njih vsebina da na razpolago gospodarskim uradom. * Albanske zahteve proti Italiji. Albanska vlada zahteva od Bonomijeve vlade repara-cijska plačila za škodo, ki jo je Italija povzročila v Albaniji za časa zasedbe. Bono-mijeva vlada je spričo teh zahtev v veliki zadregi, njeni predstavniki pa pravijo, da je Italija v Albaniji izvršila velika obnovitvena dela, ki so povzročila, da se je živ-Ijenska raven albanskega prebivalstva dvignila Italija smatra, da ni Albaniji prav ni-jlftpflT dolzHÄ * Nov list v Milanu. V Milanu je izšla prva številka novega lista »Italia del Po-polo«, organa opozicijske skupine narodne republikanske socialistične stranke. Direktor lista je milanski univerzitetni profesor Edmund Cione. V programatičnem članku nastopa list zlasti proti kapitalizmu. * Smrt na planinah. Dve sestri, 18- in 22 letna mladenka, sta se podali v spremstvu nekega 16 letnega znanca na planino Rax. Trojica je hotela doseči planinsko kočo, na poti pa jo je zalotil snežni vihar, tako da so obtičali na turi. Čez tri dni so jih našli zmrznjene v snegu. IZ LJUBLJANE n— Novi grobovi. V 79. letu starosti je umrla zasebnica g. Olga Delkino-va. Pogreb bo v sredo ob 9. iz kapele sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. — Preminila je vdova po železniškem uslužbencu ga. Marija Golo-bova, roj. Sušnik. Na zadnji poti jo bodo spremili v četrtek lz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce krojaški mojster g. Viktor Koder. Pogreb bo v četrtek ob 10. z Žal, na pokopališče k Sv. Križu. — V Mokronogu je umrla posestnica ga Marija Uhan, roj. Kravcar. Pokopali so jo v torek 10. t. m. na domačem pokopališču. — V Idriji sta umrla Josip in Antonija Majnik, roj. Jereb. K večnemu počitku so ju položili na domačem pokopališču dne 2. t. m. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Sv. maša zadušnica za pote. Lavrič Marijo se bo darovala 12. aprila ob pol 8. uri v trnovski cerkvi. u— Maša ob 3-letiüci smrti pok. Ivana GerJica bo v četrtek 12. L m. ob %7. url v frančiškanski cerkvi pri oltarju sv. Križa. n— Nove poštne znamke vzbujajo veliko zadovoljnost v filatelističnih krogih, pa tudi med poslovnimi ljudmi. Posebno veseli so novih znamk zaradi lepih slik naših krajev, ki so za sedanje čase ln razmere tudi na tehnični višini. Zato nestrpno pričakujejo, da bi napovedane znamke čimprej izšle. Kakor smo izvedeli, bodo odslej znamke izhajale v kratkih presledkih ter bodo najbrž do kraja tega meseca, če bo Ljudska tiskarna redno dobivala pogonsko silo, izšle že vse znamke frankovnega in portov-nega stavka. u— Kmetovalci hi lastniki zemljišč (ne najemniki!) z začetnimi črkami od A do F, ki so se priglasili gospodarskemu uradu zaradi propustnic čez mestno zaporno mejo, naj propustni ce znova dvignejo 12. t. m popoldne od 2. do 5. ure v Beethovnovi ulici št. 7, pritličje, soba 15. Opozarjamo, da so to propustnice, ki so na novo odobrene. — če bi bil alarm, bo gospodarski uracfc delil propustnice pol ure po dovoljenem kretanju. u— Dve pestri uri za narodne pionirje sta potekli v soboto zvečer v našem gleda, lišču z geslom: »Za vsakega nekaj«. Prireditev je bila dobro obiskana. Uverturo k »Veselim ženskam Windsorsklm« je zaigral mali radijski orkester in že je bil dosežen stik z občinstvom. Vaclav Držaj je ob močnem vtisu recitiral Cankarjevega »Bebca Martina«. Dermeljev orkester je prispeval izvrstno zaigran potmiri iz »Dežele smehljaja«. Milica Vidi čeva in Drago Pogačar šta zaplesala na Straussove pomladne melodije. V drugem delu se je navdušenje stopnjevalo, ko je Friede] izvajal nekatere šramelske pesmi. Spored se je nadaljeval s silovito smešnim plesom »Na planinci«. Glasbeni komik Ferry in čarovnik Albert Schaff er sta izzvala mnogo odobravanja. Valo Bratina je bil duhovit konferansj'6. Naj