ClTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh Časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA UsT slovenskih delavcev^ Ameriki. ZStk. 1949 si the Poti Office m New lerk. N. I- u Act ef ef March M. 1TO. No. 119 — Štev. 119 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 17, 1942 — SREDA, 17. JUNIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L AMERIKAM V BOJU Z LAHI V SREDOZEMSKEM MORJU SE JE BILA VELIKA BITKA MED BOJNIMI LADJAMI IN AEROPLANI, KO SO V SOBOTO ITALJANSKI BOMBNIKI, KI SO PRIŠLI IZ SEVERNE AFRIKE IN DODEKANEŠKIH OTOKOV, NAPADLI AN GLEŠKI KONVOJ, KI JE VOZIL OJACENJA IN VOJAŠKE ZALOGE IZ ALEKSA NDRIJE V EGIPTU V TOBRUK ZA TA MOŠNJO POSADKO. V nedeljo so se prikazale italjanske bojne ladje, ki so prihajale is Taranta in so jih napadli ameriški in angleški ae-roplani, ki so prileteli z Malte. V pondeliek zjutraj so zavezniški aeroplani potopili eno italjansko križarko in poškodovali dve oklopnici in vec drugih ladij, ostale pa so zopet zbežale v svoje pristanišče Taranto. Drugi angleški »konvoj pa je iz Gibraltarja vozil vojni material na Malto in italjan.-ke izgube. Anglesiica admiraliteta je ši- rni Sicilije. Konvoju |>a -so pri- noči naznanila, da je bila po mrflein otoku Pautelleria, južnoj topi jerna ena velika italjanska id Sicilije, Konvoju pa so pri-j križarka razreda Trento in dva leteli na pomor ameriški in an- rn-ilca in da je otiška zraraa «rit~*ki aeroplani z MaJte in se-' sila trpela veliko škodo, verne Afrike in ;-o poškodoval^ Italija je stopila v seo a nenwki in angleški aero-j je bila zadeta neka velika boj-plani in angleške ibojne ladje na ladja, ena križarka in en povzročile Dtaljanom ^elo veli-1 rnšHec. V nedeljo pqpoldne ?o Manifestacija Slovanov Detroitski kongres. V Detroitu se je 25. in 26. aprila vršil vse-slo valčki' kl.ue -ma-loduSneža. Ame- se pričele italjanske bojne ladje umikati proti Tarantu. Drug^ skupina italjanskih bojnih ladij, sestoječo iz kri-žark in rušHcev, to napadli bombniki in torpedni aeroplani z Malte in zadeta je bila ena križarka, ki je pričela goreti in na jbrže je bil zadet tudi en rušile*'. Italjanska propaganda je i-mela dva ti ni veselje, da je razglašala velikansko zrnato nad angleškimi bojnimi, ladjami, toda angleška admiraliteta, ki sicer priznava, da so tudi Angleži imeli precejšnjo škodo, pravi, da &u>i o.-tali 4) rez rezultata. Tu.ii to pot bi udeležba niti od daleč ne bila tako velika, ako l»i sedanji kritični ča.-, ko milijoni Slovanov ječe m umirajo-pod neprizanesljivim Hitlerjevim Ibičem in jarmom, in ko drugi milijoni Slovanov prelivajo svojo kri in dajejo svoja življenja za zlom in vmi-čonje pobesnelega hHlerizjna, s svojo težo in strabo4auu tudi ameriških Slovanov ne prisilili k spoznanju, da je samo na podlag Hkupnef^-ttaMofm -ter na ponflagt skitpnega resnega, složnega in smotrenega dela mogoče upati na osvobojen je in boljšo bodočnost slovanskih narodov. Detroitski kongres* je tudi v je bila postffvfjena »red spo- riika spoštuje in ceni — delo in boj, kajti delo in boj sta glavna temelja, na katerih je bila ustvarjen« ameriška republika, je ista postala v etika, 'bogata in mogočna. YOUR WAR BOND PLEDGE WHEN THE MINUTE MAN CALLS AT YOUR HOME JUNE 14-24 PODPORA DRUŽINAM VOJAKOV Senat je včeraj odobril predlogo za pomoč družinam dni-//kTtMkSh poglavarjev, ki ednžijo v armadi Strica Sama. Predloga je že bila poslana v poslansko zbornico v potrdilo. Senator Johnson, ki je sestavil predlogo m jo predložil v senatni aborniei, je rekel, da je iz glavnega stana naborne komisije prejel zatrdilo, da možje z ženami in otroci ne bodo klieami v vojaško službo, dokler bo na razpolago dovolj samcev. Podporo bodo dobivale dru- Vse lepe hi poataeirijive be- ŽLu<" naslednjih vojakov: prisegle, ki so bile izgovorjene in' vates, first class privates, cor- zapi>.ane o detroitškem kongre- su in na njem, vsi važni in da- znanje, da tvori slovanska kri lekosežni zaključki, ki jih je nad 11 ?c vsega njenega prt&i- kongres sprejel, ibodo ostale volstva ter da je to gospodar- mrtve črice in besede iai bodo >ka in politična sila, s ka-tero1 kmalu fjozdbljene, ako Slovani je treba vedno računati, ako se' po %-seli 48 državah, jk> vseli o-bo ta sila .znala uveljavljati. | krajih, mestih in drugih naise-Povch^rjeno je bilo, da tvorijo yj], ne ^^ teJl in ^ rmmo Slovani nad 50% vse de lo\'ne sile v težki industriji Dalje je bilo povdarjeno dej- kljtičikov-* spremenili v dejanje in dejstva, aiko ne bodo storUi toga, kar te besede in zaključki stvo in važnost, da je ra"\mo»ta* njih zahtevajo. Vesti iz nacijskih in drugih virov Havas iz Beograda Havas, iz Beogra»la, 8. maja: "Med rednimi srbskim i četami in velikim številom komunističnih upornikov je prišlo v bližini Jastrebca jugovzhodno od Sarajeva do ostre borbe. Na strani upornikov je padlo 40 oseb, 16 pa je bid o ranjenih. Po drugi strani poročajo, da je v gorovju Svarling prišlo te dni do ortrih boilb med rednimi četami in uporniki, V 1>orbah je padlo 33 upornikov. Boji se nadaljujejo." • _ Havas, 22. maja, iz Rima: "General Annellini, komandant italijanske armade, je po slal diviziji Bergamo, ki je v Jugoslaviji dnevno poxelje. V njem general čestita četam k hrabrosti, ki so jo pokazale pri čiščenju terena nekje na Balkanu. Veliki spopadli so bili na pobočju M os o rja, kjer so upor nike izgnali iz votlin, v katerih so akrfrali. Pri teh operacijah so se odlikovale črne srajce bataljona 'Squadristikateri so eepr»v obkoljeni od mnogo številnejših oddelkov odbili vse napade in raapreili sovražnika. Opomba: Planina Mosor se dviga v neposredni bližini Sipli-ta. "Squadrisrti" so znani po strašnih zverstvih v Istri in za-časa civilne vojne v Španiji. Havas, 22. maja, iz Budimpešte : "Pred državnim sodiščem v Pecuhu se je začela raaprava proti 91 knmunkrftom iz južne Madžarske. Povečini so Žid je. Obtoženi so da so vodili tajno politično gibanje v ozemlju na jugu, ki