^vuk dan razen aobot, n«lelj in prazniksv. j^ued daily ezcept Saturdajs, SunUay» and tt'JW,M PROSVETA . GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški ln upravnlškt prostori: 2657 South Lawndale Ava. Office of Publloatlsn: 2687 South Lawndala Av«. Ttlsphona, Rockw«U 4004 iSTci^S S UT^mSS! CHICAGO 23. ILL.. TOREK. IS. OKTOBRA (OCTOBER 19). 1943 Subscription $6 00 Yesrly ŠTEV__NUMBER 204 Acceptanes far mailing at special rate of postage provided for in »eetion 1103, Act of Oct. S, 1917, authorised on June 4, 1918. SOVJETSKA ARMADA ZAJELA NEMCE NA KRIMU Oddelki ameriške in britske armade pognali Nemce s pozicij bojne črte ob reki Volturni na italijanski fronti. Nemike straže ob cesti, ki vodi v Rim, odrezane od glavne armade. Nove ameriške in britske čete se izkrcale v Italiji*—Rusi prodrli petnajst milj daleč in zasedli postojanke na zapadni strani Dnje-pra. Moskva naznanila velike nemike izgube.—Japonske komunikacijske zveze v Burmi bombardirane Moskva. 18. okt. — Današnje čilo se glasi, da je sovjetska a, ki je prodrla skozi nem-iko črto v bližini Kremenčuga, prišla Nemcem za hrbet v okolici Dnjepropetrovska in njeni topovi zdaj kontrolirajo železnico, kitera vodi na zapad v Besara-bijo. Vsa nemška armada v velikem locnju reke Dnjepra južno od tam in na Krimu je s tem ujeta, ker nims več nobene že-iške zveze z zapadom. Prav tsko so ruske čete oklenile Kijev, ki mora pasti vsak čas. ZsTszniški sian v Alšlru. 18. okt — Oddelki pete ameriške in osme britske armade so po o-Srih bitkah vrgli Nemce nazaj ikofo z vseh pozicij bojne črte sb reki Volturni - na italijanski mti, se glase uradna poročila. Nemško poveljstvo je priznalo umik nacijskih čet iz zapad-nega sektorja fronte. Nemške vojaške straže ob ce-*i, ki vodi v Rim, so odrezane glavne armade in v nevarno-uničenja. Nemške čete se u-jo pod pritiskom zavezn*-sile proti reki Garigliani, 18 ilj proč od Volturne. Ena za-iška kolona, Id prodira po padnem italijanskem obrežju, jt dospela do kanala na severni ani Volturne in zasedla strategične točke. | Druga zavezniška kolona je prodrla pet milj daleč in se približala reki Titerni, ki se izlivs v Volturno. Na ozemlju v sredini med obems kolonoma je *rana močna nemška sila. Na vzhodu prodirajo čete britje armade od Vinchiature v "neri Isernije. Zasedle so vse »trategične ceste, ki vodijo do iranskega morja. Britski bombniki so bombar-Jjnli nemško letalsko bazo pri usali, deset milj severno od Rirr>a. Bombe so razbile han-l«rje in diuge objekte ter zaneti ogromne požare. Ameriški *Wci so istočasno metali bom- * na nemške vojaške vlake med Aacono in Pescaro. Štirje vlaki 1 ^/.dejani v napadu. Nem-« vojaška letališča v drugih so bila tudi tsrča bomb, * »o razbile več letal na tleh. [Nemški transporti so bili bom-^airani-v kanalu Levkasu ns j«*nozap{1dnem grškem obrežju " " je bil potopljen. Britje obrežne ladje so prej potoki* dva n« mška transporta na mH Elbo in italijansko 18. okt.—Radioposta-£ v Vichvjo, Francija, je citira- 22±ko Poročilo, da so se no- *^eriške in briUke čete iz-2?* na remiju severno od ^ 7 Nemci ponovno apeli- vJ^T* PlJa' nai "P"«14 v u;;kn' da 9*Nanets ^ein. Apel vaebuje Him in okolica lahko "»/orišie ljutih bitk »n zavezniško oHo- mi V«* ^ dortavlja, da je beron :"n vVlker, nemški v Vatikanu, obiskal pa-bk.. naj zapusti Ve- ki rvinct Liechtenatein 1 SvK» in Avstrijo. London, 18. okt.»Ruske čete so prodrle petnajst milj daleč na 30 milj dolgi fronti južnovzhod-no od Kremenčuga in zasedle pozicije na zapadni strani Dnjepra. Druge vojaške enote so prekoračile Dnjeper med Černi-govom in Gomelom ter ustanovile nova mostišča. Rusi so zasedli strategične pozicije na zapadni strani Dnjepra po bitkah, v katerih je padlo čez enajst tisoč sovražnikov. Na severni strani Melitopola, ob dostopih na Krim, se vrše ljute bitke. Ruski sili na tej fronti poveljuje general Malinovski. Po prekoračenju Dnjepra med Kije vem in Gomelom so ruske kolone okupirale strategične višine kljub močnemu odporu sovražnika. Radijsko poročilo iz Moskve trdi, da je padlo čez devet tisoč Nemcev v bitkah z Rusi v dveh dneh. Rusi so razbili tudi čez sto nemških tankov ln zaplenili velike količine orožja, streliva in drugega bojnega materiala. New DelkL Indija okt — •AmeriSki bbmbniki tipa "Mitchell so bombardirali japonske komunikacijske zveze in železniške proge v severnem in južnem delu Burme. Bombe so padale na železniško križišče pri Nebi in čistilnice sladkorja v Sahmavvu. Vsi bombniki so se srečno vrnili v svoje oporišče po napadu. Washlngton. D. C« 18. okt.— Mornarica poroča, da se je močno japonsko brodovje izognilo bitki z enotami ameriške bojne mornarice pri Truku z begom. Japonsko poveljstvo se je balo poraza in odredilo beg. Uspehi ameriške letalske sile Američani sestrelili in poikodovali 12,043 sovražnih letal Waahlngion. D. CM 18. okt.— Ursd za vojne informacije je objavil detajlirano porOČilo o uspešnih operacijah ameriške letalske sile, ki kaže, da se sovražnik ne more kosati s to silo. "Naši letalci so od japonskega napada na Pearl Harbor sestrelili in poškodovali 12,043 sovražnih letal," pravi poročilo. "Od tega števila jih je bilo 8751 uničenih v dobi šestih mesecev, ki se je končala 1. septembra tega leta. Ugotovljeno je, da so uničili 7312 letal, morda uničili 2196 in poškodovali 2535. Američani so izgubili od začetka vojne 1867 letal v vseh operacijah." Poročilo omenja, da so ameriški letalci izvršili 223,758 navalov na mesta in baze sovražnih sil in v teh zmetali 105,649 razstrelilnih in zažigalnih bomb. V vseh spopadih so demonstrirali dejstvo, da prekašajo sovražnika. Urad za vojne informacije trdi, da se ameriška bojna letala stalno izboljšavajo in da je produkcija težkih bombnikov dosegla nove rekorde. Nemci ustrelili italijanske talce Bern, Švica, 18. okt.—Nemci so ustrelili deset italijsnskih tslcev ns glsvnem trgu Amandolije, centralna Italija, in se s tem ma. ščevali za napad na nemški vojaški avtomobil. Dva nemška vojaka sta bila ubita v napadu. Britska generala dospela v Indijo New Delhi, Indija, 18. okt.— Britska generala Henry Royds Pownall in Albert C. Wedemeyer sta dospela v to mesto. Generala sta bila nedavno imenovana za člana štaba admirala Mount-battena, vrhovnega poveljnika zavezniške sile v južnovzhodni Aziji. Pričakuje se, ds bo Mount-bstten kmalu odpotovsl v Čungking, kjer bo konfcriral z generalom Kaišekom, vrhovnim poveljnikom kitajske armade. m i Bitke med Francozi in Nemci London, 18. okt.—Radijsko poročilo iz Alžira omenja ostre bitke med francoskimi gerilci in nemškimi vojaki v Marseillesu, pristaniičnem mestu ob Sredozemskem morju. Radiopostaja v Brazzavillu poroča, da so francoski gerilci pretrgsli železniški promet med Frsndjo in Švico z razdejanjem tunele na francoski strani meje v bližini Ženeve. Londonski listi kritizira jo ameriike senatorje London, 18. oktobra.-L i s t i Graphic. Dispetch in Pictorial kritizirajo petorico ameriških senatorjev, ki so po povratku v Waahington z obiska svetovnih bojišč, ne katerih se bore amen škečete. poročali, da Vel »ka Bri Unija in Rusijs gledaU v tej vojni za svoje Interese in da ni-sU hvaležni Ameriki za pomoč Listi trdijo, da so senatorji demonstrirali nestrpnost in nepoznan je položaja. Unije CIO v Indiani zaključile konvencijo Fort Wayne, Ind., 18. okt.—Šesta letna konvencija unij Kon-g^sa industrijskih organizacij je bila zaključena. Delegatje so se izrekli za politično akcijo v sprejetih resolucijah. Vsi uradniki so bili ponovno izvoljeni. Domače vesti Is Pennaylvanlje Johnstovvn, Pa.—Pred dnevi je naglo umrla Mary Hren, ki je bila rojena v Dobrem polju na Dolenjskem in v Ameriko je prišla kot štirinajstletno dekle, in sicer v Pueblo, Colo. Tukaj zapušča moža ln osem odraslih otrok. Ia Clevelanda Cleveland.—Dne 15. t. m. je v bolnišnici umrl John UdoviČ, star 64 let in doma iz Repče vaai pri Trebnjem na Dolenjskem. V Amerfki je bil 41 let in tukaj zapušča sina pri vojakih, štiri hčere in šest vnukov.