bd se večer kmalu ponovil! — ertz. u— Darovali so: za oškodovance letalskega napada Učiteljska tiskalna 2000 lir; revnim bolnikom otroške bolnišnice tri prijateljice pok. Mice Mladičeve v počastitev njenega spomina 300 lir in rodbina Matije Svetliča 3C0 lir namesto cvetja na grob Alojlzije Zupanove; Polpornemu društvu za gluhonemo mladino Slavica Maver 300 Br v počastitev spomina Mice Mladičeve in Ivan Bricelj 300 lir v počastitev spomina dr. Viranta. Pri upravi »Jutra« so položili 456 lir sostanovalci hiše Gledališka 13 za gluhonemo deco namesto venca na grob dr. Viranta, za društvo slepih pa namesto cvetja na grob Nastje Tavčarjeve Aleksander šengelaja 500 lir in Anto. nina Trost 200 lir n— L ženska meščanska šola (Šentjakobska) v Ljubljani. Od srede 11. aprila dalje se vrši pouk v vseh razredih od 17. do 19. ure po sedanjem urniku. Ob predalarmu /se prekine pouk le za učenke prvih treh razredov, četrti razred ima pouk. n— Nesreče. Z vagona je padel in si zlomil levo nogo 43 letni strojni stavec Rudolf Strgar iz Ljubljane. Neznan pes je uguiznfl v levico 15 letno hčerko čevljarskega mojstra Kristino Zupančičevo iz Ljubljane. 36 letna žena šoferja Milka Rozmanova iz Ljubljane se je vsekala v levico. Prav takšna nesreča je doletela 39 letnega voznika električne cestne železnice Rudolfa Bergleza. 36 letna šivilja Lena Kamtričeva iz Ljubljane je padla in se z fAyJrtUml npaml porezala po «lifliMii Stegnu. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Licitacija zapadlih predmetov v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15 bo v četrtek 12. aprila ob 15. uri. Iz Novega mesta Črni Veliki petek. Svečano tišino Velikega petka je prekinil obisk sovražnih letal, ki so ponovno sipali smrt na mirne prebivalce. Popoldne so na svoj običajni način neslišno nizko priletela letala ter presenetila prestrašene ljudi. Obstreljevanju letalskih strojnic so sledile zamolkle detonacije iz letal odvrženih bsnb. Močno je bila poškodovana kmetijska šola na Grmu, kjer sta padli dve žrtvi, ena pa je bila težko ranjena. V žabji vasi so bombe povzročile mnogo škode na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih. Zgorela je do tal Vidičeva hiša, močno pa so razdejane hi. še Kozine Viktorja, Sekule, Ahčina, Med-veška, Dejaka, Krnca, Beleta in Hrovata. Tudi Gotna vas je bila zelo prizadeta. Porušena je Lesjakova hiša, hlev in skelenj, Avsecova hiša, pod in svinjak ter Vovkova hiša. hlev Testena Janeza in Mrvarjeva klet in kašča. Poleg omenjenih žrtev na Grmu so padli Kravcar Marija, njena 7-letna hči Majda. 14 letna Lesjakova, Te. • sten Ivana. Vesel Franc in šetina Janez. Ranjeni so bili Avsec Cveta Sekula Kristina., Vidic M. in Kra\v>ar A.Poflicirta, kfi je bü'a takoj na mestu, je požrtvovalno reš v^la, kar se je še dalo rešiti izpod razvalin in pogorišč Močno p: est m še ni prebivalci si zaradi neprestanih zračnih napa lov išče. o podnevi zatočišča v javnih zakloniščih. S Kow«kega Gauleiter je govoril po radiu. »Kärntner Zeitung« od 6. t. m. poroča obširneje, da je Gauleitei dr. Rainer govori po celovškem radiu spričo razvoja v zadnjih tednih. Dr. Rainer je v stalri zvezi 3 Führer, jevim glavnim stanom, zato je lahko odločno pobil vse govorice, ki so se zadnji čas širile tako n. pr„ da je Graz že zaseden in da so prvi boljševiški <~-klopniki v Mariboru. »Kakor koli je stanje resno, vendar nj obupno in bo obvladano. Zanesite se, moji ljubi Korošc'.« je rekel Gauleiter, »ve Ino vas bom informiral in po potrebi dajal povelja. Na umik s Koroškega zaenkrat ni misliti. Sam še imam tu Ženo in otroke in bedo v deželi ostali tako dolgo kakor druge žene in otroci, že cele mesece pripravljamo obrambo dežele.