je pridruženo Madžarski. Imeli «0 namen organizirati konnini^tične celice vzdolž Madžarski. Obtoženi so tudi, da so biii v zvezi s srbskimi komunisti v Hrvatski in da so širili lepake. Razprava bo po vsem videau trajala 8 dni." "Deutsche Zeitung in Kroatien", 22. maja: 44 V Lopa-vini pri Osjeku je bila ustanovljena grško-kato-luška žuipnija, druga grška-ka-toliška župnija pa je biia premeščena iz Beograda v Že-mun." • •' Hrvatski Narod,'' 24. maja: "Opofnoraočenife notranjega ministra v Sarajevu Šandor Benalk in (komandant "črne legije" Francetič s«ta predala nemškima geinera'loma Pavlu Baderu in Johanu Fortneru in poliko\*nifcu Gustavu S c h u -sebnign v znak priznanja za sodelovanje nemških čet pri o-svobpdirfVi vjzhodžnih pokrajin zgoflotvin?flco bosansko orožje. « "Pester Lloyd," 25. maja: '' Poveljništvo pehotne divizije "Isonzo" (Soča) poroča o uboju treh Italijanov v srezu Kocevic sledeče: "Žrtve tiboja so uredniki društva Kmona. V spremstvu delavcev so ee napotili na goro Kocevic. Napadla jiih je skupina kroeeeih upornikov. Najprej so jih iz- praševaili o delavnosti društva Emona, nato pa so jih odpeljali v glavno bivališče upornikov, kjer so jih znova zasliševali. Voditelji upornikov so jih obsodili na smrt, čes, da so Italijani m fašisti. Bili so list rol jeni. 19. aprila so trupla trojice Italijanov našli v snegu." INB, 25. maja: " Ravnateljstvo hrvatsk i h železnic .^poroča, da je vstavljen železniški promet Glina -Skakavae, ker je treba Kordun očistiti upornikov, ki jih je kraj poln." • "Pester Lloyd," 25. maja: "V Sarajevu in v drugih krajih južne Bosne in Hercegovine je poveljnik italijanAih čet general Mario Roatta izdal v italijanščini, nemščini in srbohrvaščini sledeči razglas: — "Pod zaščito zmagovitih zaveznikih čet je bil narod iz krajev Vlaseince, Srebrenice in Rogatioe in gora južna od Sarajeva osvobojen isapod uporniškega jarma. Uporniki! Vi, ki ste sedaj bree vsakega upa v gorah! Od vrzite orožje! Vdajte četam osLšča! Prebivalci teih krajev! Ne podpirajte upornikov! Podpirajte čete ofeieča, ki so vam prinesle mir rn pravico!' " Opomlba: General Mario Roatta je vodil italijanske čete v civilni vojni v Španiji. . L 0, moralnem oziru veliko dosegel. Že njegova tulele^ba sama na sebi je zelo povečala in okrepila narotVno in vseslovan^ko zavest vseli slovanskih narodov ter vero in zaupanje v lastno moč. Ameriška javnost, tako uradna kakor nc-uradna, slovanski narod med najlojal-ivejšLm delom aimerLškeera prebivalstva in da se zatto Amerika nanj v polni meri zanese. ('e bi kongres ameriškim Slovanom ne prinesel prav nobene druge koristi, so že navedene dovolj važne in velike, da so v polnem obsegu opravičile ekli-eanje in delo istega. Ako pa hočejo ameriški Slovani, da bodo detroitske pridobitve trajne in da jfon botlo res kaj koristile, tedaj morajo smatrati ta kongres samo za prvi, korak svojega stremljenja, da si pribore pri Amerikancih zatslaiženi ugleočnejša bo ta korenina. Na| ta način se bo vseslovan^ko gi NEMCI IZGUBLJAJO VERO V ZMAGO Nek nemški stotnik, ki je bil vjet na ruski južni fronti, je priznal, da med nemškimi častniki gineva vera v nemško zmago, da nemške stotnije štejejo samo že po 70 mož in da je pomanjkanje vojaštva tako velSko, da je povprečna srtaroet nemških vojakov 35 let. Vjeti stotnik je Julius Bauer 16. bataljona pod generalom Koehom. Ba»er je rekel, da nemški častniki govore med banje ukoreniniko dovoij ob-| ^^ ^ ima preTef. širno in dovolj globoko, da bo^ ^avražmfcov, da bi mogla zma-, v, j—pričakovane gati v tej vojni. lahko donaišalo sadove ter bo lafliko tudi klu-bovalo vsem viharjem. Med mesti, kjer so se Slovani združili Ik skupnemu delu, je tudi New York. (Dalje sledi.) Rdeča armada je vdarila Reka vzhodno od Harkova še vedno zadržuje tančne oddelke generala von Hohta, in nobeno poročilo s fronte ne potrjuje nemške trditve, da so ob reki postavili nekaj utrjenih postojank. Nemška armada se še vedno bori na ozemlju, ki ga je maršal Timo- šenko zavzel v maju. 1 Brani tel j i Sabastopola iie vedno junaško odbijajo nemške velike napade. Kot pravi neko poročilo, se Nemci pri obleganju Sebastopola poslužujejo še mnogo večjih topov, 'kot pa so bile v prvi svetovni vojni enih napadov ter so ;pogosto prešli k protinapadom, s katerimi so Nemoom vzeli več tankov. . Po štirih dnevih so Nemci, ko so izgufbili mnogo tankov, slovite velike Berte, s katerimi I"T^- L" so ofbtftreTjevali Pariz, Ce so Nemci no povdarja Associated Press poroča, da so na fronti pri Hnrkovn Rus^i z močnim pixitinapadom zasedli neko vas ter da so uničili celo nemško posadko. Nemško vrliora*H velikih izgub dobiva general vem Hobt nova velika ojačenja in nopi-estano napada. Njegova taktika je zbrati veli- 'Cndno je," je rekel stotnik Bauer," da se vse nemške vojne prično ugodno, pa se slabo končajo. To sem slišal od mnogih častnikov." Na vprašanje, kakšna je morala med njegovimi vojaki, je Bauer odgovoril, da vojaki ne o. Včeraj pred dvema letoma je odstopil ministrski predsednik Reynatid. Njegovi prošnji zA "oblake" aero-])lanov predsednik Roosevelt ni mogel vstreči, ker je bilo človeško nemogoče. In angleški predlog, da bi se Anglija in Francija riJrrižiii v eno državo, je 'bil zavržen. Maršal Petain je sledil Revnandu in je takoj šel na delo. Isti <'m je bilo iz človečanekih nagibov težko odločiti, ali naj bi se Francija podala ali ne. Da so ibile Francija, Poljska, Hohmdska, Beigija in Ltfkjseirt) urška Zdrobljene in so ležaile brezupno na tleh, o tem ni nikakega dvomai In častniki in di^avniki so bili prepričani, da bo tudi Anglija zlomljena v 30 dneh. Zato se je t^dsaj vsakdo ufpra-vičeno vprašal: zakaj podaljševati smrtni boj in pobijanje deset tisočev Framoozov za—nič? Danes tega ni mogoče več zagovarjati. Danes vemo, da je Francija napravila velikansko napako, ker svoje vlade ?