—Dalje Je po kratki bolesni umrla Magdalena Kremšar, roj. Tuman, stara 64 let in doma iz TurnjaVe pri Krašni na Gorenjskem. V Ameriki je bivala 24 let in tukaj zapušča dva sinova, hčer in dve sestri. BUa je članica društva 5 SNPJ. RUDARJI IGNORIRALI ODREDBO ODBORA Stavka v premogovnikih jeklarskih kompanij se nadaljuje PRODUKCIJA JEKLA PADLA Blrmlnghan. Ala.. 18. okt.— Okrog 22,000 rudarjev je skoro soglasno zavrnilo Odredbo vojno-delavskega odbora in apele svojih lastnih voditeljev, naj končajo štiri dni trajajjočo stavko in oe vrnejo na delo. Stavka je zajela premogovnike Republic, Steel Corp., Slosa-Sheffield Steel * Iron Co. in Tennessee Coal, Iron & Railroad Co. Sledila je naznanilu notranjega tajnika Harolda L. Ickesa, da se je federalna vlada odpovedala obratovanju premogovnikov in da so bili vrnjeni lastnikom. Stavkarji so po svojih repre-zentantih izjavili, da se ne bodo vrnili na delo, dokler ne bo podpisana nova pogodba. SUvka je rezgltirala v padcu produkcije jekla in surovega železa in jeklarske kompanije so naznanile, da bodo morale ustaviti obrat zaradi pomanjkanja premogs, če ne bo sUvka kiialu končana. Ickeš je izrekel svarilo, da sUvka lahko povzroči katastrofo. Gotovo je, da obrat v premogovnikih jeklarskih kompsnlj ne bo danes obnovljen. Samo 555 stavkujočih rudarjev Je naznanilo, da se bodo vrnili danes na delo. NadaljnjJUrarak mvtsl od vojno-delavaketfs odbora. ČU-ni rudarskih unij so na svojih sejsh zaključili proti vrnitvi ns delo in da bodo vztrajali v borbi, dokler ne bo pogodba podpisana. John J. Hanratty, reprezen-tant unije UMWA, Je sinoči po radiu apeliral na sUvkarje, naj sc vrnejo na delo in produclra jo rekordno tonažo premoga. Terre Haute. Ind., 18. okt.— Louis E. Austin, predsednik ensjstega distrikta UMWA, je dejal, da so se rudarji, ki so za-sUvkali v več premogovnikih, izrekli za vrnitev na delo. Pri- Lewisa, predsednika UMVVA, ki čskuje se, da se bo okrog 3500 jih Je zagotovil, da bo vojno-stavkarjev vrnilo na delo jutri, delavski odbor podaljšal delov-Austin Je priporočal stsvkar-1 ne ure ln da bodo rudarji preje-jem, naj ugode apelu Johna L.'mali $1.75 več na dan. upravičena, zaeno pa je oposoril ministre, da morajo imeti glavni cilj te vojne, ki je popoln poraz Nemčije, pred očmi. London. 18. okt.—Halle Sels-zije, abesinski cesar, Je dejal, da njegova vlada ne priznava Italije kot sobojevnice. "Italija js priznala poraz in zavezniki bi jo morali smatrati za sovrsžnico," je dejal. "Pozabiti ne smemo, da je Italija zahrbtno napadla Abe-sinijo 1. 1935 in da je 1. 1940 napovedala vojno svojim sosedom." Člani grške vlade resignirali Protest proti ' priznanju Italije , kot sobojevnice Kslro. Egipt. 18. okt.-Vsi člani grške ubežne vlsde so predložili resignaclje premierju Ma-nuelu Tsouderosu, ki pa jlh nl hotel sprejeti. S tem so člani vlade opozorili Veliko Britanijo, Rusijo in Ameriko, da se ne strinjajo, ker so prlznsle Italijo kot sobojcvnlco proti Nemčiji, ne da bi se prej posvetovali z grško vlado. JKSS*J^^ sporazumt Dva fašista v argentinski vladi Rooseveltova obsodba prOtižidovske gonje ignorirana Montevldeo. Urugvaj/18, okt. —Imenovanje dveh fašistov za člana argentinske vlade se smatra za odprto izzivanje predaednika Roosevelts, ki je zadnji teden ostro obsodil protišldovsko gonjo v Argentini. Eden član je znan kot velik sovražnik Židov. Poziciji v kabinetu sta dobila dr. Gustavo Martinez Zuvlrla in Cesar Amegino. Prvi Je bil Imenovan za justičnega minlstrs, drugi pa za finahčnega ministra. Vlada predsednike Pedrs Rami-reza je s tem demonstrirala, da bo nadaljevala politiko v prilog osišču. Rooseveltovs nots s obsodbo protlžldovske gonje še nl blls ls-ročens Ramlrezu. Ameriški po« sUnlk Norman Armour se je zaman trudil v naporih za aranžl< ranje sestanks s Ramlresom ali pa s zunanjim ministrom Albertom Gllbertom. Listi v Buenos Alresu so objavili le vest o RooseVeltovl obsodbi na zadnjih straneh. Edina koncesljs je v dovoljenju vlsde, da židovski listi, ki so bili suspendlrsni zadnji teden, lshko izhajajo. Vlada je priznala, da je bilo suspendiranje teh listov nspaka. Moskva vidi MiHt«riati£ni problemi slavni Moskva, 18. okt.—Izvestja, glasilo sovjetske vlsde, so objavile uvodnik z deklaracijo, da morajo biti militaristični problemi in ustanovitev druge fronU v zapadni Evropi glavni predmet dlskuzij na konferenci reprezen-tantov treh velesil—Rusije, Velike Britanije in Amerike—v Moskvi. Ta tudi naglaša, da se lshko dosele sporazum o povojnih političnih in ekonomskih vprsšanjih, če reprezentantje velesil poksžejo voljo zs kooperacijo. "Zadeva ustanovitve povojne organizacije je važna," pišejo Izvestja. "Zaveznike države se morajo sedsj, ko divjs vojna, pripraviti in storiti korake za izravnavo ekonomskih in političnih problemov. Problem poraza Nemčije bo rešen s pomočjo skupnih naporov zavezplfcov. V zadnjih mesecih so se pokkzala /namenja o naraščajoči krizi v nacijski Nemčiji kot posledic* porazov nscljske oborožen* sile v bitkah na ruskih frontah." Pravda, glasilo komunistične stranke, omenja, da so Itusijs, Velika Britanija in Ameriks naredile več važnih zaključkov, nanašajočih se na kooperacijo v vojni proti skupnemu sovražniku. Lotiti se bodo morale tudi problemov o vlogi manjših držav, sUtusu Rumunije, Bolgarije, Ogrske, finske in baltiških državic. Glavna naloga, kl je pred zavezniki. Je popoln poraz nacijske oborožene šile, okt.— Ctamp Stavka v ladjedelnicah preklicana PhiUdelphia, Pa. 18. SUvka v ladjedelnicah Mhipbuitdlng Co., ki je trajaU en teden, ie bila sinoči preklicana. Okrog 17,000 delavcev je bilo prizadetih zaradi stavke, kl j nastala v znak protesta proti knmpenlji, ker je odslovila zaupnika unije Udjegradnlšklh delavcev Preden mt se stavkarji vrnili ns delo, so sprejeli r ludjo s zahtevo, naj senetnl odsek odredi preiskavo proti kom-par.ijl. HITLER OJAČIL VOJAŠKO SILO V JUGOSLAVIJI Dvanajšt nemiltih in btl« pod carji, ko je bil car obenem papež ruske pravoslavne cerkve. To ne znači napredka. V srednjem veku je bila država dekla cerkve, danes pa je baš narobe, kjer koli ata še akupaj: čerkev je dekla države. Moderno življenje zahteva, da sta država in cerkev strogo ločeni in zadnja mora biti privatna ustanova, dokler Jo ljudje hočejo imeti. » • * Pottugalska je dalu zaveznikom, Američanom in Angležem, Az.orske otoke za letalsko in mornarično bazo. To je značilno—je nov dokaz, da je nacijska diktatura v Nemčiji zapisana porazu in poginu. Azorski otoki važna postojanka na južnem Atlantiku m Angliji bi bili zelo, zelo prav prišli pred dvema letoma in ho pred enim letom, ko je bila Hitlerjeva podmorntčna ofenziva proti njej na vrhuncu—ampak takrat te Salazar, diktator portugalake 1 (-publike in pnjatelj španakega diktatorja Franka, še verjel v Hit-let jevo zmago. Danee ne veruje več in zato sta Anglija tn Amerika dobili portugalake Azore v izrabo, Danea je dobro, če se vsi "nevtralci" na tw uli oni način prikupijo zaveznikom, . . • • • v London*k«i l)aily Mail piše, da Italija mora biti kaznovana za oje zločine, ki jih je zakrivila, dokler je bila zaveznica Nemčije kljub temu. da je zdaj na naši strani vojne. Nato pa Daily Mail piavi "Italija ju* bo neplačan« /« vse dobro, kar odslej doprinese /m našo stran Kaznovana in naplačana! Kako naj se to razume in izvode v realnih* Recimo da italijanski general, ki je velel postrellti n« dol/m take in |»ojtguti celo v hit o vasi v Sloveniji, zdaj irvedt zmagovit napad na Nemce m s tem pomaga ravoanlkom ao vebke /n.««« Kako bo kaznovan in naplačan? Ali bo najprvo obsojen v *mrt. potem na odlikovan z najvišjim redom in pomilo- 1 wen" Mar lm » tem zadoščeno Slovencem tn objektivni pravici?!