« Gauleiter se je zahvalil za obrambna dela svojemu namestniku Globočniku m stotniku Fritzu. Ponovno je nastopil zoper govorice, ki tih sov ažniki namenoma širijo po vsej državi. Vprašanje možnosti nemške zmage 'je Gaule'ter potrdil z -iasnim: da. »Morala čet je dobra. Oklopnlška pest lahko zdesetka sovražno premeč. Novi lovci že nastopajo in lepega dne bomo zlomili sovražno premoč v zraku Moje največje upanje.« je zaključil govornik, »pa ie Führer. Poznam njega in njegovo hrabro srce. Führer še nikoli ni bil obupan in to tudi ni v najtežjih urah naroda.« Nezgoda z granato. Gospodinja Marija Umschaden iz Celovca je pri vrtnem delu zadela na nerazpočeno granato, ki se je zaradi udarca z orodjem razletela ter ji poškodovala nogo. Morali so jo odpeljati v celovško bolnišnico. S štajerskega Zvezni vodja S^elndl je padeL V začetku aprila je padel na čelu svojih vojakov nemške ljudske vojske zvezni volia štajerskega Heimatbunda SA brigadni vodja Franc Steindl. Padci je v protinapadu, kl je bil izveden vzhodno od štajerske meje pri Reichnitzu nad Sombathelyjem. Pokopali so ga v Gradcu, ob grobu je govoril Gauleiter, ki je položil na gomilo Fiihrerjev venec. Steindl je bil doma lz Eisenerza na Gornjem štajerskem, v aprilu 1941 pa je bil pozvan na Spodnje Štajersko kot voditelj Heimatbunda. Iz Trsta Novi znaki za letalski alarm. V Jadranskem primorju so uvedli nove znake za letalske alarme. Pri pojavu letal oddajo šest svarilnih znakov po 5 sekund s presledki petih sekund. Ob predalarmu se dajejo trije znaki po 13 sekund s presledkom 10 sekund. Zapiranje hišnih vrat. Tržaški prefekt je izdal odredbo. Ki je že stopila v veljavo in pravi, da morajo biti vsa h šna vrata zaprta najpozneje ob 22. uri. Odredbe, ki veljajo za primer letalskih alarmov, ostanejo neiz-premenjene. 20 ustanov za vdove cestnih železničarjev je ustanovilo vodstvo tramvajske družbe v Trstu. Vsaka ustanova znaša po 250 lir letno in se pcdeljuje pet let zaporedoma Iz Gorice Od vojaške straže je bil ustreljen mehanik Josip šuligoj, ki se ni ustavil na klic patrole. Vojaška straža je zaradi tega oddala dva strela in šuligoj je obležal na mestu mrtev. Obstreijen je bil v Preserju pri Komnu kmetovalec Stanko Kante Zadela ga je krogla iz puške in ga težko ranila. Kante se zdravi v goriški bolnišnici. Zavraten napad na vožnji med Gorico in Vidmom. V nedeljo 18. marca je vozil iz Vid. ma prot: Gorici avtomobil, s katerim so potovali 21 letni Karel Gregorič iz Trsat, dr. Oton G'iselli izftirsta. Dominik Kamunič iz Milina in Dominik Gerussi z Reke. Na nekem cestnem ovinku je poč lo nenadoma več strelov in Kare! Gregorič je bil pri tem smrtno zadet. Krogla mu je prevrtala čelo in povzročila takojšnjo smrt Ostalo trojico so odpeljali v bolnišnico kjer bodo ranjenci okreva'i. BELEŽNICA KOLEDAR Sreda. 11. aprila: Leo I., papež. r"/;c'RNE LEKARN*. Danes: Dr. Piccoll, Dunajska C3sta 6; Hočevar. O ovška cesta 62; Gartus. Moste-Zaloška cesta 47. Zatemnitev od 20.35 do 6.05! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE Sreda, 11. aprila ob 17: Ljubezni in morja valovi. (F. Gri.lparzer). Red Sreda četrtek, 12. aprila ob 17. url: S. Lagerlof-B. Be- gorič: Gosta Eerlinr. Red A. Petek, 13. aprUa, zaprto. OPERNO GLEDALIŠČE Sreda, 11. aprila ob 17: Paganini. (F. Lehar). Red C. četrtek. 12. aprila ob 17. uri: W. A. Mozart: Čarobna piščaL Red Četrtek. Petek, 13. aprila, zaprlo. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA. 11. APRILA: 7.00—7.10: Poročua v nemščini. 7.10—9 00: Jutranji koncert. Vmes od 7.30—7.40: Poročila v sloveuščlnl. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00 do 14.00: Napoved sporeda — nato glasba za premor (prenos). Vmes od 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju ln poročila v slovenščini. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. i5.00—17.00: Osrednji nemški spored. 