>i preselila v severno Francijo. Ta napaka je stra-} lovit o drag* za FrAmeijo samo, kakor tiicM za njene zaveznice. dni, ki bodo p riBti, ko se bodo; v Ne*r York Time«, je Josip združili in ko se bodo morafi' Hang po*lai omenjenemu n ladmžiei otroci fepži sveta.lyoilSkemfa dnevnika pfenK). fca Naša zemlja je samo majhna* je bilo ffriobčeno v nedeljo 14 zvezda v vesoljstvu. In ven-1 junija. Pismo navaja rštgloge, dar laihko iz nje napravimo, če zakaj bi bil trajen sporazum hočemo, planet, ki ga ne bodo j med JSfadlzarško in njenimi so-vo^no uničevale, ki ga ne bo sedi zelo' težka sttar. Pisec K šno g* preganjala lakota, ki ga ne bodo razdeljevale nespametne razlike plemenetva, polti ali narokov. Daj nam hrabrosti in daljnovidnosti, da bi se ti na-narodi lotili še danes, da bi bili naši otroci in otroci naših otrok ponosni na človeško ime. )Človeski duih se j|e zbudil in človeška duša je napredovala. Daj nam modrosti in odpri nami' oči, da bi razumeli veličino človeške d"uše, ki toliko tipi in toliko pnenasa za cilj, ki ga ugotavlja, da je Madžfrnska V vojni z vsemi sosedami in navaja, kaj vg? je napravila JČehoslovaškL in Rumnniji. Na to Mr. Hang nadaljuje: Jugoslovani bodo težko pozabili, da je komaj nekoliko te dnov po podpisu sporazuma o večnem prijateljstvu t Madžarsko, mtfažanska vojaka napadla Jugoslavijo kot prva straža na »Uja splo-_ to vsa ne slovenske vltoTt6hteto SOLDIERS Off PARADE MLADI VOJAKI Priredil la rtAtfO UAHJWWIKO im) W/ KopriHek Cena 4C? centcNf •j* ^ NaroČilo lahko pošljite na Slovwte Publishing Co. 216 W. St^N. 7. C. Kampanja za rufki relief zastonj Oni »o vzidali ovoje kosti, v temolj eJutgcslavije. *"Napiednjak dr. Gavrančič in socialist dr. Božidar Adžije sta padla za iMi veliki ideal za jutrišnjo Jugoslavijo, ki se poraja iz krvave sedanjosti. V krvi pomešani »o padali brpz razlike "na politična ali socialna gledišča najboljši med njimi. . ""Te dni srrto prejeli novo vest, vest o omrti mladega narodnega delavca, profesorja in Podeli nam spoštovanje do nagih ftirtvilh. ki so umrli v <Živi vscri, spoštovanje do živih, ki delajo in se bore za Vero, odrešenje in varnost vseh zasužnjenih dežel in narodov. Podeli nam strpnosti do onih, ki so zašli In twrtiljenosti do prevaranih. Dfej nam rasama in odločnosti, » katero bomo rešili svet zatiranja in starega nesrečnega nauka — da mom močnejši požreti slabšega zato, ker je močan. . 3Pred vsem dragim pa nam Tedaj je Francija imela v Afriki -četrt miljona dobro J ne. Ne Cehi. ne Romuni, ne Jugoslovani ne morejo zaupati v neko dobro voljo Hortihyje-vega režima, ki je med vladami, ki onemogoičajo kakršno koti razumno sodelovanje med malim« narodi v razdobjih med vojnami."1 4 Mr. Hang končuje svoje pismo z irtislijo, da bi bilo ^bliža-nje med Madžarsko ter Jugoslavijo, Če-hoftlovaako in Run*u-Ttijo mogoče samo pod pogo- cijske vojKke in izvršna med ^ofekega voditelja Čira Ga. nmljina.. Danes, ko HJi^ler spreminja svet v barbarsko norišnic^ eno življenje ne pomeni mnOgo. A smiitt tega človeka nam kaze pomen odpora našega naroda, zlasti naše Dalmacije in Primorja. On je padel pod fadist ično-nacijsko roko kakor Oima Grmbšic, bratje Mrduljaši, prof. Rigoski, Mata ijoravac, Kovačevih in mnogi drugi, ali kakor tisti veliki ro-doljulb iz prednjih Vojn, pod polkovnik Bogoslav Maiura-niČ. ki se je sann, pred svojim potkcmr ubil. Prof. Čiro je po V sgdjbin na prvo oWe/brtiCO« nemškega vjttda v Rusijo !»' organizacija Russian Wat Belief v soboto 20. jundjtt. pričete veliko Kampanjo, ki bo trajala skozi veš teden do 27. juni ja m čije namen je ^raiti skiad-$6,000,000 za nakup zdravil za finske ranjeni. Župan La Gkfcardia je v ponedeljek izdal razglas, ki določa BJu&bmwi War Relief Week, ^overner LehmM pa je priho-Aiji TJKmdeljefe razglasil kot "'Jftd-to-^sW ttoy." Župan v svojem razglasu povzdiguje juhaftfcVo in 8ojfeVi-tos< rdeče armade ter poživlja Xewyorčane, da naj nudijo moraftio in ma»ter jeteio pomoč, ,ki je tako nn jno poitreftma tudi za našo zrnato . V pondel jefe zvečer, 22. junija bo veliko zborovanje v Mar dison Square Gardenu, kjer bodo razni govorniki povedala, kako so se Rusi eno leto bojevali. V sredo, 24. junija pa se bo na Maidison Aive. pričel štiridnevni karmval in semen j. Postavljeni bodo šotori, v katerih bodo prodajali razno roefco blago in tudi jfetftvine in oJkrepiČl-Ite, V čet rtek 25. juni ja pa bodo po uiicah (pofbiWli denar za ru-^ki relief. - ## ' M ' ' ' • M i "i 1Z- šati na miljon. rtborožena, ko»t pa majhna armada v AingBji. Danes pa tu di vemo, . L' Certiaa. Ta knjige Je popolne in prav niC prl- umikom ^i m Ai^eei tudi srečno izvlekla te pa»d, v karfe-ro so zažK, ko so Nemci s tanki vdariS do AxsTOm«. Nemški feldmafSsH Erwin Rommel je po treh tednih dosegel, kar je hotel doseči v pTvifc 10 dneh, da uniči utfdbe tn pr^-prafvi pot za napad na Tofcntfc Berlin je sporočil, da so Nemci zmagali v bitki, ki se je pričela 26. majat. O pivu. V Ameriki varijo nešteta iprvtt — gšf vxM &koro Vsaka' pivovarni svoj patent in recept—vendar se ne«beno atneri-piVo lie da primerjati s pi-Wra, kafertšno so varilr pred prvo in gfrred dm%o svetovno vojno-v BvrtipL Dobro pivo mora vsebovati približno pet odstotkov alkohola. Ce je slabse, se ne vzdrži, močnejšega pa rie morejo po običajni ceni prodajali. Pivo iz svetovhofznanih če-Sofi in rimčk&i pivovarn jo včasi po pol ure držalo gosto, smeitaiisko peno, in db pitju je jfiveat prijetno Ubadala v nos ogljikova kislina. Pivo je predvsem odvisno od vode, iz katere je zvarjeno. \roda mora vsebovati gotove kovinske sno»vi, in če jih ne vselbuje, jih je treba vodi v pravem raermerju jprimjasati. Pravo prvo mora biti v^arje-no istključno le iz iSKTih sesta-vm: vode, je4osnena, krnelja in kvasa. Vsaka draga prime« jo odfreft, dočim ima ameriiako pivo ie neš&teto drtsgSi prknesi. Po$eg ječmena raiM jo nekartere pivovarne rž, koruzo, pSemieo ali kakšno drugo žito, dodajajo mn sbidbor, raarte fltAe koreni-nice, mol€Bsses Sn kdo ve, kaj če vse. Zato večina piva, zvarjenega