— • • • V ortacijc. Glasovi iz naselbin Poročilo zastopnika Herminie, Pa«—Najprvo par popravkov. John Fler« v Osagu, W Va., dela v rovu in na farmi in ne*čevljar Železnik, ki ima s sinom vedno dovolj čevljarskega dela. Dalje je rojakinja Shine, ne Slime, v Osagu ponovila Prosveto; tudi ona ima sinove pri vojakih in so že častniki. V tednu od 4. do 9. okt. sem bil v naselbinah West Newton, Baning, Wlckhaven, New Brigh-ton, Shefleld, Aliquippa, Am-bridge, Strabane, Pittsburgh. V prvi naselbini sem dobil oglas za Družinski koledar pri Rudolfu Kreču, v Narodnem domu so ponovili Proletarca, Steve Po-verk pa Prosveto. Seveda sem se ustavil tudi pri več drugih. Mrs. Krsnc mi je povedsls, kakšne sitnosti so imeli z domačim psičkom, ki ga je oklal neki stekel pas, potem pa /e domači psiček oklal njo in par hčerinih otrok, sicer ne hudo, toda morali so k zdravniku, da jim je vbrizgnil cepivo proti strupu. Psička so sicer peljali k živino-zdravniku, toda je bilo prepozno. Torej je treba paziti tudi na domače živali. Tisti večer sem se odpeljal v Baning, kjer sem dobil novo naročnino na Proletarca pri družini Oražen. Že ponoči sem krev-sal preko reke po grabnu do VVickhavena. Ker sem bil doma pozabil svetilko, sem precej tolkel kamenje, vendar sem srečno prišel do Toneta Radiška. Zadnjih par tisoč korakov sem dobil "ride" pri nekem vojaku slovaške narodnosti, ki je šel na obisk k Rud iš ko vi m. Predno sta Šla k vojakom, sta z Radiškovim sinom dslala skupaj v majni in so torej prijatelji. Tonetov sin služI pri topničarjih, je močan kot oče in mislim, da je že tudi častnik. Tone sedaj obdeluje še eno farmo poleg svoje. Pomaga mu sin, star 18 let, toda ga še niso vpoklicali, ker je potreben tudi na farmi. Pri njih sem tudi prenočeval. Iznenaden sem bil, ker sem našel Tonetovo mamo, staro 80 let, še v dobrem stanju; toži le radi revmatizma v rokah, toda • opravlja še razna dela okrog hiše ob ugodnem vremenu. Ona se piše Zupančič, njenega moža pa že krije zemlja več let. Drugo jutro sem obiskal preostale, namreč Kendata, ki je doma iz Bovca, Potokarja, Lenč-ka, Kralja, ki je šel ravno od doma, in mrs. Drnovšek, ki je ponovila Prosveto. Potem sem se peljal v Pittsburgh, od tam pa v Rochcster in dalje v Falston, kjer stanuje naš me»iur Ovca. Bil je zelo zaposlen, vendar svs nekoliko pokramljala. Ponovil je Proletarca in dal copak za pozdravni oglas v Družinskem koledarju. , Od njega sem se odpeljal v novo naselbino Shefield. Lam-pich je odšel ravno na nočno delo, Steklasa, ki ima sedaj svoj dom, je ponovil Proletarca. Oba zakonca rada čitata, posebno pa o naši nesrečni Sloveniji. Ustavil som se tudi pri Rupaikovih, ki so obnovili Prosveto. Pokazali so mi sinovo sliko in pismo, v kateicm pravi, da je njegov bombnik napravil že 25 misij nad Evropo; številka je bila sicer cenzurirana, toda proti luči sc je dobro poznala. Slovenski vojaki se rea odlikujejo povsod, ker menda razumejo, da gre v tej vojni mod krivico in pravico Prenočil sem pri gostoljubni družini Antončič. Po kratkem pogovoru sem šel spat, ker sem se počutil slabo. Zjutraj sem -ae prebudil okrog štirih s težkim glavobolom in v želodcu me je tiščalo, da sem komaj čakal, da je gospodinja vstala. Ko se to zgodi, mi je žena dala nekaj, da mi je obrnilo želodec. Ko sem izbruhal od prejšnjega dneva, sem se bolje počutil, toda glavobol je ostal do večera, vendar sem nadaljeval pot. Ker je Antončičev sosed mr. Derglin imel opravek v Ali-quippi z ženo, sem se peljal z njima, za kar hvala. V Aliquippi sem obiskal nekaj družin, ampak nisem nagel za-željenih doma, oziroma samo Strui>elna, ki je ponovil Prosveto, in Georga Smrekar j a, s katerim sva se pogovorila o prošlo-sti, sedanjosti in bodočnosti ter o zaprekah, ki si jih ljudje sami delajo, toda trpeti moramo tudi ostali. V Ambridgu sem obiskal nekaj družin. Mrs. Gaaperčič je dala dolar za pozdrav v Družinskem koledarju, ponovila Prosveto in rekla, da se strinja z njo in Molkovimi članki. Enako se je izrazilo tudi več drugih žensk, ampak človek pozabi omeniti. Tudi mrs. Jerman na hribu rada Čita Prosveto, njen sin pa knjige; tudi ona jo je z veseljem ponovila. Njen aih je zdaj ozdravil od ugriza po steklem psu, dasi še ne popolnoma. Mrs. Gorup, žena trgovca, je ponovila Prosveto, dasi nima časa, da bi jo čittfla; njen mož je namreč moral na delo v tovarno na pritisk vladnih agentov in tako mora sama toliko bolj delati v trgovini. Tone Rozenberger, moj stari prijatelj, je ponovil Proletarca. Obiskal sem še nekaj drugih, uključivši L. Uhernika, ki je uradnik Narodnega doma, toda ga ni bilo doma. Njegova žena mi je povedala, da je sedaj dosti bolje v nogah. Ko sem čakal Lojzeta, mi je dala krožnik tople juhe, kar je ozdravilo moj glavobol. Lojzeta sem vprašal glede oglasa za Družinski koledar; rekel je, da se strinja, toda moram govoriti še z drugimi uradniki, posebno s Charlesom Groznikom, ki ima največ opravka pri klubu. Lojze mi je dal copak za pozdravni oglas*, Napotil sem se proti Slovenskemu domu, Be ustavil pri mrs. Biček, ki jo tudi ponovila Prosveto. V domu sem še našel uradnike kluba, tudi Lojzeta in Johna Uhernika in Avgusta Rozenberger j a, ki mi je obljubil prenočišče—on živi pri Tckstar-iu, ki je bil tudi navzoč in je odbornik. Charles Groznik je bil v zadnji sobi pri pisalni mizi in začeli smo politizirati o svetovnem položaju. Kmalu sem spoznal, da on ve več kot povprečen delavec, nakar je Avgust Rozenberger rekel, da ni Čudno, ker je preddelavec v tovarni in tudi čita "blue prlnt". Končno smo se domenili za oglas, za katerega sem dobil tudi ček. Nato je Charles še po-trctal, kot je prej tudi Tone Ro-zehberger, dasi sem se posilil. Potem smo ie precej dolgo govorili. Charles je prišel šc mlad v to deželo, vendar čita tudi slovensko in tudi govori dobro. Ko smo m naveličali, smo šli k počitku. | Pri Rozcnbergerje-vih smo še precej govorili o vojni z mamo. ki ima par sinov pri mornarici in so že tudi avanzira- li. Ladie ima važno službo pri topništvu, drugi sin pa je sig-nalnik. Enega so pričakovali na dopust. Tudi Tekstarjev in sinovi Franka Rozenbergerja so bili na dopustu, toda jaz jih nisem videl. Iz Ambridga sem šel v Strabane, kjer sem imel uspeh za Prosveto pri J. Chesniku, Fr. Tomšiču in Boštjančiču, ki je ponovil tudi Proletarca. Joe zmeraj gleda na zemljevide v časopisju, kdaj poženejo Nemce iz križane Slovenije; je tudi dober agitator za demokracijo. Proletarca so ponovili tudi Vinko Peternel in brata Progar. Johnova žena čita tudi dobro angleški, Poslušal sem jo, ko je glasno čitala novico o smrti Antona Lekšeta v Thomsonvillu v bližini Hillsa. Pokojnega Lekšeta sem tudi obiskal, ko je ležal na mrtvaškem odru. Bil je moje starosti in zapušča ženo, dva sinova— enega pri vojakih—dve hčeri, tudi omoženi, brata pa nekj? v okraju Buttler. Z njim sem se zdaj spoznal in je tudi član SNPJ. Pokojni Tone je bil zvest naročnik Prosvete in do nekaj mesecev tudi Proletarca. Bolehal je tri mesece in je menda podlegal raku po operaciji. V Ameriko je prišel leta 1907 in ves čas delal v rovih. Blag mu spomin, njegovi družini pa moje sožalje! V Strabanu sta ponovila Prosveto tudi zakonca Bartol in mi zopet dala prenočišče, kar je tudi hvale vredno. Obiskal sem nekaj rojakov tudi v Pittsburghu in imel uspeh z naročnino pri Dolmovičevih. Tudi oni imajo sina pri vojakih in je že tudi poročen. Precej sem se zamudil pri Jacku Volkarju, "old timer ju", s katerim se vedno dobro pogovoriva in je ponovil Proletarca. Obiskal sem tudi dr.| Essena, ki je dal $5 za pom Proletarcu, mrs. J. Novak v Stre banu pa štiri dolarje za SANS in JPO-SS. Njej gre zdravje na bolje—ima revmatizem—in pravi, da pomaga več domača medicina—pravilna hrana—kot pa zdravniki. To je resnica. Marsikdo se je že zlečil na ta način. Ko sem dospel domov, me je v pismu čakala naročnina za Proletarca. Poslala sta jo za kpnea Može iz Masontowna, za kar iskrena hvala, John Česnik pa je dal 50c v podporo istemu. Neki star znanec mi je poslal pohvalno pismo za moj zadnji dopis, toda pričakujem, da me bo kdo drugi pa zaklal. Anton Zornik« zastopnik. Vojna, demokracija ln domačo • sadove Cleveland.—Po raznih poročilih se razvidi, da je vedno huje na bojnih poljanah, kajti za Ameriko in Anglijo so komaj sedaj nastopili bolj resni vojni časi. To se pravi, da tako hudih bojev naši vojaki še niso i/heli kot jih imajo sedaj y Italiji. Kar se tiče Afrike in tudi Sicilije, so bile bolj praske v primeru s tem, kar še pride. Sedaj se vidi, da je Nemčija s svojimi podrepniki še zelo močna. 