17.00—17.15: Poročila v nemščini m slovenščini. 17.15—17 30: Glasbena med-lgra. 17.30—18.00: Otroška ura. — Vida Pogačnik pripoveduje pravljice. 18.00—18.30: Mal: koncert — sodelujeta sopranistka Štefanija Vu-kova ln pianist Marjan Llpovšek. 18.30—19.00: Trio »Trnovo«. 19.00—19.30: Slovenski napevl. — Poje tercet sester Flnkovih, pri klavirju Marjan Lipovšek. 19.3U—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Komorna glasba — Igra kvintet za 2 violini, violo, čelo ln klavir (Milan Viher. Jelka Stanič, Srečko Zalokar. čenda šedlbauer in Marjan Llpovšek) solist Marjan Lipovšek: klavir. 21.00—22.0: To uro tebi posvetim (prenos). 22.00—22.15: Poročila v ncmžčini in napoved sporeda. 22.15—24.00: Glasba pred polnočjo (prenos). ÜÜÜSI * URADNIK, drž. upoko-tenec. sprejme službo kot pisarniška moč aü temu primerno zaposlitev. Ponudbe Jutru pod »Abraham«. 7678-1 * GOSPA, starejša, bivša gostilničarka, dobra kuharica, sprejme mesto kuharice pri družini starejših Ponudbe Jutru po00 kg drv prodam. Našlo* v Jutru. 7770-6 BLAGO za moško obleko, predvojno, s podlogo, prodam. Krojaški atelje Pahor, Prešernova 54. hotel Slon. 7768-6 KOLO. moško, prodam. Gosoosvetska 12/II. 7767-6 ZORŽET, črn, prafva svila, prodam. Ogled od 8. do 10. ure. Naslov v Jutru. 7761-6 KOLO, damsko, novo. prodam. Naslov v Jutro. 1 KA VODA za lice Vam [SPALNICO novo ali do- >žo čisti ter jača. Napolnimo Vam steklenico. Dro-erija Iv. Kane, nebotičnik. 7726-6 HLAČE, moške, smučarske, sive, prodam. Naslov v Jutru. 7708 6 KLOT za predpasnike, blago za moško ob'eko in svilo za bluze prodam. Naslov v Jutru. 7704-6 bro ohranjeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Kupim ali zamenjam«. 7807-7 SIV. STROJ in slamorez-nico kupim. Ponudbe Jutru pod »Singer«. 7805-7 HLADILNIK, električni, aii pa tudi samo kompresor kupim. Naslov v Jutru. 7804-7 LISICO, srebrno, eksem- PAS. 'pogonski, usnjen. 3.80 l P1", kupim. Naslov v Ju-metra dolg in 6.5 cm ši- pq'-j-OAPARATE in S kupuje Parfumerija Venus, ČEVLJE št. 37, damske, športne, temnomodre. prodira Prečna ul. 3. 7757-6 PLAŠČ, dežni, iz balonske svile prodam. Krojač Lun-der ' Trnovski pristan 4. 7756-6 KOLO, moško, Aiglon-Pa-ris. prodam. Vodmatska 7. 7754-6 PREPROGO. sarajevsko. 2 X 3 m. in damski kostum iz najfinejšega marengo predvojnega blaga prodam Naslov v Jutra. 7752-6 BLAGO za možko obleko sivo predvojno, lepo belo angora volno in nekaj primernega za kadilce prodam Naslov v Jutru. 7751-6 VOZIČEK. Športni, predvojni. krem, s prešito ode-jico (roza) blazinico s prevlekami, krasno, kot novo, organefij (ročno delo), prodam. Javoowkova 3/111, desno. 7750-6 BLAGO za plašč aii kostum, svetlo, drap, lepo. in siv kostum, nov, moderen prima, za sredmo postavo, prodam ali f™ š. Ji™niko~ ^ VOZIČEK, športtx. krem barve, predvojni matenial. dobre gume, ^p dam. Ogled od 8. do 10. „e. Naslo* v Jut™^ LIMONO V čaru M limonado dobro radomrfč« limonin ekstrakt »C.trol«. Stekleničko prinesrte s seboj. Drogeriia Anton Kane Židovska uiica 1. 7668-6 DUŠE m nogometne zöge št 5 visoke ženske čevlje št' J9 in otroške čevlje št. 24 prodam. Naslov v Jutru. ^ 7693-6 KROMPIR prodam ali za-meoj**. Naslov v brtra KOVAŠKI MEH in poljsko kovačnico prodam. Terlep Matija. St. Jemeia 9. 7701-6 DVIGALO. teS«>, hidravlično, za. avtomobile, prodam. Terlep Matija, Sv. Jerneja 9 . 7700-6 KOLO. moško, zelo dobro ohranjeno, z brezhibnimi gumami prodam. — Šiška Čemetova 9/1. 7707-6 ČEVLJE, damske, nove, semiš, št. 37-38, prodam. Je-rala, Slomškova 3 . 7705-6 DARILO za birmanca prodam. Rimski 9/11. vrata 16. 7713-6 BLA ©O z* moBto obldco, ... ... rv*do. Jportno, aH » dam- slä pU», prodjp. Bi^sfe« v Jutru. cesta 9, vnU le. 7712-1» RADIO, 4+1, skoraj nov, prodam za ugodno cono. Rožna dolin», cesti IH, rok, ter 50 litrski lonec iz pocinkane pločevine prodam, delno zamenjam za. protivrednost. Naslov v Jutru. 