v Ameriki ne »zasluži svojega imena. Pivo je v gotovem pogledu sličrto naši domači slovenski meseni fcFoft»a?i, id sme vsebovati tudi samo štiri sesrtttwa-ne: prašičje meso, poper, sol in čefeen. enega manjka, ni prava kWbapa, če je poteg tega še kaj ^mg^ga v + ji, pa tudi ne. S SAMOMORI NA MADŽARSKIH Vojni Midi. Neki znani vojsScoVOc^ — menda je bil Napoleoni, — je rekel: —» Za uspešno izvojeva-aje vojae.je treb« predvsem treli stvari: denarja, denarja in še vec denarja. Amerika je v vojni. Od izida te vojne je odvisna svoboda vsegit svobodo 'ljribečegsa svetffc. Amerika je bogata, izredno bogata. Toča njena diiavna zakladnica nikafleor ni neizčr- Pd»ročrla, M "prihajajo iz nevtralnih dežet v Jjondbn, poročajo o vedno naraščajočrk -slučajih samomorov rta Madžarskem. Pop^brto mladi gredo prostovoljno V smrt, ker se boje, da bodo pokllcJarni k Vojakom m bodo morali oditi na rusko fronto. Uradno je W4o V B4-dimpesti naasnanjend, d« «a-\-zemajo samomori 28 odstotkov vseh smrtnih Ročajev, b-meo postave, da je nam vladi je stavil pcplanee M. J. v>pražati parlament za dovoljenje, kar bi po njegovem mnenju bilo v mr^profjiiz ntfrom re dom in dobro kanadsko vlado. Prvi predlog za zaupnico ree vlada razvezana svoje obljube. da kanadski vojaki ne bodo poslani če® morje. (Ljudsko glasovanje je tedaj razun province Quebec. prebivalstvo katere je \^čjidel fran-coz-kv narodnosti. privoKlo v apremerrtbo, toda to mora še potrditi parlament. In ko je v teku ta debata, je Miackenz;e King v petih dneh že drugič zahteval, da poslanska zbornica glasuje o zaupnici vladi, toda vstal je poslanec Angus \CacInnis ter »ta vil predlog, da poslanska zbornica Cold^eft ipred petimi dnevi, toda predsednik zbornice je njegov predlog zavrnil iz razloga, da vsebuje nekatere zadeve, ki jih je poslanska zbornica že rešila v ovojem sedanjem Ta**edanju V debato je tudi posegel francosko kanadski liberalec M. M. Diecshane, ki je podpiral vladno predlogo. Rekel je, da no "sicer njegovi volilci razcepljeni glede vojaške postave, da pa se bo ravnal po Ijndskem glasovanju ter glasoval ?. vlado. . * ' TOTALNA VOJNA ZA KANADO Vodja Cooperative Commonwealth federation j

£-«kem življenju. Stavil je pred log da jts< vojaška predloga spVejeta ter da so postavljeni najvišrpi in najnižji dohodki in sicer naj bi bil najnižji dohodek $750; najvišji pa od 12,(V) d^ 15,000 dolatoJeV na teto s 100 txMotnimi davkr na nadv sni dobiček. t- HmgL predlogi, ki jih je stavila Cooperative Commonwealth Federation, so: podrzav ljenje finančnih zavodov, obvezna brezobrestna posojila, državna- last V«* h važnejših vojnih industrij hr tO^-wftstotm-davek na vsie drbičke nad 4 odstotke. GRADNJA GESTB SKOZI KANADO V ALASK0.,B Amerikanci grade veliko strateško cesto iz dišave Washington skoai Kanado na Al«-sko. Inženirji so se odločili, da Lake, da priredijo TAM JE PETROLEJ Baku ki ^nahaja" ob fC^M^n morju; je s^liEče petrolejske^'trije v Rusiji. R«fcrdeWec z roko kaže tia petrolej- ske priprave, po katetih se Hitlerjueede stene. Siojosuvd, i) JijanadjL i«. - » . VABILO NA PIKNIK. Medvedje trgajo ovce Farmer je po win širnem svetu tarejo mnoge nadloge, zlasti vremenske, tako da v kakem letn ne dobe4k zendje niti toliko, kolikor so tfanjo položili. Kanadski farmarji, zla?ti v gozdnatih pokrajinah, pa imajo sedaj novo nadlogo in sicer medvedji nadlogo. Zsdnja leta so se me ivedje v Kanadi tako razmnožiti, da delajo veliko škodo po poljih, pa tudi m«*d ovčjimi čr dami. . Te dni je prišel po nalogu poljedelskega deparimenta v Temiikaming živinski nadzornik James Telfer, da bi po-ov »i.škn bratom, kateri sej v katerem se nahaja naša za-hori.ib v eHkenj pomanjkan'jn sužnj^na domovina kjer je pdgoeto zek> oWa^no prof? ^ovrazriemn vojnjenn.i -tr>1 Za lačne, žejne, za plesa OMEJITVE V KANADI. <*'efrudi, je bila poraba gazoli-na v Kanadi zni-žafta za 35 odstotkov, odlkar je bilo vpeljano racijomranje, je bito potrebno nadaljnje znižanje in bo prihodnje dni vporaiba gazolina znižana od 5 na 3 galone na teden. • Nadzornik za zaloge gazoli-na Allan H. Williamteon, je v Torontu rekel, da bodo prihodnje leto iaginili .s oe«t v«i osebni avtomolbiJi, ki jH je v Ka-nad: najmanj 150,000. Nepotrebni promet % brfe*i bo eel o omejen na razdalji 6 mi- ltj( nov lailji Z 2. julijem bo najfbrže vstopila v veljavo opiejitev sladkorja na pot funta za vsako o«eho na teden. STedrjiiČ te pa senatni odbor sklenfl.. da bo ptptil. da se ce sta nadaHurie, po vojni pa bo priporočat da se Zgradi Sp ena cesta bliije obal!. . Note MANO. HARMONIKO KLAVIR __4 _, BKEB8IS8 QF HPBiNO TIMg OF, BVOS^UM CCvetnl SLOVENSKI FANTJE VSE Bpft PI KUHARSKA KNJIGA: Recipes tf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NAfedDOV Stkne samo S 2." i '^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 «ti*ni^ft9 Recepti so napisani ▼ ang-leškem jezikn ponekod pa.soii tudi v jedkn naroda, Id mn je kaka jed posebno v navadi J Ta knjiffa j« nakaj posebnega sa one, jd se yfrtmaja jtaa kuhanj« m se t njem čimbolj uvefiieti izpopolniti. ko rrMe* TA iciu # *WMWL CTM.IfEKAJ 1 V 00 iM »»»Naročite pri «IX)VENIAN t>. V AN IVA POLKA VO JEZEKtJ SODO ono riiAei STLVIA POLKA TA&l NA VBTNI GREDI WALT 8 PIV AT ORPHAN WAl/f* 07A DKSm NA VRT C A MARELA (polka) [J BSt-rtcf ofaMAnte) 1». if:k ftmst amo ob rami pod »vneljst-;željne, jamJči odbor Ilija Lemaicfc. T», . milu 'wx, . vom gen- 'aia Miiwjk; i»*a znj osvoboditev vpega plovawke--gp naroda. VAša =veta dolžno«?t ie. da tim 7>riBikočimo v pomoe vsaj. firtRtlefio. Prosimo rojnrke Rlo-f (preda, odbora za piknik. J. Pišknr, zastofpnfk slov društev Kirkland Lake, Ont.. Can. ZAPISNIK zborovanje slovenskej sekcije Jugoslovanskega Pomožnega ' Odbora, ki se je vršila v nedeljo 7. junija 1942 v Slov. Nar. domu v Cleveland. O. { Nadaljevanje.) Predsednik aborovaaje po- potsljenih v obrambnem delu in kliče pisatelja Loniea Adami-jkoH ko naših mladeniče v je pri ca, ki pravi, da se »trinja z go-, vojakih. Bes je, pravi, da. v vorom urinihraT Franca Snoja (frf^vtlem dflfpartoipntn v Wain prav tako t dvorom Etbina shin^toiro m Krwtana. Poudarja, da se mo- predeedariic Roosevelt zelo ne-ra protestirati in poelati reso- j rad odstavi koga, ki mn je na lucrje nrednikn nov i je Collier's pravil kdaj prej v življenja in talko todi učiteljem in pro- kako uslugo Zato tudi pripo- ti naw Slovanski dan dne 21. junija, k jen lahko polkiažemo ameriški javnosti ka,j gnK> mi Slovani. Strinja se tudi s Kri-staiKmi, da obvestimo Slovanski kongres o tem članku, ker ac t»k?e v*eh Slovanov. . Nato govori dr. Ivan M. Cob. Pozdravlja vse navaoče ,ko niu je dana prilika, da prvikrat v Aameriki more nagovoriti ameriške Slovence Prihaja med. nas kot predsednik Jugo^ov. odbora v Italiji, ki je imel svoj sedež v Beoguadu, pozneje v Londonu in sedaj v New Yor-*ku. PripoMeduje. da so sedaj t Evropi tri rase: Latinei. Germani in Slovani. Prvi bo že doživeli .svoj vrhunec, ko so dragi baš sedaj na vrh imen, pa se boje, da bi Slovani zavladali v Ev ropi Zato sta se prvi dve rasi spojili skupaj ter se pričeli vojevati proti Slovanom Tako prrpo^edtrje, kakšno je danes mnenje v Londonu, kjer hoSSHa, da je Nemčija eedafj poražena. toda bojijo se močne •Racije. iP.iavi; da mi moramo biti hvaležni, da je bil dotični članek in zemljevid prioboen, 'ker to nas bo družilo in, obudilo k prav«im delu. Po načrtu tistega članka bi se morali tudi preseliti 50 milijonov ljudi. To je diietantovsko izraženo. Kje je volja naroda? Ali so ga kaj vprašali, če so to pripravljeni storiti? Nadalje opisuje, kako je bUo na zadnji mirovni konferenci, leta 1918 in 1919, ko je bil tudi on- član -mirovne konference, o-(z$,je bil geograf, ki je določeval meje za' Poljsko in Jugo^avijo, kateri teh pokra-v redu, todaj^ ^tr videl ni. iSele za capa mieovne konference je za par fesorjem na Columbia univerzi, da bodo poučeni o zmoti toča, da naj se v resolucijo vključi Kristanovo fcadJL govor piofesorja Rennerja Tako naj pedprod^ednifka Wallace-a kače pošlje to resolucijo tudi jterega je podal dne 8. maja. Carnegie Enkfovranent for Nadalje poudarja, da se mo-feace Institutu, da bodo tudi ra ta skupina večkrat shajati, ti ljudje obveščeni o naSih pra-^aj dvakrat na mte&ec. da bo vieaih. Pravi, da ima profesor .lahko obdelovala dnevna vipTa- Berltier osebne ambicije, toda je nevaren, ako se mu ne zastavi pot. Člfrnek je imei en motiv to je, da je izgledal lep, ko je bil natisnjen .z barvandm zemljevidom. Toda pripoveduje Adamič, da je bil v ured- KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Wist 18th 8trm Y6f*, W. T 55 t&nttrt komad 3za$l. MOJA DEKLE JE dE MLADA KNJIGARNI SLOTENIC ftttttSlNO €0. tični članek fer se izrazil, da š^nja. Organizirati se mora vse slovenske naselbine, če je pofTeba, da se v enem tednta pošlje po 560 telegramov na merodajna mesta. . Končno opiše tudi situacijo glede primoiakrh Slovencev, niptvu večje ameriške revije, 'ki rmi je prav dobro znana, ker pa mru je urednik pokazal do- poosna državne uradnike v Wa- ^hingtoiiu. Poziva še enikrat članelc iagieda lep in privlačen. Vse, da skupaj delamo, če ho-Toda on je urednika opozoril, Ičemo, da bomo kaj dosegli, da naj ga tudi čita, pa bo vi- Frank Surtz pravi, da «e dff ni Cftko lep. So Atne fertrtnja Z Adsmičatr in je želo rjkanci naivni. Zato pisatelj Adamič pripo- irešzrfrri ogel udeležiti tega zborovanja. Lokar pozdravi aboroval-ee v imenu župana ter želi veliko utejJeha zborovanju. Poudarja, da naj ee ne govori in sklepa samo v tej dvoiani, ampak naj se to delo zanesle- tudi *ned druge Slovence, da bomo vsi skupaj delali. Besede, ki so bile izgovorjene tukaj, naj ne bodo pozabljene, ko pridete na svoje domove Ixmhs Adamieh stari predlog da naj tudi -žttpan Frank Lam-acihe pošlje resolucijo na uredništvo revije' Collier's. Predlog podpiran . Marian Uubaučie je mstesja, da bi morebiti s tem ižJpostavili župana. napadom ljudi, ki se morebiti strinjajo s tistim člankom. Za predSdg glast^e večina navzečiih. . Zapisnikar pojasnjuje, daje ,na piošnjo predsednika JrO slov. sefecija ' o«=e%no obiskal mestnega župana ter ga povabil na današnje zborovanje. tednov obiskal te dežele, pa je - l . bil "strokovnjak- zemljepis.m ^"P8? ?e m rao^l udel^, amfpaiv je rekel, da se s sfcem in dtjSo strinja s pomožno in politično akcijo, katefo zavzemajo danes amerilki Slovenci ter da je tudi pripravljen [pomagati, kadar bo potreba. (K besedi je poklican Anton (jrdina. ki pravi, da narod sedaj spi in eaka> da ga vodite- lji pokličejo k delu. Treba je oAeiga, ki bo tons- samo, da se voditelji združijo, | narod bo že sledil io delal. Na- Jaes sem se le mesec dni Ameriki, zato pač ne morem safiti tnfkaj predite. Prosil pa bi, da bi se mi dato priliko v bodoče, da vam bi napravil predavanje o moji mfeiji. Konč no pa vam povK-m še tor da se strinjam e predlogom Etbina Kristana. tLouds Adamdč naglašutje, da v dalje pfavi, da je odvisno tudi od naših slovenskih urednikov, Itaka- bodo' piBali in učili ljudi. Pripomni in omeni žtfp. nika Trrtoka, kako Veetno- in pridno p Se za nsds naxod V A-merikanskem Slovenca. Treba nara je sedaj premišlj&rie taktike in prave propagande, dž povzdignemo naš glas in da se vesel, da se bo začelo delati « domovini Pravi pa. da bo tre- ljanjem brzojavk in resolucij, v ba tudi zainteresirati v Ame- riki rojeno mladino Posebno poudarja, da ne smemo prezre- ško vlado in javnostjo kot' Slovenci amlpaik kot ameriški državljani. V ameriškem držav-Ijanfetvu imamo tisto- pravico, (katero- laWko poraflbdmo,. da nas (bodo poslidsali. Strinja fie s lie smemo ogovoriti pred ameri- nas bo slišalo vsepovsood. Po- 'novno paziva voditelje, da se adruzijo in delajo s^ki^aj, iti gotov je. da bo narod sledil na-sentu delu. . • i (Nadaljevanje prihodnjič.