1 Zelo dobro priliko so ji dali v Italiji, kjer, kot ie razvidno, se je zelo dobro pripravila. Morda je vzela nekaj oklopnlh divizij in zračne sile iz Rusije. Tako vsa) izgleda. Do sedaj so bili še najhujši boji v Rusiji. Najbolj čudno se nam vidi to, da vse strsšno razbijanje nemških industrijakih mest iz zraks od strani Anglije in Amerike dosti ne zaleže. Ljudem se zdi, da so poročila o tem strašnem bombardiranju močno pretirana. Čeprav imajo Nemci skoraj vso Evropo pod svojo oblastjo, bi se vendar ne mogla tako uspešno boriti, ako bi bila vsa tista mesta tako strašno razdejana. Mornar Ed Trlmble a svojo materjo t neki letalakl tovarn na sapadu. Med ljudmi je tudi še vedno sumnja, da ameriški kapitalisti indirektno, skozi Španijo, podpirajo sovražnika s pošiljanjem raznega materiala, ki služi vojnim namenom. In danes temu namenu sploh vse služi, pa naj bo blago tako ali tako. Nikakor se tudi ne moremo strinjati s tem "flirtanjem" z Italijo, ki je bila naša odprta sovražnica do včeraj. Ali niso bili zavezniki s tem prav grdo potegnjeni? Bojazen je, da bodo s temi triki in flirtanjem prišli slovenski kraji zopet pod> Italijo. en Kcfor ni slep, lahko V«e to vidi. In kje je zdaj lump, krvnik in zločinec Mussolini? Zakaj ga niso prijeli in takoj obsodili kot največjega^zločinca poleg Hitlerja? Morda bo res tako kot ho- da se jima bo kaj hudega zgo dilo. Pa tudi na Dunaji/ niso vli dajoči krogi mogli trpeti socij lističnega napredka. Organizira li SIP se v klerofašistično fronU s papežem na čelu in udarili p| nedolžnih trpinih. Tako je, dragi moji. KjerkJ se pokaže žar delavske svobodi takoj se krščansko-katoliški pa raziti organizirajo in tisto sv.^ bodo takbj uničijo z brutalni silo. Oni hočejo, da ostanejo ni vrhu in vladajo, pa naj sfl kar hoče. Z vežejo se tudi s sa mim hudičem, če je treba. Dokaz imamo tudi na naši da mači fronti, kako srdito in ujna zano gonjo vodijo proti Adam ču, in sicer samo radi tega, kq simpatizira z Rusijo, ki je na& čejo vladajoči krogi, da vrana zaveznica, in z njeno hrabro rdu vrani ne izkljuje oči. čo armado in seveda tudi s hra __ „ . , ... x ,, brimi partizani. Vse to je seve Naša ylada, ki je še najbolj da y skladu z visoko cerRven poštena, je vse premehka Vec politiko v Vatikanu. Kdor n vpliva imajo naši in angleški ka- sl lahko vse t0 vidi brez ( Slika kaše nemške vojake, ujete M salornakl fronti, na poli v taborišče. pitalisti, lordi in aristokracija. Menda je rojakinja P. iz Wauke-gana zadnjič prav zapisala v Prosveti, da izgleda, da vladajoči krogi le hočejo pobiti ljudi. Ako imajo res tako nakano, se vsi ti ljudje igrajo z ognjem. Taka igra je zelo nevarna. Ljudje ifnajo svoje sinove na bojnih £0-1 Ijanah in jih žrtvujejo, ker mislijo, da gre za demokracijo. Veste, da se ne bodo dali tako grdo za nos vleči. Kaj pravite k temu? Samo eno upanje imamo, in to je, če se bo ameriška vlada postavila po robu z Rusijo vred. Kaj pa tako zvana demokracija, katero imajo vsi na jeziku in za katero se vse bojuje? Tudi v zadnji vojni so nam pravili, da se bijemo za demokracijo. Vsepovsod se je naglašalo to geslo. Posebno pa zavezniki so bili zelo glasni in so obljubljali, ako bodo oni zmagali, da bodo vsi narodi imeli samoodločevanje in svobodo in blagostanje. Ali vse te obljube so ostale le na papirju. Po vojni pa tudi tisti, ki so se bojevali za demokracijo, niso mogli dobiti dela, ne zaslužka. Tako so Wilsonove točke, po številu 14, padle v vodo na vsej črti. Kajzerju še lasu niso skrivili na glavi, samo s prestola so ga vrgli, to je bilo vse. Njemu in njegovi družini so Nemci dali še lepe nagrade, zavezniki sd* pa tudi takoj pozabili na svoje rohnenje proti kajzerju. Kmalu po vojni so pričeli mednarodni kapitalisti s papežem vred tajno podpirati. Nemčijo in ko je prišel Hitler na krmilo, so jo pomagali tudi tajno oborože-vatl, kakor tudi Japonsko. Zakaj? Samo zato, ker niso mogli videti boljševiške Rusije. Kapitalisti in papež so se le bali revolucije. kakor se je boje tudi danes. Kjerkoli se le mslo pokaže zarja svobode, jo takoj za-duše. Tako so storili s špansko republiko. Špansko ljudstvo se je po dol-gib stoletjih z velikimi težavami organiziralo in si priborilo nekaj pravic, pa vrglo s prestola kralja in druge parazite. Ti pa so potem dobili na svojo strsn zločince a la Hitler in Mussolinl. ki sta pomagala zatreti špansko demokratično republiko v krvi fn pri tej umazani igri tudi Amerika in Anglija nimata čistih rok. ker sta odrekli vso pomoč edini - legitimni, vladi španskih lojalistov. Sedaj se pe strašno |eze nad Hitlerjevi in.skem Mussolini jem. Toda ne bojte ae,* Koliko časa se bo vse to godil< ne vemo, vemo pa, da bodo p vojni veliki preobrati. In ker s ti partizani nekaj boje, zato va^ povsod taka gonja, še posebn pa proti brezbožni in delavsli Rusiji. t Anion Jankovich, 147. I ^ , Gornik proiesiirs Bellingham, Wash. — Podpisi ni protestiram proti napačnerm tolmačenju mojega dopisa Prosveti z dne 4. oktobra v U rednikovi pripombi. Jaz nisei zapisal, da je Slovencem treh Stalina. Zapisal pa sem in še ti dim, da ljudem s karakterji, kl kor so opisani v tistem dopis« bi bilo treba nekoga na cclo. V tem stavku jaz nisem misli samo Slovencev, temveč ljuc vseh narodnosti in povsod, kje so. Ravnokar — predno sem pisa omenjeni dopis — sem prečiti Adamičevo knjigo "Laughing the Jungle." V tej knjigi čiU telj šele dobi pogled v maso kakor tudi iz drugih cirkulaci Sicer pa nisem zapisal 111 tudi s trdim in nikjer še ni« in n da nam je treba diktatorjev. Rl kel pa sem in tudi z.ipisal. Nt katerim ljudem (ne nam) bi tre ba nekoga na čelo. ki bi vod. take ljudi, ker oni so nrsposobn da bi se vodili »ami. Georgo Gornik Novico is Sharona Weai Middlooox, Pa.—J®** ske noči so^ postale hladne, p dnevi je pa še toplo, da jc pr« prijetno sedeti na solncu. Um na drevju je dozorelo in pridu od letava z vej. Lansko leto e* . tem času že imeli prvi sedaj pa še dež neče padati, da pašniki že vsi porumeneli. Se par dni in pričels lovska sezona S 1. r ^mbrtS se odpre lov ns zajce in ra-ptice. Mnogo naših lovcev jf skrbeh, kako bod- mun' cijo. ker je sedaj Mo <**J1 na. Napraviti moraš p«*m dobiš zaboj naboj« In sa nekatere 9—i* • ' di krive puške, iz izstreliti več nebojev val pade. In tako K ljlvo, da si radi odmeri«^' liva naravnamo krive pu«sr,r tudi dobro jih nu>rsnio n.m^ li, da ne bodo cukaie Toni čo vsem lovcem in ^ kaj v Proevcti. kakšno ste imeli Zadnjič sem v na>n ki danes rogovilljo DrJ011 ^'»slovanskemu živ-' dru>.h, Madžarov, naj bi one way ticket" nazaj P»*>nsko, na njih mesU pa ■ » * naselile črnogorske, ■jovinske in dalmatinske £ kralj Peter .zjavil, da je ijen pievzeti I Vs*mi učečimi J^vij, ako| U* °a'ti/.anov poveljstvo e siUmi v ga pokličejo, jc dal razumeti. 