Po&tnkia plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu Št. 10.666. JLova ®oba Cena 1 Din. Kedakcija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 73. Celje, petek 12. septembra 1930. Leto XII. Jubilej Hmeljarskega druStva v Žalcu Proslava 50-letnice in razstava hmelja. V nedeljo 7. t. m. dopoklne jc pro- slavilo agilno Hmeljars'ko društvo za dravsko banovino v Žalcu svojo 50- letnico s slavnostnim zborovanjem in razstavo hmelja v osnovni šoli v Žalcu. Zborovanje je otvoril ob 9. dopol- dne društveni podpred,seditik goto- veljski župan g. Anclrej Antloga in pozdravil došle goste, predvsem. celj- skega sreskega načelnika g. dr. Hu- bada in zastopnika Kmetijske druž- be za dravsko banovino g. Kafola. Brzojavno sta čestitala društvu Cesky odbor Jednoty chmelarske v Žatcu in Udruženje vojvodinskih hmeljarjev v Petrovcu. Pismeno so čestitali ban g. inž. Sernec, podban g. dr. Pirkmajer in Zbornica za trgo- vino, obrt in industrijo v Ljubljani. Sreski načelnik g. dr. Hubad je Ce- stital društvu k lepi proslavi in ga bodi'il k nadaljnemu plodonosnemu delovanju; obžaloval je, da se pro- slave ni mogel udeležiti oboleli, za- služni predsednik g. Franc Roblek. Nato je pozdravil društvo tudi gosp. Kafol v iinenu Kmetijske družbe. Z velikim navdušenjem je bil spre- jet predlog društvenega posilovodje g. Petrička, da se odpošljeta Nj. Vel. kralju in ministrstvu za kmetijstvo naslednji brzojavki: »Dvorna pisarna Beograd. Povodom 50-letnega jubileja Hme- ljarskega društva za dravsko bano- vino s sedežem v Žalcu se zbrani gostje in hmeljarji klanjajo v vsej udanosti najvišjemu zaSčitniku kme- tijstva Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in njegovemu prevzvišenemu do- mu.« »Ministrstvu poljoprivrede i \o- da Beograd. Povodom 50-letnega jubileja Hme- ljarskega društva za dravsko bano- vino s »edežem v Žalcu izražajo zbra- ni hmeljarji g. miniistru poljoprivre- de svoje visoko spoštovanje z vljud- no prošnjo, da ščiti tudi v bodoče njihove interese in pospešuje priza- devanje Hmeljarskega društva.« DruStveni poslovodja g. PetriČek je nato podal obširno poročilo o de- lovanju Hmeljarskega društva v zad- njih 50. letih. Poročilo bo ponatisnje- no kot posebna brošurica in razpo- slano članom Hmeljarskega društva in tudi drugim interesentom. Ko so si navzoči ogledali priprav- ljeno razstavo hmeljskih vzorcev, je društveni paslovodja prečital uspeh bonitiranja. ki se je vršilo 5. t. m. - Hmelj odlične kakovosti fso raz-* stavili in sicer z 31 točkami: Jurhar Franc, Vrbje, obč. Žalec; Praznik Ignac, Gomilsko; Konvent usmilje- nih bratov, Vrbje, občina Žalec in Bošnak Matija, Parižlje, obč. Bras- lovče. S 30 točkami: Malgaj Alojzija, Gotovlje. Z 29 točkami: Steiner An- ton, Gotovlje; Puncer Alojz, Paška vas, obč. Smartno ob Paki; Marine Jeronim, Glinje, obč. Braslovče; Lor- ber Ivan, Mrzla vas, Vodlak Ivan, Zg. Gorče, obč. Braslovče; Zagoričnik Vinko, Podvin, obč. Polzela; Naraks Ivan, Zg. Ložnica, obč. Žalec in ing. Ivan Jeschounig, Arja vas, obč. Pe- trovče. Hmelj prav dobre kakovosti so raz- stavili in sicer z 28 točkami: Obov Franc, Paška vas, obC. Šrnartno ob Paki; Kos Janez, Zg. Ponikva, obč. Velika Pirešica; Letonja Josip, Skor- no, obč. Šmartno ob Paki; Ocvirk Matevž. Ojstrška vas, obč. Sv. Jurij ob Taboru in Kač Tonika, Arja vas, obč. Petrovče. S 2? točkami: Slander Ivan, Grajska vas; Tovarna strojil, Majšperk; Baš Franc, Gotovlje; Pra- protnik Ivan, Veliki vrh, obč. Smart- no ob Paki; Kuder Ivan, Gotovlje