} "GLAS N A B O D A- — New Tert WEDNESDAY, JFNE 17, 1942 VSTANOTLJEN UM TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. Spisal: 31« EXGBLtBEET GANGL Nemška dinastija n« bolgarskem prestolu Posiipjuanto članek o bolgaw škili vladarjih iz glasila nem-Oko ^at»t>dJbene oblasti na Poljskem 44Krakauer Zeitung." ruskega svarila in razdor med Sofijo in Petrogradom je grozeče naraščal. V Bolgariji je bila močna, Rusom prijazna iPo aiuagoviti vojni proti Tttristtanka, ki je Aleksander v ni-kant letn ]87S—1879 so Rusi čenier ni vpostevaL, marveč je "Zdaj host* ve> večer govorili eaiiio o teh mislih, ki jih n ," reče Jože. "Zdi so ti, da jih n. ker *o skrite. Pa povejo Lenka, ve m r\o mizo, t»e mlu je tresla. Sklonil se ja tik nje. Lenka je irledala v mizo, Jože ji je isegel s desnico pod brado ter ji dvignil glavo, da mu je morala pogledati v oči. "No, kako je, Lenka f" Glas nra je bil mehak in proteee. "Le nič ne iapraiSuj, Jože! Saj lini pil njene mieli! Preveč amo ji kmetlžki, a ona se čuti prego^posko in zato ni rada pri na* I^e verjemi, da je talko! Ali misliš, da niič ne vidim; Hej, oči imam kot ris! Vsak dan nedeljsko krilo, v>ak dan meso, vsak dan -amo z Okna na okno, vsak dan samo ukazi: Stori to, Meta stor; ono Meta! — A lastne roki? zmeraj l»ele in gladke — he, dra*ra moja, tako mora itd v»*e k vragu, ee bi bilo denarja na mernike." Stari je nagnil majoliko in napravil dolg poairek. Jože je vtstal ter .-e naklonil ab miao; samo z roko, ki ji je z njo prej dvignil glavo, se jte oprijel stola, da je stal čvreteje, ker mu je nekaj zaš blo noge. Lenki je pobledelo lice. Izpred potenje zidani ee je p rihajala skozi noč rdeča svetloba. Tam so zakuril: trgači ogenj in posedli. okolo njega. Itazgovarjali ae živo in glasno, da je bilo razločiti posamezne heeede. Iz veselega razgovora se je oglasila še veselej&a pectin, ki je odmevala daleč na okrog in priplavala tudi do ^avinščako vih: obnovili bolgansko državo v obsegu, kakor ga je določala rusko-tunška mirovna ]K>god!ba v San Štefanu. Po načrtih ru-l^ke diplomacije bi nova Bolgarija ohsegala pretežni del Balkana, saj je grof Ignatjev pripoji novi kneževini vso današ njo Bolgarijo. v«k>, Tracijo in viso Macedonijo. Beiiinski kongres je prevrnil delo Ignatjeva ter ustvaril veliko manjšo Bolgarijo približno v obsegu današnje bolgarske kraljevine brez Vshodne Rumel je ter jo kot vazalno kneževino podredil turškentu sultana. Rudija je morala priznati nove bolgarske meje, izgovorila pa si je te to, da je leta 1879 veliko narodno sobranje v Timovu izvolilo za svojega kneza 22 letnega princa Aleksandra Batten/berškega iz dinastije Hesaen-Darmstadt. Ta je bil nrčak ruskega carja in je tedaj služil kot ulanski poročnik v ruskem generalnem «tabu. V tem svojstvu je bil tuidi n deležil rusko-turške voj- Prsi bo Ni'kaj na svetu lepšega ni nego j- trta, kadar rodi . . . Pobledela je Lenka in je gledala tiho pred *e. -e ji jele dvigati, kakor da vstaja v njih vihar, jo je v srcu. Roka ji je padla nta ooi, in sklonila se je nad mizo. Jjiže ji je zopet dvignil glavo, in ko je videl, da joka, ">e je obrnil proti očetu in mu iekel s trdim glasom: "Zakaj mi žalite ženo?" vodil poli-tiko, kakor «o mu jo narekovali njegovi prijatelji I na zapadli. Ko se je Vzhodna Kumelija, ki ji je bil berlinski j kongres določil nekako avtono- j mi jo v okvirju Turčije, uprla, in zahtevala zedinjenj? z o~ta-| lo Bolgarijo, je Rusija še enkrat ]>ozabila zamero ter odobravala knezov korak, ki je hitel pomagat upornikom. Ko pa je 'bilo delo končano, kljub temu. da je b ila Avstrija naščuvala Srbijo pioti Bolgariji, je knee Aleksander zop:t zaplaval v Ru-sam sovražno vode. Zato so domači prijatelji Rusov kneza zgrabili, ga posadili na ladjo in odpeljali y tujino. Knez Aleksander se je sicer zopet vrniL, toda spoznal je, da ne 'bo mogel ohraniti prestola, zato se je odpovedal vladarskim pravicam in končnoveljav no zapustil bolgarska, tla Aleksandru Battenberškeimi je na bolgarskem prestolu sledil Ferdinand Koburški iz dinastije Sachsen-Kobuig-Ootha. T1 .Ta j? zadovoljil domaČo ruso- itii.M i*o se z w-o pravico na- . , . _. ., j . j i i « filsko strariko da se je pomiril dejuli, da bo novi knez motena 0 .. , __ - a J , . ..... - x> ,, ,z Rusijo, obenem pa je doma opora ruski politiki na Balka- - , DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica ki daje poljudna naredila, kako po« tati ameriški državljan. Poles vprafianj. ti jih navadno aodnlkl stavijo pri Izpitu za državljanstvo, vwbuje knjižica Se v II. delu nekaj važnih letnic 1* zgodovine Zedlnjenlh držav, v III. deJn pod naslovom Razno, pa Protfla* neodvinnoetl. Cat ara Zedl-njonlb držav, Lincolnrtv govor v Gettysburgu. Predsedniki Zedlnjenlh držav in Poedlne države. Cena knjiži d J« samo 50 centov. In se dobi pri: SLO VE NIC PUBLISHING CO. 21« West 18tfa St., New York PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJ E. SLOVENSKE PESMI Zbirka • narodnih peari Izdala Glasbena Matica v Clevelaodu. Cena — $L5# Emil Adamli—If JUGOSLOVANSKIH N A KODNIH PESMI » esothl ............................. slKST NARODNIH PESMI sa metki »bar .................... ŠEST NARODNIH PESMI ta me- PERDO JDVANEC: Zjutraj ........ SioTuuka PETEK JEHEB: Pelin rote; VASILIJ VIIKK : PodokJtlca......... KOKRO PKEIX)VEC: MO Le enkrat le ........... Slava delu ..................J* UK. VOLAKlC: Roftmarlo; PAVČlC: Potrkan plev JOB. ne. mi. Čvrsto so računali tudi na dejstvo, da je novi knez *a-mo Ru>iji dolžan hvalo, tla je i'Ne, drageo moj, .je odgovoril oni, <4jaz ne žalim ni-Zato »t>i pa bilo dobro, da cujemijO, kogar, a drugi žalijo nas. kako je s to rečjo!" Z roko si je pomladil ple^-o, znojne kapljitfc eo se nabirale na nji. Lenka plane pokojni in se vzravna. Od črne obleke n mračne luči se je črtalo njeno Vice, kakor bi bilo napravljeno iz voska. Ali liočeta čuti resnieof' je -vprašala, od >oiz, ki jih js «»iloma zadolževala. "Oovori," se je oglasil Jože. ""Oče je govoril resnico V* reče Lenka. . Stari je udaril z roko po mizi. "Hla, ali nisem vedel!" Zaškripal je z zobmi. "Tako mi pove v obraz.