1 Jugoslavijo pred- čas za večji popust, ker je še mnogo onih v inozemstvu, katerim se cede sline po krasnih gradovih, v katerih so nekoč živeli brez dela. • Preteklost se maščuje nad se-dajnostjo. Ko je Rusija ponujala prijateljstvo kapitalističnim državam po svojem delegatu Maksimu^Litvinovu pri Ligi narodov, so ga, enostavno odklonili. Takrajt so videli v komunistični Rusiji le svojega sovražnika, ne pa v nacijski Nemčiji in Japonski. Ko so Nemci podili Ruse proti Volgi, so se mnogi ljudje spraševali, ali bodo zmožni preboleti ta polom. Sedaj, ko Rusi pode Nemce s svojega ozemlja, se za to vprašanje zanima posebno poljska vlada v Londonu, ker se boji, da Rusi ne bodo vedeli, kje so njih meje. Poljska vlada v Londonu je istega kova kot je bila Pilsudskijeva sovražnica Rusije. Zato bi rada preprečila tudi Benešu pot v Moskvo. Neki visoki duhoven, ki je pred nekaj meseci obiskal papeža in drugo rimsko gospodo, je ob tisti priliki obiskal tudi španskega diktatorja, o katerem se je potem v New Yorku zelo laskavo izrazil. Rekel je, da je Franko lojalen Španiji in španskemu ljudstvu. Rekel je tudi, da je bil v Madridu vsakdo za Franka, s katerim se je srečal. To je lahko resnica, kajti visoki duhovnik se je srečal le z ono gospodo, ki je lojalna Franku. Ako pa bi bil obiskal delavske četrti in Frankove zapore, v katerih je še danes tisoče in tisoče nedolžnih lojalistov, bi slišal drugo pesem, katere bi on nikdar ne izdal v javnosti. Kako naj bo diktator Franko prijatelj španskega delovnega judstva, ko pa je s pomočjo one klike, ki predstavlja le eno tri-desetinko španskega rtaroda, in s pomočjo Hitlerja in Mussolini-a—indirektno pa tudi s pomočjo Imerike in Anglije—uničil loja-istično špansko republiko, ki je bila priznana od večine španskega ljudstva. Da se razumemo! Diktator Kranko se drži v sedlu s pomoč-\ o privilegirane družbe in svoj* oborožene sile proti votyi treh četrtin španskega ljudstva. Stalin je tudi diktator, toda njega se ne more primerjati z buržujskim Frankom. Da je bila Stalinova železna pest težka in e še tudi danes, je vzrok v tem, ter je bilo v Rusiji mnogo takih kot je diktator Franko in katerim bi pred desetimi, petnajsti* leti sledila masa v s vojo lastno pogubo, ker je bila še polna carske ignorance. Danes pest te inteligentne ruske mase, ki se je prebudila pod železno pestjo, občuti najbolj krvoločna vojaška sila, ki je izšla lz tako zvane "superiorne" rase in katera bo stala odgovorna za kruto uničenje Evrope. In s temi nacijskimi gangeži je povezan tudi diktator Franko. Oni slovenski Primorci, ki se nahajajo v ameriškem ujetništvu, ker jih je kruta usods vtaknila v fašistično uniformo, dasi sovražijo nacizem in fašizem Filmska Igralka Fay McKensle. Ljudstvo, pesem in knjiga B ritko Kreft (Se nadaljuje.) Nehvaležno je pozabljati in podcenjevati pionirsko delo, ko stavba že stoji. Noben še tako genialen arhitekt ai ne more po-j magati s še tako genialnim načrtom, če mu delavci ne skoplje-jo terenq in zidarji ne zbetoni-rajo temeljev, brez katerih si ni mogoče misliti nobene stavbe. Delo slovenskih protestantov je bila tista železobetonska osnova, na kateri so drugi zidali dalje, čeprav so nasprotniki in potuj* i ceni domačini sramotno in nehvaležno pregnali prve zidarje, Ki so vanjo položjli ves svoj trud in mu posvetili vse svoje življenje, prevzeti od globoke ljubezni do svojega ljudstva. Pregnani iz svoje lastne domovine, ki jih je kot iujce nasilno izvrgla, so' umirali v tujini v skrbeh za slovenako knjigo, ki jo je protireformacija sežigala na kupe iz strahu, da je ljudstvo ne bi dobilo v roke, čeprav je bila v njej sveta beseda, kakor v latinski ali grški knjigi. Vladajoča družba se je evangelijske misli v ljudskem jeziku bala, še večji strah pa jo je stresal pred ljudsko glavo, ki bi začela misliti, pisati in brati in ne samo moliti Toda ogenj, v katerem so gorele prve slovenske knjige, nijmogel zadušiti sile, ki je zaživela v ljudstvu. Nasprotno, kmečki punt 1573. 1. je pokazal udarnost ljudskih množic tudi v krvavem boju, čeprav so morale na koncu podleči. Iz teh borb kmečkih puntarjev, katerih ideje po demokratični ureditvi sveta so predhodnice idej velike francoske revolucije, katere sto petdesetletnico je obhajal ves kulturni svet, je ostal veličasten spomenik, od kateregu se je sl-ccr ohranil le drobec, ki pa je zaradi tega za naio kulturno zgodovino Še dragocenejši: pesem kmečkih puntarjev o stari pravdi. To je naša najdragocenejša zgodovinska relikvija, ki je vredna, da stoji poleg brižln-skih spomenikov. J »j,; ,, \ Davno pred slovensko umetno pesmijo je nastala narodna, bolje rečeno ljudska pesem, saj je izraz ljudskega kolektiva, prvi večji dokaz ljudske umetniške in kulturne tvornosti, Ne vemo za njenega pesniku, ker je njen stvaritelj ljudstvo, Kraljem in knezom sp dvorni pevci predna-šali ljubavne in bojne pesmi, ljudstvo pa si je pelo o svoji tu-gi in trpljenju, o svoji borbi in življenju. Pesmi je cUlo nspev, ki še danea v mnogih primorih priča o njegovi glasbeni stvari-teljski sili. Ko še nl imelo ne politične ne narodne svobode, je ljudstvo že umetniško ustvarjalo in postavljalo z ljudsko penmijo v ljudskem jeziku temelje bodoče narodne kulture. Slovenska narodna pesem poje o /.alosti in veselju, o trpljenju in uroči, o ljubezni, o vseh ljudskih stanovih, o borbah s Turki, o kralju Mat-jažu, v katerem je naše kmečko ljudstvo utelesilo svoj veliki simbol svobode, o vsem poje, kar je čutilo in doživljalo. Šele v drugi polovici IB. stoletja, ki Je stoletje francoske revolucije, ao postali iMzorni na Ali ste naročeni aa dnevnik ljudsko poezijo. Družbene raz-"Prosveto"? Podpirajte svoj listi mere so gnale fevdalizem, ki na- morda še bolj kot ga mi-^i fantje naj ne bodo užaljeni, alto jim kdo slovanske krvi noče priznati izjeme kot takim. Mi zavedni Slovenci v Ameriki vemo, da ste sužnji v uniformi sovražnika, proti kateremu se danes bori naša nova domovina. Potrpi te, kajti pride čas, ko boste slekli to uniformo, katera vas je storila tako nesrečne. Povrnili se boste v svobodno Jugoslavijo, katero vam bo naša velika Ameriko pomagala osvoboditi. Vedite, da je na tej svobodni zemlji še nekdo, ki čuti z vami in vašo nesrečo. Michael Chok. Green ee postavil na stran izdajateljev listov Washington, D. C., 18. okt.— William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, se je v pismu Arthurju H. Sulzber-berju, izdajatelju newyorškega lista Times, iprekel proti zaprti delavnici in naglasil, da zahteva voditeljev Ameriškega časnikarskega gilda, da se provizija o zaprti delavnici uključi v pogodbe, ni upravičena, "ker bi Člani gilda lahko barvali vesti v prilog svoji organizaciji." Sulz-berger je prečital Greenovo pismo pfi zaslišanju pred Člani vojno-delavskega odbora, ki bo moral odločiti za ali proti zaprti delavnici. Razmere na Francoskem VVashington, 10. okt. (ONA).-— Angleški radio j^ poročal o pismu nekega Francoza, ki pripoveduje, da vladajo v zasedeni Franciji take razmere, da Je ponekod na Francoskem mogoče zamenjati kravo za škatljo pudra. V pismu je rečeno: "..» vse, kar je treba, je da greste na deželo, na kakšno bogato kmetijo." Pismo je bilo odposlano v potrdilo zabojčka, poslanega iz Anglije. Pisec je dodal; . . Edino le resnični milijonarji imajo še vedno nogavice v svojih omarah." Kitajka Plngšeng Jen na delu Schenectady, Nf. Y. / v tovarni General Electric Co. zaveznikov, ki naj Pomagala osvoboditi dr-f '»viti demokracijo. ETmtkl tKirci brez razlike naj pazijo na to, ka-" ■ n muk zaspi jo, da WZiT< 'UJ<** •• ne bo ^ d«, oblaati preko volje w. ali boljševiška • ni nikdsr več 1 niilijono članov Ta *daj začala popušča-H ,alne preuredbe v L* pa še mu ^•dno bo mnogo po-n*oderno de- w'Pek sedaj še ni vojake Italijanski gerilci streljajo na čeloma ni priznaval ljudstva, v propast. Meščanstvo je stopilo na Čelo naprednih družbenih sil in potegnilo v borbo tudi širpke ljudske mnoŽioe, ki prej politično sploh niso Štelo. Tako so prišli posamezniki v stisk z ljudstvom, saj ga je meščanstvo v borbi zoper fevdulizem it) absolutizem potrebovalo. Nastajsla je nova umetnost, ki so jo protipostavljali dvorni in fevdalni umetnosti. Namesto aristokratizma je nastopal meščanski humanizem, ki ju stremel po pobratimljenju vseh ljudstev. Nemški pesnik iierder je zbral ljudske pesmi različnih narodov in skušal z njimi opozoriti ves svet na človeško in ljudsko skupnost vseh narodov. Revolucionarji so dokazovali o-holemu fevdalizmu, da ni le on kulturen, temveč da je kulturno tvorno celo najbolj preprosto ljudstvo, ki .ga družba ni hotela ne poznati, kaj šele priznavati, Ljudska pesem nl zgolj folklora, kakor radi trde, temveč je predvsem izraz ljudskosti v okviru narodnega jezika, običajev in navad. Saj ima svojo narodno posebnost In značMnost, toda nikoli v taki meri) da bi bila zgolj nacionalistična, kakor se pravi. Mnogi tudi pozabljajo, da je v marsikateri ljudski pesmi tudi borbenost. Žal se Še nihče ni našel, ki bi jih zbral. V ljudski pesmi vidijo po večini le lju-bavno in nabožno lirlko ter nekaj epike, stanovske pesmi, ki pojo o tegobah in težavah različnih stanov, pa