7722-6 PREPROGI, dve. bosanski (predposteljnika), prodam. 7727-6" ; t-VIN VODA Vam razku-ii kožo po britju. Napolnimo Vam steklenico. Drogeriia Iv. Kane, nebotičnik. 7725-6 ROKAVrCE. damske, bele, glace. dolge preko komolca, primerne za predelavo, u?«>dno prodam. Naslov v Jut™. 7720-6 PLAŠČ za kolo. skoraj nov. prodam. Kralj, Kolodvor-ska 41. 7737-6 PLAŠČ, dežni. nov. moški, kapuco, in riavlnsto-zelen športni suknjič, vse za manjšo postavo, prodam. Fiorjanska ulica 13/IIT. desno zadnja vrata. 7734-6 PLAŠČ, balonski, nov, proda m. Za moško kolo dam protivrednost. B!e«'we!sova cesta 42/IT, desno, soba 18. 7748-6 TRICIKEL prodam. Naslov v Jutru. 7810-6 PLAŠČ, letni, trenčkot za 8—10 letnega otroka, dobro ohranien. prodam or. dam za protivrednost Ko-lezijska 24. 7814-6 DIMNICO na'vzmeti, sko. raj novo, iz predvoireg? ! »fočen "čas«. 7669-7 materiala, prodam. Predli- |v KOMISITSKO prodaio nik. Cerkvena 19. ^813-6 |sprejema vsakovrstne boliše 'predmete Parfumerija Ve-! nus, palača Bata. 7697-7 PLAŠČ za kolo kupim ali palača Bata. 7698-7 KITARO, citre in harmoniko kupim. Naslov v Jutru. 7679-7 ZNAMKE držav srednje Evrope, predvsem antiko, kupim. Ponudbe Jutru pod »Antika«. 7656-7 PROTIVREDNOST dam ali kupim enostaven globok otroški voziček in železno otroško posteljico v dobrem stanju. Ponudbe JuUu pod «Posteljica«. 7633-7 BLAGO (štofe) vseh vrst kupuje ali da protivred)-nost tvrdka »Promet«, nasproti križevniške cerkve. 7582-7 PREPROGE, boljše, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Kar koli« 7581-7 KUPIMO ali zamenjamo za protivrednost sinhronski di-namo generator na trofaz-ni izmenični tok 380/220 V, storilnosti 10—25 KS. Naslov v Jutru. 7200-7 NAKUP in PRODAJA vsakovrstnih predmetov. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 7672-7 RJUHE in kapne, dobro ohranjene, kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 7671-7 DARILO za gospoda kupim. Ponudbe Jutru pod : RADIOAPARAT, zares prvovrsten, kupim. Navedba cene in znamke! Fr. Oven, Puccinijewa 9. 7778-7 PLAŠČ in zračnico za kolo kupim ali kadilcu dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Guma«. 7773-7 KOLO, damsko, v zelo dobrem stanju, kupim. Ponudbe Jutru pod »Znamka kolesa«. 7771-7 ŠKATLO za violino kupim. Ponudbe Jutru pod »Škatla«. 7769-7 KOI.O, moško ali žensko, tudi nerabno, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe lutru pod »Vrednost«. 7755-7 PLAŠČ, damski. in «Jw oblek za visoko polBvo kupim. Ponudbe Jutru pod »Denar ali drugo«. 7822-7 KAUČ ali blago z3 kauč kupim, delno tudi zameniam. Ponudbe Jutru pod »Nujno potrebujem«. 7719-7 GALICO, modro, Vj kg. zamenjam. Koroščeva 26/1. 7736-8 KUPIMO: hišo in parcelo v središču, parcelo zj Ee-ž gradom, v Šiški ali na Mirju, in travnik. Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10. 7661-20 HIŠO na južni strani prodam. Pripravna Za vsako obrt ali skladišče. Realitet na pisarna Zaiec Andrej. Tavčarjeva 10. 7660-20 POSESTVO, kmetsko. kupim. Ponudbe z navedbo kraHa, lege. velikosti posestva m cene Jutru pod : »Kmetsko posestvo«. 7789-20 VDOVA, srednjih let, se želi spoznati s starejšim gospodom upokojencem zaradi možitve. Ima lasten dom in nekoliko dohodkov. Dopisi s polnim naslovom Jutru pod »Mirni dom«. 7677-25 j SOBO oddam osebi, ki bi mi nudila pomoč v gospodinjstvu. Naslov v Jutru. 7738-23 PISARNO, lepo opremljeno. oddam samo velikemu I podjetiu. Prodam trgovsko opravo. Naslov v Tutru. 7763-23 Vjiimenjrm j SLOVENSKO in tuje leposlovje ter ostale izvirne knjige in prevode — kupuje Janez Dolžan — knjigarna, Stritarjeva ul. 407-7 KITARIST kupi od ponudnika šolo Carcassi (4 zvezke). Albertz. Paganini. ia itd. Ponudnik nai pusti naslov v ogl. odd. Tutra pod »Kitarist«. 