*' • "Saj ste hoteli vedeti!" je rekla Ij nka mirnejše. "Zakaj ste tako »lili vame!" "tn kaj sem ti storil?" vtprasa Jože. Začutil je, kake;* da je padlo nanj nekaj težkega. Sesti je moral. "Storil si mi to, da si me vzel. Nitoče me ni vprašal, aft te hoi"eni in morem \zeti. Napravili ste kupičijo, in šla searn,. n v meni je vse um-do. Odtrgali iste me od dama, prišlt.ste in ste mi ubili mfladost. Ni /bilo dosti lepega na nji, a bila je moja z vso svojo žalostjo in z v»em svojim veseljem. Sto^ pili ste a trdimi in težkimi nogami na moj vrt. in mi pohodili vse moje lepe cvetlic:-, To ste mi storili, in zato ne morem biti rada tu pri vas." Ftihnila je. Tudi zunaj je utihnila pesem in ugasnil ( genj. Zavladala je tesna tihota. ki jo je dramilo sopenjje razburjenih p rsi. CNTa veliki brajdi, ki je p reprezala zidanico od ^eh strani, se ja oglasil čriček: Crn-bel — črn-bel. JfIn potem," je začela Lenka, "mi očita oče breadelje. Tudi Jože mi je očital prej navno isto. Ali oba vesta, da sem prinesla s seboj toliko, da mi ni treba služiti za deklo. In dekla nočem biti nikomur, to vama poviem." Stari je vstal s ?tola. . "Res je. da je prinesla nekaj, a pomisliti in vedeti moraš, da uisi prišla na beračijo, ampak na dom, ki ima nekaj n tudi nekaj premore. »''e si bahaška ti, pa tudi mi lahko udarim no ob isvoje da zažvenkeče in da se zaoujf& daleč naokrog, da nismo brez srebra tu pri nas. In tako bi ostali tudi lahko brez te babanije." "A zakaj ste p"i«li pome?" "Ker smo hoteli gospodinje in ne gospe!" odvrne stari. Nasloniti se je moral z obema rokama ob mizo, ker mu je pt-.iaioa omehčala noge, da niso več stale trdno. Jože se ni nadejal taketga roagovora. Zdaj pa se mu je zazdelo, da je morda bolj prav, ako si razlaga Lenkino po-J trtost z očetovega staliSča. Saj ni tudi njeiga nihče vprašal," ali hoče i/nko. Vse ao ■storili tako, kakor da mora biti in kakor da je tako odločeno. Ako si je pa zaželel Lene on in se ;;e čutil poleg nje srwnega — Mikaj bi bilo z Lenko drngaoef Ali je tako 3la>b in toliko preprost človek, da ne more po-1 ig njega živeti in da ji je žal, ker se mu je vdalaf On da je prepro«t človek? Preprost? To je resnica. Koliko mm je pravila Lenka reči, ki jih ne u me, ker jih ni nikoli slišal! Kar zna, to mlu je dalo tisto skromno šolanje, a ona je bila v večji meri seznanjena z izobrazbo. Zato mu je bilo poleg nje zmeraj tako, kakor da stoji Lenka visoko nad njim, ona pa da ji je vdan z vsem srcem in poslušen vsaki njeni besedi. In poslušen bi bil vsaki njeni besedi — ali ničesar mu ni ukazovala, ničesar si ni želela od njega. Bila je vtecfcno tako hladna. , ________ {Nadaljevanje.) / „ , Kkrito pazil, da je zatrl v^ako sled rusofilstva. Po njegovem nalogu je bolgarska vlada po- ... , . ... šiljaJa mlade Bolgare na viso- prijel na prestol, zanašali pa ^^ ^^ izkljl^no v so se «eve •• i * . "... ■ • . . ,iuniverze. Rusna imela v ga osvoboditev je ruski narodi . ^ , ° , j ,. v zaoetkiu novega veka mnogo , prelival svoio kn v deset h tez- , , .. . . . . Zabolelo kij, rusk o-turš»ki.h vojnah. Ko j notranjim, nem in, zato . , * 1*1 j 'fvo>e TKKE£>rnosti ni preveč pose r novi knez (Opravljal, da' J ,' „ n C, , J, , . \ . . ,^-eeala Balkanu 111 Ferdinand zasede svoj prestol ter le poto- , - -vi i u - i , , •, A i • v I ki ga je bolgarsko sobranje 1. val po evropskih p restclmcah. ,,^; , • . 1 » ... 1 ,, . .1908 proglasilo za carja BoLga-da n aveze stike z odločilnimi, ro ^ oyir ]a>,ko ^^ polit ku ga ae Bi,man.k prvi!^. Htjko Car Fordifiand T^ ^^ j je s svojim spretnim nastopom ga bo ime na bolgarekem^ pre-J ^ ^^ ^^^ stolu Zdi se, da je tedajrp^J^ t€m pridobil v mladem Tlessenu dozorela mi- o i?ta^v ^ i ZT ^Z balkanska pol tika. ko se je ftla- se ii tre-el1!P° rCma J' ..obmoe}a Bolgarija pridnižila balkanski 18 31 tr<^el T zvezi, io našla prijete« odmev mo po sebi umevno zahtevala, da bi mladi knez na Balkanu ne vodil politike, ki bi bila v škodo oevoboditeljiei. Dala mu je razumeti, da bo moral zapustiti Bolgarijo, ako se bo v zal z zapadnimi velesilami, ki so razbile sanštefanski mir in napravile Bolgarijo majhno, Turkom pa puist le večino njihovega oc.emlja na Balkanu. "Mladi Aleksander r>a ni pokušal med bolgarskim ljudstvom, zlasti ko bi ise bila Bolgarija po zmagah nad Turki znatno "Runiunom, ki so se bili vtaknili v balkanski spor. Par let nato je Ferdinandor-va politika zofiet krenila v tsmer, ki ni bHa koristna za Bolgarijo Kraljevina se je udeležila svetovne vojne na strani Turčije in osrednjih sil ter je izid vojne Bolgarijo oropal še za dohod k Bgejskeimi morju. Neugodni izid vojne v kateri je bila Bolgarija poražena,, je tudi prisilil kralja Ferdinanda da se je moral odpovedati prestolu v prid prestolonasledniku ki je nastopil vlado kot kralj Boris III. Bolgarija je , bila težko prizadeta s porazom. Poljedelska stranka je hotela državo izvesti iz osamel osti s tem, da bi jo naslonila na Jugoslavijo, kar pa so Ferdinandovi prVtajši preprečili s krvavim pokolom. Kasnejši dogodki so dovolj znani in so potrdili pravilnost politike Stambolijsk:ga 'Jugoslavija je sklenila s Bolgarijo pogodbo o večnem prijateljstvu. pa tudi s Turčijo je Bolgarija uredila soje odnoša-je. Le do Ruuiunije in Grčije je ostala stara napetost, zaradi izgubljenih j>okrajin Važen preob:at v politiki države je bil izveden, ko je kralj Boris pristal in pridružil Bolgarijo trase V tutorial—S EST MK&AN1B IN MOŠKIH ZBOROV ...... IZ STARE ZALOGE pa ima ino Še naslednje pesmi, kater in. smo znižali cene: Amrifilie sleveaaka Ura. (Hetear) M Orlovske blmoe (Vedopiree) ______ M Slovenski akordi, ti aietenlk la ■otklh zborov (Kari Adami«) frrdo Juva II MLADUl LET. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (i Ud in moAaali .......... povečala. Usodna polit k a Ferdinandova pa je odtujila Bol-earom vse balkanska zaveznike in Bolgarija je po obeh balkan-kih vojnah dobila le sorazmerno majhen dei turškega ozemlja. dočim je morala sama celo 'odstopiti južni dpi Dobrudže "jI Molitveniki v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: NEBESA NAŠ DOM—(št. 413) 2% X 4Vi lnčev—384 strani Cena 75e KVIŠKU SRCE — (H. 355) x 3% In Cev — 224 strani v belem celolida Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415 lntev — 224 strani Cena 75 center RAJSKI GLASOVI — (ti. 4*8) 2*4 x 4 i nCev — 255 strail vstevfil St. Kriier Pet Cena SLM RAJSKI GLASOVI—St. 415) 2% x 4 inčev _ 255 strani vstevfil St. Kriier Pet Cena SIJ« NEBESA NAŠ DOM — (K. 415) x mcev — 384 lnčev Cena 75e I SKRBI ZA DUŠO (fit. 408) 3x4% lučev—512 strani Cena $L75 (Ker se nam Je poereCllo dobiti te molltvenlke po selo nlckl ceni. Jih tudi moremo prodajati po corl o-mučeni ceni. Zaloga pa nI posebno velika, tato Jih naroČite Čimprej, da Vam bonfo mogli i njimi po* etre«. Angle&ki molitveniki: (ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN fino veaano ............ T nanje vezano ......... M .19 CATHOLIC POCKIJT MANUAL v fino nanje Teta no......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET Niiw YORK, N. Y. Moški zbori OSKAR DKV: Bar«<-a; OJ. moj »oeel tov; Kam ml. fantje, dxev v vaa poj. demo ......................J OSKAR DEY: .SreCno, ljubca moja; Ko ptiCI ca na ta je gre; SoOl: MoJ uCka ma konjička dva; Dub'v sna pl- Slovo; 39 v pihnila lutf 4« Trije metoal zbori (Glasbena Matica) _____________;____________ V pepelnitnl aefl, haatata sa eale. »bor In »ritester, (Saitoer).„ Mladini, peeni ta nladlae s klavirje* (E. AdaaiU) _____________ .7» M Dre peasl, (Preieree) (bor la sola________... ta flsetkJ Nail blatni, tfreglaene............... U flerskl odmevi. (Labaraar), O. ivezrit, metki sbori ___________ M t A TAM B C R ICR: VA GORENJSKEM .TE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zloži] Mar ko Bajnk ...............75 Slovenske narodne prsmi s« tambe- raikl sber (Bajnk) ___________ .71 ttom ftel na planince, (Bajnk). EMIL ADAMIČ. Modra devojk« (bel« kranjska.. Zf Vso noC pri {toturl ............tf Jorjeva ......................Jtš Bodi Micka domo; Kaj dragega hočem; Zdrirks ........M VASIl.IJ MfHK le A. OROBMINO: VetrlC; Ps gradtnl ..........M CA CITRE: Poduk ta cltreA- « svetfcl — (Koteljskl) _________________ IA KUVIR: pridejo. — Rtnbriit — .t« r%VTJE NA VASI 1* n«rodnih u moAkt thor. Ciril Pn>*etj.. M Naro&io poMjlte na: «4 Glas Naroda 99 trojnemu paktu in dovolil nean š»ki vojsk u da pride na bolgarska tla, odkoder je imela pri-prarvne^o priliko na boljšo možnost za spopad g svojimi nasprotniki Bivši kralj Fendi-nad jo pri tej priliki izjavil svo je zadovoljstvo, da j? Bolgarija spod vlado njegore&a «ina konwno le šla na pot, ki jo je bil Ferdinand pripravljal vse življenje. Kakor so poznejši dogodki pokazali, bo nemške čete iz Bolgarije rte udarile na Jugoslavijo In Grčijo. To je že tretje iradajstvo Bolgarije, toda ne bolgarskega naroda, ki se s tem ne strinja in se ne bo, ampak vladajoče nemške klike, ki .hoče pomagati Nemcem priti na Balkan ter si ^a z njkrii. deliti. V svoji zaslepljenosti pa ta klika ne v idi, da bo, ee Nenrvsi zasedejo Balkan, odklenkalo tudi Kobungom in njih. zaveznikom. Izginila ho pa tudi samostojnost Bolgarije. £Da je InilgarRka vlada dopustila, da «o Nemiei pretvorili Bolgarijo za svojo bazo, so Bolgari ponovno napravili velfik greh in pokazali veliko nehva-ležnost do voje doibrotnice in osvobodiieljioe Rusije Kajti iss Bolgarije nameravajo Nemtei odariti na Rusijo in Turčijo, pri katerem, napadu ho aktivno sodelovala tudi bolgarska vojska. To ponovno izdajstvo bosta Kobwrg-Ootha in njegova klrka po končani vojni dra-jgo plavala. . INVESTIRAJTE T AMERIKO KlTPl'JTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS . tU WKNT Ifttb STREET NEW YORK. N. V. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg aaalova Je ratvidno u«« kdaj imate plaCano naročnino. Prva •terllka pomeni meaec. «lrn«a dan tn tretja pa lefo. Oa nam prihranite nepotrebnega dela lo atrofckov, V ta prodmo, da aoiste naročnino pravoCaano porarnaCl. Poaijite naroCgino naravnea: nam aH J« pa plačajte naftemu saatopnlac v VaAein krajo ali pa kaieremo lamed mstoppikw, kojib imena so tiskana a debeltati Crkaail, ker to opravl-ffenl otilakatl tinti drnire naoeiblae. kjer Je kaj aaSh rojakov na«*-IJenlb. Zastopa, k bo Vam i ar učil potrdilo aa pleteno naročnino AL1KOHNIA: San k*rančisco, Jaeab OLURA1H):. Pneblo. Peter Cul t g. - Wauenbnrg. ftL 4. Bafnt - INDIANA: Indianapolis; Frank Zupenfiti (LUKU18: Chicago, J. Bev«% Cicero, J. Fabian (Chicago, la lUtnola) Joltet, Jennie Bamblck Ls Sane, J, 8pell*» , Mascoutah, Martin Dole'io North Chicago In Waokegan, IVartofc MARX LAND: Kltaniller. Mr. Vedeplves MICHIGAN: Detroit. L Ptenkar MINNESOTA : Chlsbolm, J. Lokaateb Ely, Joe. J. Peebet Breletb, Lonls Oooie . QUbert, Louie Veeeel Hlbblng, John Povls MONTANA: Ronndnp, M. M. Paalaa Washoe, L. Champa NEBRASKA 5 Omaha, P. Broderiek tnW TOBK: Brooklyn, lowanda Karl rjttVe runu Prank Ms Worcester, Peter Bill tmoi Cleveland. Aatea Bobek. linger. Jacob Keenlk, Job- His poli Otrmrd, Anton Nagode Lorain. Louis. BalaoL John KnmJa Yoongatown, Aatea El kal i OREGON: Oregon City, 3. KoMar PBNNSXLVANIa: Beevemer, Juha Je v nikar Conemangh. 4. Bresevet Coverdale In okolica, Jos. P» >rnel Export, Louis SnpančM FarreU, Jerry Okaro Forest City, Math Tg Fr. Blodnlkar Greenabnrg, f rank Novak Homer City. Fr. Fereaebak Imperial, Vence Palcich Johnstown, John Pel ants Krayn, Ant. TanSelJ lucerne. Frank Balloeb Midway. Juue fcost Pittsburgh In okolica. PMtlp Pracae Bteelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Seblfrer West Newton, Jv^rb Jovan WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Ft. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs. Leal s Dtamondvllle, Joe Rollee ▼eak |mI«H> H4a potrdila aa sveto, katere Je ere je!, lastspafcs teple vt •oi.aa >GLASUJTE V "GLAS NARODA a