pozabljajo, Ko ljudstvo nl imelo nobenih pravic v družbi, ko nl Imelo ničesar, je imelo sflljo ljudsko pesem, ki je za slovensko kulturo tem bolj pomembna, saj se Je po njej ohranjala po ustnem izročilu narodna beseda. Koroške narodne pesmi so danes najzgovornejši dokaz slovepstva koroških Slovencev, čeprav je germanlzato-lični val uničil že marsikatero vas, kjer so pesmi nastale. Prebujeno in napredno meščanstvo je spoznalo vrednost ljudskih pesmi in jih začelo nabirati. Vsak narod je danes ponosen na zbirko svojih Ijudakih pesmi, ksterih posebnost Je (zlesti v nekaterih,pripovednih), da se nekatera snov ponavlja in obnavlja v različnih oblikah pri ra/nih narodih. Osnovni ton ljudske pesmi je občečloveški. Vsi večji pesniki novejšega čaaa od Goethejs, Puškina, Prešcr> na in dr. do Zupančiča so se s posebno ljubeznijo zanimali za ljudsko pesem, zavedajoč sa, ds je v njej skrit prava vir ljudsko umetniške stvarite^jske moči. Vsak veliki pesnik si prizadeva, da bi bil ljudski umetnik v najglobljem in najlepšem pomenu te besede, ker ve, da edino \*> poti IJudskosti pride do obče člo-vednosti, ne ds bi pri tem trpel na narodnosti. Poljski pašnik pesnik Mickiewicz, Prešernov in Puškinov sodobnik, je napuhi himno ljudski pesmi, v'kateri odmeva narodovo življenje in njegova usoda. Prav gotovo je ljube/en do ljudake p*ami napeljala Prešorna. da je prevedel MickJ*wirzev« peerm v nern&ci* no. (Konec prihodnjič) MaJsanealflveJše dnevne de lavske veati se e dnovnilni "Pro svaSi." All Jih čtlale vsak dsn? 0 pismu generala Mihajloviča Kairo, 10. okt. (ONA).—Jugoslovanska vlada v izgnanstvu Jo danes ožigosala kut p o t v o r b o pismo, katero je general Draža Mihajlovič baje pisal in iz ka-terega je švedski list Dagens Nyheter citiral jugoslovanskega generala, češ, da se njegova armada nl borila in tudi ne bo stopila v boj, dokler se ne bodo ls-krcale prve zavezniške dlvitlje na obalah Jugoslavije. V uradni izjavi za Overseas Nevvs Agency oporeka vlada izvirnost tega pisma in pravi: Čete Jugoslovanskega vojnega ministra Mihajloviča delajo sabotažo in se bore marsikje na juguNlovanskom ozemlju v manjšem obsegu in hranijo svoje moči in se pripravljajo na zavezniško invazijo/ki bo šele privedls do tega, da se Mihajlovičeve sile z vso svojo težo postavijo na stran zaveznikov v najožjem sodelovanju a njimi. Vesti, ki so prispele sem Iz virov, neodvisnih od jugoslovanske vlade, trda, dn delujejo Mihajlovičeve sile v okrajih Ho-molje in Žaburi, kjer so napadli železniške vozove, nacistične komunikacije in srbske fašistične oddelke. To potrjuje vladne Jugoslovansko trditve, da Mlhsj* lovič ni popolnoma miren. Iste nejugoslovanske vesti izročajo o izrednem obsegu partizanskega delovanja na Hrvaškem, v Sloveniji in tudi v drugih krajih, obenem pa o nacističnih uasilstvih, ki v znak rna*( ščevanja sistematično bombardirajo jugoslovanske vasi, Partizani tvorijo del jugoslovanske ljudske osvobodilne armade, katero vodi general Josip (Tito) Brozovič, Svobodni jugoslovanski borci V hkalnatih trdnjavah zahodne Jugoslavije ho mrki bojevniki teh gorskih predelov začdN po svojih starodavnih navadim branit! svoja domovja in maščevati krivice, katere se jim prizadeva. V vsaki vasi In selu po dolinah Velebita in Dinarskih Alp Je nastala mala četa domačih borcev, ki so prisegli, ds bodo branili svojo rodno zemljo. Vsi ti kraji »o danes v vojni z vsem svetom, k| jih obdaja, Ne-šteto je šteVUo teh čet od A do 15 mož, ki so se ustanovile v teh gorah in so ponajveč sestavljene iz sosedov ali celo sorodnikov, Vsaka četa ima svoje posebne zakone, a kazen za prestopke Je smrt. Organizacije vseh teh čef Je slična. Njihove strsže so vcalno pazljive, drugi pa so na |jo*lu, toda <*t>2je imajo vedno pri roki, tako da morajo »topit! v akcijo takoj na prvi znnk Vsaka vas ima svoja skrivališča v gorskih strminah, kamor ae more zateči, kadar straže na-/iiapijo ptihod nemških ali bol-gaiskih kazenskih «*k»pedlt'ij Ko sovrsžnik podira njihove ubotne koče in odgan|a njihovo živino, vaščanl s mrtvim molkom opazujejo početje sovražnikov . , . Pozneje pride čas za mašteva-njf. Oblaček dima se pojavi tam nekje na neki skalnati steni in nemška straža se zruši na tla mrtva. Par brzih, hitrih senc šine preko pota ln nemški vojak, ki je nekoliko zaostal za svojo edinico, ne bo nikdar več videl svojih tovarišev. Tam drugod zopet zacvilijo naenkrat zavoro na vozu, kamenje pada, potem se čuje, kako se lomi, razbiju oklopni voz in nacistična meha- * nizirana edinlca se je Izgubila in ne bo nikdar več prišla nazaj k svojim. Bežati v tistem terenu je Nemcem nemogoče. To je starodavna taktika ge- rllske vojne—priplazi se neopa-ženo, ako mogoče ponoči, skrit v mraku, putum pa streljajt pošlji svojo ročno'granato prav v sredo auvražnega taborišča, .stražo pa pobij— in glej, da zbežiš s čim bogatejšim plenom pušk, muni-cije in drugo vrste opreme. To je piava gerilsku vojna, slična oni, kakišno je Indijanec vodil proti ameriškemu naseljencu v prvih časih ameriške zgodovino. Jugoslovani so se je nuučili od svujih prednikov in jo danes znajo uporabljati. Storiti vse na skrivaj, neopa-ženo in vedno presenetiti sovražnika—to je njihovo poglavitno orožje, Njihov napad je vedno laku nenaden in nepričakovan, da je obramba skoro nemogoča. Brezobzirnost teh planincev, njihova srdita bojevitost in zagrizena volja, da ugonobe in ubijejo svoje sovražnike, Je privedla do tega, da so danes najstrašnejši nasprotniki ukuflatorjev v Jugoslaviji. Njih se najbolj boje. Smrt v najstrašnejših mukah bo njegova usodu. aku je^ujet. Tu je tajna jugoslovanska armada. Nikdo ne more povedati, koliko jih je, in nikdar ne bo mogel nikdo povedati zi: »|tlvi no njihovega krvavega boja v vseh podrobnuatlh. V svoji borbi orotl tujcu prizadevajo sovražniku težke izgube. Osišče je v jugoslovanskih planinah obrnilo nazaj kazalce na uri— in vojald, katere je poslalo tja, plačujejo težko ceno za to.— ONA. Mehika poravna obveznosti ■ f ** Nov doffovop z ameriško vlado New York. 10, okt.—Mehika je po petnajstih )«jtlh obnovila plačevanje obveznosti na svoje javne dolgove. Prvo plačilo znaša 10,000,000 pezov (okrog $2,050,-000) na jHidlagi dogovoru med Mehiko In odborom mednarodnih bankirjev, kateremu nsče-luje Thomas W. Lamont, pred-sednik J. P. Morgan & Co. Lastniki mehiških bondov bodo dobili nove kupone, katere bodo lahko izmenjali pri Pun» American Trust Co. Aranžma je hHa v newyoršklh finančnih krogih pozdravljena kot važen korak naprej v odnošajlh med Ameriko In Metliko. V mednarodnem odboru bankirjev so re-p rozin ta nt je Amerike, Velike Britanije in ftvlce. Mehiški Javni dolg ziia/m te/. ' $1,200,000,000. V vsoti »o uklju-čene tudi neplačane obresti. Amerika Je v decembru preteklega leta sklenila dogovor z mehiško vlado glede procedure plačevanja obveznosti, ki ps ne uključuje obligacij Mehike napram ameriškim iti brltskim oljnim kompanijam, katerih lastni no je yaaegla, Pre« I d vel na mesecema je Amerika »klonila nov dogovor z mehiško vlado glede posojila v vaotl SM.OOO,;i00. Ta bo Sla z.u financnanje gradnje cest v Mehiki in stabilizacijo njenega gp-apodsrstvs. Amerika s« Je obvezala da bo kupovala mehiško srebro Mesečni nakup bo znašal šest milijonov unč. Amerika potit j a alkohol zaveznikom Waahuigton, D. C„ 18 okt — Senatni pododsek ti poljedelstvo Je bil informiran, da bodo zavezniki dobili okrog flo.ooo.ouo galonov alkohola od AMeiike v tem letu. To Je razkril df. Wal-ter U Whitman, načelnik lur-mično divizije v odboru sa vojno produkcijo. On j« dvjol, da el-kohol gre ta vojne namene. "■i m , m -------------ii ii ■ !■ ...........