7301-7 NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupi jedilne, vinske servise, pribore in različne steklene predmete. PIr.či takoj. Stritarjeva 2. 7617-7 ZNAMKE, kompl. zbirko aH posamezne partije, kupim. Ponudbe »Jutru« pod »Znamke«. 7218-7 LJLTBT.J. ZVON. tudi posamezne letnike in mesečnike, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ljublj. Zvon«. 7217-7 KOLESA kupuje tvrdka »Promet«, nasproti križevniške cerkve. 7184-7 PREPROGO, pirotsko ali drugačno, večjo in manjšo, kupim. Ponudbe Jutru pod »Preprog««. 7785-7 SLOV. KN7TGB, dobre, kupim. Ponudb« Jntru pod »afbßoffl«. >X4-7 NOVA TRGOVTNA »Hi-trost« kupi razne umetnine in različne boljše predme- dam dobro protivrednost. Naslov v Jutru. 7684-7 HLAČE, jahalne, aii blago kupim oz. dam protivred nost. Naslov v Jutru. 7683 TEHTNICO, majhno, do kg. z utežmi. kupim, delno dam protivrednost. Naslov v Jutru. 7731-7 PNEVMATIKO še dobro ohranjeno, za žensko kolo, kupim, delno dam protivred lost. Naslov v jutru. 7730-- TRENČKOT. nov ali dobro ohranjen, za srednjo postavo, kupim. Naslov v Jutru. 7729-7 GAJBICO za kanarčka kupim ev. dnm protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Gai-bica«. 7721-7 ČEVLJE, moške, nizke. ku. pim aH dam protivrednost Pontsdbe Jutru pod »Dobri« 7792-7 FOTOAPARAT Leico ali RoIIeifle». kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke Jutru pod »Zeis«. 7787-7 KOLO. damsko, novo *!i dobro ©hrinjtno, kupim n iieo«r tli protivred« ost. — Nsclov v trgovini tine»r. R«bo*flh»fk. 7790-7 PIS. STROJ Bovmlti model. nov šli P-rtv d obrn ohranjen, kupim ali zame- te; Plača takoj. Stritarjeva njam. Ponudbe Jutru pod 2. ----- mam« runuunc juuu pna _____ sNekadöfavg. SfctZ* GNOJ zamenjam za krompir. Naslov v Jutru. 7647-8 VOZIČEK, otroški, globok, pleten, dobro ohranjen, zamenjam' za dobro ohranjeno damsko kolo. Rožna do lina cesta II št. 18. 7486-8 PLAŠČ, dežni, popolnoma nov. damski. zameniam za kurjo pičo. Rožna dolina cesta II št. 18. 5486-8 PIS. STROJ, portabl, s kovčegom, zameniam za protivrednost. Naslov v Jutru. 7674-8 GOIZERJE St. 38, dobro ohranjene, zamenam za št. 42. Razliko doplačam. Ga-letova 26/1, levo. 7627-8 VPREGO, konjsko, težki komat, prodam ali zamenjam za semensko pšenico, ečmen ali čebele. Pojasnila da Keršič. Frainkooan-ska 1. 7540-8 ŠIV. STROJ, skoraj nov. zamen-am po dogovoru za hol;še moško ali žensko kolo, ev. tudi prodam. N-> «lov v Jutru. 7676-8 KURIVO in damske nogavice dam za naturalije. Naslov v Jutru. 7675-8 ČEVLJE št. 36. damske. skorai nove, modre, zame niam za isto take črne. Naslov v Tutru. 7686-9 ČEVLJE, št. 40. bele. platnene. podplati iz usnja, dobro ohranjene, zamenjam za protivrednost. Rožna dolina, cesta XVII. št. 24, Eržen. 7801-8 RADIO. »TTesb'ng'iouse«. osemcevni. zamenjam za dobro ohranieno žensko ali moško kolo. Ogled od 18. do 20. ure. Čopič. Nunska ulic» 4/III. 7800-8 ČFVLTE bele št. 27, semiš, nizke, skoraj nove. zamenjam Za rjave, usni»-te, nizke čevlje št. 31. Naslov v Jutru. 7788-8 LONEC. 40 litrski. nov, emajliran. in £in platnen bel prt s 6 p rtič i zamenjam oz. prodam. Mikek, Cest» v Rožno dolino lf»a. 7781-8 GOJZERICE. It. J2. io visoka fcviie k. Si »menjam a» protivKdsMt «I! prodam. NuIot t Jotru. TM4 PEBfflO. Pno, ko*lco, predvojno, zamenjam u protivrednost. Oeled od 9 do 15. ure. Naslov v Jutru. Ktt-fi PARCELO v žarne« dam v slov v Jutru. bližini »Ri-najem. Na-7665-17 SOBO. prazno v Mostah Zeleni iami ali na Kodelje-vem, iščem. Naslov v Tu-Wo. 7766-23a Dve SOBT. prazni, po možnosti s kuhinjo, blizu ko-sežke cerkve, iščeta dva gospoda. Ponudbe Jutru pod »Koseze«. . 7762-23a VDOVEC, 50 letn; upoko. ienec. z rednimi dohodki, želi zaradi ženitve spoznati damo. primerno izobraženo. Ponudbe »Jutru« pod : »Srečni dom«. 