—------------------------*.............Yffff mr J J j J JJ j j j JJJJJJJ) GUSARJI (Ui Fllbusiiers dm Mera) PROSVITA CLAUDE FARRERE Pcilomil P. J-a (Se nadaljuje.) In sam izprazni svojo čaio na dulek ter odgovarja: "Ljubi Louis, prav nič se ne ljutim, marveč sem ravno istega mnenja, kakor ti. Mislil 11, da ljubim jaz Angleže topleje ko ti? Ze le pridejo na vrsto, da bodo sluilli za 'tarčo našim kimonom, le veruj mL Kar ae pa sedanjosti tiče, je naša glavna skrb, da obogatimo sebe in svojega armatorja. Temu namenu je posvečeno današnje podjetje. Kaj zato, če smo skupaj hugenoti in katoliki, prijatelji ali nev-tralci, če le imamo pravno veljavno pismo? Beži, beži! Naj pride kar hoče! In naj pride kmalu srečni dan, ko bomo somi svoji arma-torji jn mojstri in gospodarji, ko bomo mogli delati vse po lastni volji in m boriti proti onemu, kakor bo nam prav!" Iznova je natočil čašo^ Toda Louis ni pil. "No, kaj pa še sedsj? Le iztresi svoje srce, botrček!" * Tu zniža poročnik svoj glas: t "Tomaž*" pravj^insfogleda okrog sebe, kakor da se česa boji, "Tomaža, dobro in hrabro govoril. Ali pa tudi pomisliš, da nastavlja hudobec povsodi svoje zanjke! Ali ne gremo sedaj v njo? Ljuba sveta Ana iz Auraya! Cuj me, ljubi Tomaž . . ." In le bolj zniža svoj glas, Tomaž ae pa zravna in v njegovih očeh se pokaže isti nemir. Ročno seže na posvečeno svetinjlco, ki mu visi okrog vrata. "Cuj me, ljubi Tomaže: Ko le nisem bil zelo dorasel, me je mati vzela nekoč seboj k pri-prošnjemu zvoncu v Plouguenast. Tega je sedaj dobrih dvanajst let. Bila je jesen in že se je temnilo. 'Ne vem, če poznaš Plouguenast, visoko leži v hribovju sredi gozda. Mnogo potokov je v njih. Skoraj jih ne vidiš, ker imajo prav ozke in globoke struge med hrastovjem, med debli pa raste visoka prapret ln gost mah. To ti pravim, da bol razumel, kako je mogoče, da lahko skoraj takorekoč padel v vodo, predno jo zapaziš. Prav. Mati me torej vodi za seboj za roko, po malo izhojeni stezi sredi šume. Gotovo pa je, kakor sva tu, da v šumi ni manjkalo duhov. Kljub temu se pa nisem bal, prav nič, lahko ml veruješ .. niti toliko nisem imel strahu, ko zdajle tukaj ... to imam od matere, ki je bils pogumna lena ... Ob njeni roki bi m bil upa), sredi v ris med čarovnice, da Uko rečem, z vsem spoštovanjem pred svetim Jovom in svetim Ludvikom, svojim patronom .. . Pa čuj, kaj se Je zgodilo! Naenkrat se moja mati ustavi ln se več ne gane, kakor da je oka-menela, "ko Lotova žena," bi rekel naš stari učitelj. Gledam jo in vidim, da prialulkuje nečemu. Tudi jaz pričnem poslušati in slliim, Tomaže, . . . Uko gotovo, kakor sediva sedajle tu: Pluf, pluf, pluf! . . . Da, zares, udarce, kakor če pokal s perpdm po lohu . . Tomaž se strese in prekriža. "Perice?" vpraša in obledi. "Oh," zastoka Ludvik, "če bi bil takrat vedel, kaj so perice! In res so bile! In sedaj pride, kakor sem se posneje natančno spominjal: Minuto pozneje izpusti mati mojo roko in stopi za korsk, in še za korak, se nagne, kakor da hoče opazovati nekaj v daljavi, potem odskoči, me pograbi tn me reši tja nazaj, od koder sva prihajsls, ne da bi se le le enkrat ozrla. Vse drugo je pozneje prlllo, kakor je moralo priti ..." "Umrla je še to leto?H vpraša Tomaž. "Se ta mesec!" odgovori Guenole. "Vidil, res mi bile perice, najbrž so bal prale njeno mrtva- Iko rjuho v svetli mesečini. Sedaj pa vedi ta poslušaj, Tomaž Trublet? Bil sem takrat le dečko, morda naj man j ti v vsi ulici. Pa vkljub temu, ko sem slital pni "pluf, pluf!" peric, spominjam se, sem čutil tako jasno in določno, kako me je spreletelo med ramama pa doli do zadka . . . takšen hlad, da bi se mi v primeru z njim zimska slana zdeU bolj vroča ko žerjavica ... Da! Ono jutro pa, ko smo dospeli na Tortugo, in ko sem zagledal Rdečebradca, ki ga naj vsi svetniki kaznujejo, . . . tisto jutro torej, ko je U mož prvič stopil na naie deske, . . . da tl povem kar naravnost: Tisti hlad, kakor Ukrat pri pericah, in ki ga ne pozabim, kar bom živ, sem tistihmal zopet občutil, isti mraz smrtnega greha in smrti, revnih duš v vicah in onih v peklu. Tomaže, Tomaže, iz tega nam nasUne še huda nesreča!" Tomaž se prekriža v drugo in premišljuje. "Ah kaj!" zamrmra nazadnjdt* "Kaj pride, kar hoče! To je vendar razlik^ one strašne perice, ki jih ie ni nikdo videl, Id bi ne bil lbnalu na to umrl, in pa U možakar iz mesa in krvi, ki vidi vsak dan množico ljudi molkih in ženskih, pa ae ni le nikomur nič zdelo, ko tebl!H 1 . "Kdo ve?" odgovori Guenole. Pa če nam U dedec res prinaša nearečo in če povsod, koder hodi, pušča setev nezgod, saj ni treba, da ta setev takoj dozori ..." \ "Louis," pravi Tomaž, "zelo pobožen si in to mi ugaja. Toda tu nisva doma in razven na nalem barju, kjer se potepajo čarovnice in druga zakleU sodrga, le ni nikdo videl ljudi, ki pomenijo nesrečo, pa ao le živi. Tem manj pa jih smemo iskati med poltenimi korzarskimi kapitani, ki imajo Udje, kanone in moitvo in ki ilčejo pomoči za borbo, za katero so sami presUbi." ' "Pa bodi tako," pravi Guenole. "Bolje je, če ae motim in če nam ta Rdečebradec res ne prinese ničesar hujšega, ko rdeče Ipanako zlato." Ta trcnuUk zagrmi v daljavi strel jn pretrese vzduh v kabini. V hipu sU kapitan in poročnik na krovu. Strel iz topa je bil dogovorjeno znamenje med Trubletom in Bonnyjem, da sU huker ln stražna Udja že na potu. Moitvo v takeUži prične plezati kvilku, kdo bo prej zagledal bližajočega se sovražnika. Tomaž pa gladko preseka nasUjajoči nered z enim samim gromko iz polnih prs zakjica-nim poveljem: "V borbo, sprem'!" t 13 i i Bitka ni biU dolga in tudi ne posebiio besna. Res da sU huker in stražna ladja štela skupaj trikrat toliko kanonov, kakor tU jih mogla postaviti "Upa podlasica" in "Flying King". Pa tudi vsaka zate je bila španska ladja močnej-ša, ko oba korzarja skupaj. Toda boril se včasih Uko in včaaih tako. Španci so bili miroljubni ljudje, meičani, trgovci ali navadni prevozni mornarji in se niso mnogo razumeli na rabo orožja, marveč so iskali zalčito za hrbti oddelka vojakov. Teh pa ni bilo posebno mnogo. Tudi niso bili prav navajeni na majava ladijska tla, ker so bili s kopnega, s kravjih tal, kakor pravi povodnji rod. Ogenj njih topov je bil tudi temu primeren, ogenj korzarjev je pa imel bajen učinek. Huker, ostro bombardiran od svojih nasprotnikov, se je udal prvi hip. Čira je stražna ladja videla to predajo, se Je kar obrnila v beg. Toda "Lepa*podlaaica" je jadrala mnogo hitreje in Jo dosegla. "Flying King" je Učaa opravil • hukerjem. V Jem boju so Trubletovl mornarji spoznali vso spretnost svojega poveljnika. t (Dalje prihodnji*.) FRANCIJA in francosko ljudstvo C. PETELIN (Se nadaljuje.) Po dolgotrsjnih bojih med ro-jalisti (to SO tisti, ki hočejo kraljestvo) in republikanci je bils 1875. lets sprejeta nova republikanska uatava, kl pa je priznavala republiko samo v eni besedi ' preztdent republike", pa še to je odločil samo en glas večine. Končno besedilo ustave je obveljalo šele po ponovnih volitvah 16 msjs 1877. leta. Ta usUvs je plod kompromisa med konservativnimi desnimi skupinami in koalicijo republikanskih levih strank Ker je pri volitvah ims-K a le levica, je doseg ls popolno uveljavljenje parlamentarizma, t j da se vsa merodajna zastop-atva volijo. VUda je odvisna od posUncev, poslanci pa od volil-cev. Ker Francozi nimajo velikih strsnk kakor Angleži sli A met »ean i in nr marajo mogoč-nih • vodReljev", »esUvljs vaa-ko francosko vlado koalicija več strank. Od proglasitve parlamenUrne republikanske usUve se je Fran« cijs gospodarsko in kulturno vedno bolj dvigala, njen politič* ni razvoj pa j^ Šel s izjemo dveh mrtvih period sialno v levo. To se vidi že po tem, da se 1914. leta nobena stranka ni marala več TOUR TA*- AND BOND-DOLLAR MOW THI OOVMNMSN1 SUNOS IT (TM HaU o« 1943» YANK FINDS RELATIVES IN ITALY PVT. THOMAS A. FASTOIUNA af tha Brocuc, N. Y, member of a U. S. Armjr unit that captured Olevano, Italjr, puts his ara* around his grand-mothar, Mrs. Orsce Dalbouva. Next to W is Antoinette Dama ta, a cousin. and on his left Is hls uncle. Toadjfffl* bora ln Olevano and ami-to U. 8. whan a child. Signal Corps Radiophoto. m ''i imenovati desno, temveč si je rajii izbrala ime "konservativna4*. Leve stranke so nepresUno raatle. 1979. leU so republikanci dobili večino tudi v senatu in 9 tem predsednika republike. Tedaj 90 mogli začeti izvajati liberalne ln demokratične reforme, ki ao jih pod cesarstvom zaman zahtevali: zakone o svobodi tiaka, govora, organiziranja, brespUčno in obvezno ljudsko šolstvo itd. Dosegli so, da so se vsi župani razen glavnega pariškega volili; to je v Franciji reforma izcednega pomena, ker župan v svojem območju izvršuje tudi policijsko oblast. PoUm ko je republikanska levica oovojjla skoro vse prebivalstvo, 9$ je razdelila na dva tabora. Veliko veČino je tvorila stranka, ki se je 9početka imenovala "modere" (zmerno), pd 1898. L dalja. P« "progressiste" (napredno). Kako analo pomenijo naalovi pri francoskih strankah, vidimo tt tega, da Je prav "napredna" polovica nasprotovala demokratiicnejšim skupinam levice in je končno dobila značaj izrazite desničarske stranke. Od "radikalne" stranke, ki jo je krstil GambetU 1869. leta, se je spet odcepila nova "radikalno-socialistična" struja, ki je j>ou-darjala zahteve: ločitev cerkve od države, reforma ustave, obdavčenje premoženja in druge jarole socialistov, ki so bili tedaj le preslabi, da bi sami spravili v zbornico nekaj poslancev. Da bi se uspešno postavili po robu zvezi desničarjev s stranko generala Boulangera, so se republikanci 1889. 1. spet strnili, a 1895. leta so se definitivno razšli. Od tedaj so volilet sUre skrajne desnice glasovali za "napredno" stranko, ki se je s težavo borila z radikali in radikalnimi socialisti, ki so se jim potem pridružili ie pravi socialisti. ' 1898. leU so se zvezale vse leve stranke proti nacionalističnemu gibanju, ki se je razmahnilo po Dreyfusovi aferi. Ta zveza štirih strank je bila od 1902. leU dalje izhodišče takozvanega "bloka levice", ki je znižal voja-iko službo na dve leti, razpustil razne meniške redove in izvedel ločitev cerkve od države. Ko je socUlistična stranka po sklepih mednarodnega kongresa odklonila nadaljnje sodelovanje z meščanskimi skupinami, so se ločili od nje "republikanski so-cialisti", ker so ti hoteli OfUti v vjadi. V zadnji zbornici, izvoljeni 1914. leU tik pred veliko vojno, se je francoski politični razvoj v levo jasno pokazal: na desnici, kjer ni ostala nobena konservativna skupina več, so sedele vse republikanske skupine, ustanovljene pred 1880. letom, čeprav so obdržale imeni republikanska in radikalna levica; na levi strani so pa sedele skupine, ki so nasUle po 1880. letu: radikalni socUliati, združeni radikali, republikanski in francoski socialisti in socialisti (socalistična stranka v Franciji je znana pod kratico S. F. I.TX— "Section francaise de 1' Internationale Ouvriere" — francoska sekcija delavske internacionale). Leve stranke so prevladovale v vsej Franciji razen v Parizu, kjer so se znašli socUlisti pred močno koalicijo konservativcev in nacionalistov. Pariz, ki je ostal še nadalje središče duhovnega življenja, je s tem do na- daljnjega izgubil vodilno vlogo v političnem življenju. Merodajna je posula dežela, katere energije se popolnoma izživljajo v politiki in gospodarstvu. Velika vojna z vsemi posledicami, ki je odpihnila tri cesarstva v Evropi, je v Franciji samo pospešila normalni razvoj. Po veliki finančni in valutni krizi se je marsikaj spremenilo v socialnem in premoženjskem se-sUvu francoske družbe. Najbolj so obogateli Ukrat trgovci, kmeti so se pa znebili dolgov in se osvobodili hipotek. S tem so pridobili na neodvisnosti. Kmečkim sinovom in hčeram ni treba več iskati službe, Uko da "me-ščanske družine, ki so prej lahko našle na deželi hišno osobje, zdaj tožijo^ da ni več nobenih slug in služkinj". (Seignobos.) Kmeti so torej v Franciji dvignili svoj življenjski sUndard. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi CHI1VA DECORATOR, 5 dni v tednu. Dobra plača. Osborne Art Studios. 4510 Milwaukee Ave. CHINA DECORATOR, $1.25 na uro. v OSBORNE ART STUDIOS 4510 Milwaukee Ave. POTREBUJEMO MOŠKE za tovarniško delo. Skušenost ni potrebna. Vprašajte Mr. Koesslerja TRANSO ENVELOPE CO. 3542 N. Kimball Avenue OPERATORJI na šivalni stroj za hlače. Moški ali ženske. 402 South Market, 7th fl. DEKLETA—ŽENE—MOŽJE MLADENIČI dobe sUlno ali začasno delo. Sami izberite avoje ure. Lahko delo. Dobra plača. Zavijalni oddelek v MODEL AIRPLANE TOVARNI 415 Weat Superior POTREBUJEMO—Radios. Plačamo takoj. Uptown Šport & Radio, 4801 Broadway._ AU ata naročeni na dnevnik "Proaveto"? Podpirajte mi listi TOREK, 19, OKTnp Rflfnijnali^ogla,! POMIVANJE POSODE^ v privatnem klubu. 6 dni vi « urno delo in hrana MR. BURKHART COVENANT CLUB 10 North Dearbom DEKLETA ta lahko, prijazno delo n« — ali pri "beneh." ' na Izvrstna plača. Obrobno deli ALLOV MFG. COMPAM 3207 So. ShielH« _ KUHAK za praienje mesa v privatnem kl. « dni v tednu. Nedelja prosu Dobra plača. MR. BURKHART 10 North Dearborn Str^t AKO TAKOJ NAPLAČATEI Na aev. atrani 3 stan. 5-6-6 hišo, lota 75x125. Mesečni obJ APPEL 1343 Belmont Ave., Lake vic w $5000 TAKOJ-OSTALO PLAČATE IZ REDNIH DOHODKOV 14 opravljenih apartmentov 2 trgovini, 2 garaži « VSE NAJETO U VSE POSLOPJE IN OPRAV/ V NO. 1 STANJU 79th in Halsted distrikt Poulična in R. I. transportaciji Lastnik odide v Florido. LETNA NAJEMNINA $8.782 Dohodki jamčeni za vse življ« M. G. CIRCKLE 726 WEST 70TH ST. RADcliffe 6660 \ STALNO DELO ZA IZUČENE ALI NEIZKUŠ1 MOŠKE NAD NABORNO Al OPROSTITVENO STAROST ^ Punch Presses Hand Screw Machines in Automatic Screw Machinc DNEVNO ALI NOČNO DEU DOBRA PLAČA Prilika za napredek onim, akažejo za sUlne delavce. ALLOY MFG. C0. 3207 South Shields Avenue ki AGITIRAJTE ZA PROSVF TISKARNA S.N.P.J. ■ sprejema vsa - ■ >,. . i - l, • \ - ^ v tiskarsko obrt spadajoča dala Tlaka vabila za veselice in 9hode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerna, oni! sko delo prva mt» Pilite po informacija na naalov: SNPJ P R1N T E RY 2657-89 8. Lasmdala Avenue • - Chicago 23. IlHnota TEL. ROCKWELL 4904 MY NATIVE LAND Spisal LOUIS ADAMIČ Nova knjiga, katerq bo čitalo stotisoče ljudi Sirom Zdr. držav, med njimi mnogo važnih vladinih funkcionarjev v Washingtonu, posebno še oni, ki delajo na vojaških, re-llfnih in političnih načrtih za Jugoslavijo in Balkan. Knjiga MMy Nalive LaiuT bo vzbudila še poaebno pozornost med slovenskimi in dru-gimi jugoslovanskimi Amerikanci, ker se tiče Slovenije in Jugoslavije—pozorišča že nad dve leti najbolj neustraoepega odpora proti nacijski in fašistični okipaciji, civilne vojne, revolucije in proti-revolucije. V "My Native LamT nam Louis Adamič podaja zanimivo zgodbo južno-alovanskih dežel in narodov od sedmega stoletja naprej. Vsebuje 530 strani. , CENA $3.75 IZVOD J Naroča »e pri PR0LETARCU j 2301 South Uwttdale Avenue. Chicago 23, Illinois V zalogi tudi ostala književna i dela Loulaa Adamiča >eaaeaaeeaaa«aaaaaaaa< NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO f* sklepu lt. redne konvencije se lahke naroči aa Ust Prosvato ls prišteje eden. dva. tri. štiri ali pat članov Is ena drušlua k eni nan* aUL Lis« Prosveta stana aa tm enako. >a člane ali aačt— M* « •00 lamo naročnino. Kar pa člani fts plačalo pri saesnumiu 11* ■> tednik sa Jim to prišteje k naročnini. ToaaJ sada) ni vsroka. da fe Ust peadrae aa člana SJTPJ. Ust Prasvata Ja vaša lastnias ia gotovo Je v vsaki drušinl nekdo, kl M rad !9tal ltol vsak dan. Pojasnila«—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti SNPJ. ali če sa preseli proč od družina ln bo sshtavsl sam tvoj 1* tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je Uko tkupoo naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravmltvu listalo obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU. Ako te*. J* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku Cena listu Prasvata fei Za Zdruš. dršava in Kanado 99.90 Za Chicapo ln okolica )• 1 tednik Ul ...............4 90 1 tednik ln........ 1 tednika ln ----------------- 3.S0 t tednika ln ....... 9 tednike ln .................. 2w40 * 1 tednike ln ........ 4 tednika ln .............. 1.20 4 tednike ln ... 9 tednikov ta ................. nič ft tednikov in .. mmm noto denarja Ust kil« *aša lastal* tU 9.10 Ml t* m Za Evropa Je.—_____ Ji kupon, prileftite 9097 Se. awpj. Am 19. IU. pašUfam pripiši is k mefl L 9. 4 1 /