7782-25 POSOJILO 25.000 lir potrebujem. Vrnem po dogovoru v željeni protivrednosti. Ponudbe Jutru pod: »Boljše vračilo«. 7644-37 DENARNICO z denarjem in važnimi dokumenti sem izgubil v petek 6. aprila zveče-r. Naiditelja prosim, da odda dokumente na označeni naslov v nabiralnik na dvoriščnih vratih, Potočnikova ulica 8. Denar lahko obdrži. 7823-37 URO. zlato, zapestno. sem izgubila od gostilne Kramar na Viču po Splitski do Sibeniške ulice. Naiditelja lepo prosim, da jo proti naeradi odda: Ižanc. šibeniška 17. 7798-37 URICO, damsko, sem na šla. Zglasiti se pri vratarju poštne direkcije. 7764-37 Vaš ŠIVALNI STROJ je treba temeljito prečistiti ali urediti. Oddajte svoj naslov v Jutru pod »Poceni«, pa Vas obiščem na domu. 7765-37 Bert OHiliiwi w NE SAMO ZA ZLATO i&omao Kolikanj je bil hrepenel po tem trenutka. Obetal si je, da bo to vrhunec in plaäk» vsemu njegovemu trudapolnemu delu! Kako urugačno lice je zdaj kazala resničnost! Nato pa ga je prevzelo še nekaj drugega, občutek docela človeškega značaja. vroče sočutje se je oglasilo v njem. Sočutje s tem zalim mladim bitjem, ki mu je bil moreuii.. nizkoten ziočm urqpal očeta. Cuül je, da se je iz namere, ki jo je taKo dolgo snoval "— najti razbitino >Mihaela« in jo rešiti — razvilo nekaj drugega, da, nekaj več: borba. Kloniti z duhom zdaj, ko sliši, da so pri razbitini že drugi, bi se reklo potüiiovati sti ahopetnosti. Ne, igre ne opuüti Zdaj že celo ne! Sklonil se je k Ktheli Fiakovi, ki si je z ooeina rokama podpirala glavo in strmela predse. >človek mora upati, dokler je upanje mogoče,< je rekel. »Morda se vam oče nekega dne vrne ž.v in zdrav--< Vzdignila je oči. Naravnost ga je pogledala z velikimi, temnimi očmi, v katerih se je vlažno lesketalo. »Res tako mislite7« »Človek se ne sme nikoli bati najhujšega, miss Fiake.« ' »In povejte — ali bi m; svetovali, da grem v šanghaj ?« Ni ji takoj odgovoril. Misel ga je prešinila kakor blisk. Kaj ne mora tudi sam prej ko mogoče tja, kjer leži »Mihael« ? Ali naj vzame mladenko s seboj na pot in ji tako pomaga najti očeta? Potem pa se je tej domislici uprL Na pot--ljubi Bog, saj se dela, kakor da. bi bilo že vse urejeno. Pa ni prav nič urejenega. Tudi tu se obetajo še hudi boji. In mhče mu ni porok, da bi jih tudi zmagovito dokončal. »To morava najprej lepo m:rno premisliti,« se je rešil v neobveznost. »In zlati kipcc?« Moža sta se nekaj časa tiho pregovarjala. Nato se je draguljar obrnil k mladenki. »Vrednost kipca je neprecenljiva. Zato ne vem, kaj naj vam ponudim zanj. Koliko ste mislili?« Očitno si tudi orna še ni bila ustvarila predstave o vsoti. »Lahko bi vam plačal čisto vrednost zlata, ali odkrito priznam, da bi drugje nemara več dosegli.« »Koliko bi to naneslo?« »Kolikšno vsoto bi potem dobila?« Walter Baray je vzel lupee in z njim zapustil sobo, da ga stehta. »Ali je ta Kiddery prodal vašemu očetu še kake druge kipce?« »Ne, samo tega. Je pa še nekaj drugih reč:, ki mu jih je oče odkupil--čudnih zlatih posod, nenavadnih nožev z grozljivimi okraski--« Aleksander Baray bi bil najrajši z zobmi zaškripal. To so bili umetnostni zakladi z »Mihaela«, prodani za klavrno vrednost zlata ... Vendar ni zaškripal; obrzdal se je docela in ostal stvaren. »Bi si smel ogledati te predmete? Kultura stare Mehike me siln_> zanima.« še preden se je Walter Baray vrnil, je imel njeno povabilo. Rekla je, da ga pričakuje popoidne na čaj. četrt ure kasneje je Ethel Flake z znatno vsoto v ročni toi-bic: zapustila prodajalno na Bond Street. »Le kako je bilo to mogoče?« je mrmral Walter Baray. Kako je spravil Kiddery ta zlati kipec skozi carino? Privlekel gra je očitno z onega konca sveta.« Da. kako je bilo mogoče? Kako je bilo sploh mogoče, da je ostala najdba razbitine doslej javnosti neznana? Razbitine s takimi zakladi! In potem: Kiddery je vendarle moral imeti pajdaše. Kje so bili ti ? Kako je bil vobče prišel do tega, da je iskal razbitino? Ali jo je odkril po naključju? V takem primeru bi bilo spet vprašanje: kako je pršel na tisti nenaseljeni otoček? Ali se je bila Kiddervju ln njegovim tovarišem na tem otočku "razbila ladja? Kako je mogel potem spet oditi z otoka ? Vprašanja, vprašanja, vprašanja — in na nobenega ni b lo odgovora! »Pa tudi to mi ni jasno,« je rekel Walter Baray in zmajal z glavo, kakšen človek mora biti ta Mr. Flake, da se je tako spaj-dašil s sumljivim mornarjem''« »Saj sva slišala, stric. Kiddery ga je toliko časa obdeloval, da ga je pogT-abila zlata mrzlica, p janost zlata. TeT ne bi bü osamljen primer.« Walter Baray je bil resen trgovec. Ne glede na vojna leta, ki iih je bil Dreživel za žično, ogrado internacijskega taborišča, mu je življenje potekalo brez" pustolovščin ln brez romantike. Zlata mrzlica? Pijanost zlatä? Nu, nemara da je b:lo na svetu kaj takega. On se tega ni mogel udeleževat:. Morda je imel v svojem življenju preveč opravka z zlatom, da bi ga bilo moglo kdo ve kako mikati in dražiti. KINEMATOGRAFI KINO MATICA. »Ob zvokih glasbe«. Ob 17. tn 19. KINO SLOGA »Vel«a1?rm«. Ob 17. in 19. uri. KINO UNION. »Korak vstran«. Mariane Hoppe, Karl L. Dlehl. Predstave ob 17. ln 19. url. t Umrla sta naša ljubljena oče ln 3tari oče v 81. letu ter mati ln stara mati v 72. letu stprosti JOSIP MAJNIK ln ANTOVM MAJNIK roj TER ER Pogreb je bU v Idriji dne 2. aprUa 1945 k S*-Križu. Ljubljana Idrija. Trbovlje. 10. aprila 1945. Žalujoče rodbine Majnik, Božič, Žibret. t Umrli so nam v 75. letu prosti nafia ljubljena mama. stara mama, teta, tašča in svakinja, gospa MARIJA GOLOB roj. SUŠNIH vdova po žel. uslužbencu Pogreb drage pokojnice bo t četrtek dne 12. t. m. z Zal, kapelice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Novo mesto, 10. aprila 1945. Žalujoči otroci: Jakob, France, Ivanka, Minka. Francka. Roza ter ostalo sorodstvo. t Prenehalo Je dne 8. aprila 1945 utripati v 63. letu starosti blago srce naše skrbne, dobre žene. zlate mamice, babice, sestre, tete, svakinje, tašče gospe MARIJE UHAN roj. KRAVCAR posestnica v Mokronogu. Pogr*b blago pokojne j* bfl dne «>■ «prlla 1945 n« domUtna pokopali«« » Mokronoga. Mokronog, H. april« 18«. «obofco ?»Iutott: Joto, koSt jM, Mar- jan, Vinko, Mfbtn, stnori: MM por. «orjane Olga, Justi por. Tratar. Anica por. Schmidt, Vera, hčerke ln ostalo aerodstvo. TRICIKEL z dobro ohranjeno pnevmatiko in nosilnostjo 200 kg. takoj kupimo. »ATEBA«, D. Z O. Z., LJUBLJANA, Prisojna ulica št. 5. Telefon št. 26-42 t Zapustil nas Je v 66. letu naš Ijublienl oče, gospod IVAN SOKLIC trgovec, gostilničar in čebelar Pokopali smo ga v Zalogu, dne 5. aprila 1945 pri sv. Trojici. Zalog, LJubliana. Gradišče. Križe, Do sko. žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. Umrl nam Je v 81. letu naš ljubi mož, a dobri oče, dedek tn pradedek, gospod ' S V IG E L J FRANC Pogreb bo v četrtek. 12. t. m. ob VslO. url z Žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana. 10. aprila 19-?5. žaiujoče družine: Svigelj. Rebec ln prof. D^vetak. t Umri je v 60. letu starosti, gospod J ti 1 i j Cesar major Pogreb bo v četrtek. 12. aprila t. L ob 9. uri z žal. kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 10. aprila 1945. f žalujoči ostali. 10. aprila 1945 ob 3.30 je naša zlata mama, babica, tašča, sestra, teta, gospa Marija Prah v starosti 67 let spokojno za vedno zaspala. Pogreb bo 11. t. m. ob 6.30 lz hiäe žalosti v št. Vidu nad Ljubljano. SatajoCi sin ADOLF v imenu vsega sorodstva. Za uredn štvo M Lan Zannek — Za iSda-iatelja: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno; Fran Jeran — Za inseratnl del; Ljubomir Vola«