in Schreiner Franc, Št. IIj pri Velenju. S 26 točkami: Slander Ivan, Grajska vas (za 2. vzorec); Drofelnik Ivan, Paška vas; Kralj Blaž, Št. IIj pri Ve- lenju; Marovt Mihael, Obramlje, obč. Braslovče; Trobi& Mari ja, Gotovlje; Turnšek Franc, Breg, obč\ Polzela; Mutec Ignac, Levec, obč. Petrovče; I Stopar Vinko, Velenje; Medič Josip, i Šoštanj in Tekavc Valentin, Topolši- ca. Hmelj dobre kakovosti so razsta- vili in sicer s 25 točkami: Antloga Andrej, Gotovlje; Slander Ivan, Graj- ska vas(za tretji vzorec); Novak An- ton, Kamenče, obč. Braslovče; Jošovc Leopold, Male Braslovče; Repinšek Josip, Levec, obč. PetrovČe; Verdev Ivan, Zg. Ponikva, obč\ Velika Pire- Šica; Ravnikar Ivan, Celje; Kainz Marija, Žalec in dr. Cervinka, Polze- la. S 24 točkami: Brinovc Blaž, Go- tovlje in Culk Ivan, Glinje, obč. Braslovče. S 23 točkami: Ograjenšek Katarina, Zg. Ponikva, obč. Velika Pirešica; Warsberg Oskar, Rečica ob Paki; Hrovat Franc, Podvin, obČ. Polzela; Tischler Rihard, Velenje in ing. Ivan Jeschounig, Arja vas, obč. Petrovče (za drugi vzorec). Ostalim 10 vzorcem je bilo prizna- nih manj kot 23 točk. Odlikovanim hmeljarjem se bodo dostavile diplo- me, čim bodo izgotovljene. Gospod M. Bošnak iz Pariželj se je končno v vznešenih besedah zahvalil društvenemu vodstvu za smotreno delovanje in posebno naglašal zaslu- ge predsednika in poslovodje. Razstava govedi in konj v Celju V torek 9. t. m. se je vršila na Gla- ziji v Celju velika razstava govedi za celjski sodni okraj in konj za celj- ski in vranski sodni okraj. To je bi- la prva prireditev te vrste po vojni. Da se je mogla razstava tako lepo prirediti, gre predvsem zasluga do- rnačim denarnim zavodom, ki so pri- spcvali za nagrade živinorejcem prav lepe zneske. Tako je prispcvala Mestna hran. 5.000 D, Ljudska posoj. 5.000 D, Celjska pos. 2.500 D in Hra- nilno in posoj. društvo v Celju (100 dinarjev. Dalje je prispevala za na- grade živinorejcem še bivša maribor- ska oblastna samouprava 20.000 Din in sreski kmetijski odbor 8.000 Din. Da se je vršila razstava baš v Celju, je zasluga g. župana dr. Goričana, ki je prispeval 5.000 Din za ureditev ra/.stavnega prostora na Glaziji, ker je ecljsko sejmišče za take priredit- ve neprimerno in premajhno. Že v jutranjih urah so se pomika- le skozi mesto dolge vrate lepih ži- vali, zlasti iz okolice St. Jurija, na lepo urejeni razstavni prostor, kjer se je ob 9. dopoldne slovesno pričela razstava. Razstavo so posetili in- spektor g. ing. Josip Zidanšek kot zastopnik banske uprave, sreski na- čelnik g. dr. Hubad, predsednik sre- skega kmetijskega odbora g. Alojzij Mihelčič in g. Martin Zupanc iz Ma- ribora. Najprej je zbrane zastopnike obiasti in živinorejce pozdravil pred- sednik kmetijskega. odbora g. Mihel- čic, nakar je po kratkeni nagovoru g. sreskega načelnika pričela trojna komisija ocenjevati živali. Skupno je bilo prignanih 280 goved, od ten 130 krav, 84 telic in GO bikov in bik- cev. Konjev je bilo samo 21 in 7 žre- bet, kar jasno kaže, da konjereja pri nasi od dne do due bolj peša, ker ni več rentabilna. Od goveje živine so se zlasti odlikovali nekateri stari bi- ki prvovrstne kvalitete. Tudi krave, predvsem iz živinorejske zadruge v öt. Juriju so bile nekatere prav lepe. Telice pa nikakor niso mogle zado- voljiti. V splošnem je bil prignani materijal prav dober. Najbolj so se odlikovali kraji Št. Jurij, Dramlje in Vojnik. V Savinjski dolini pa je še vse premalo pravega zanimanja za umno živinorejo. Po pasmi je bila živina večji del domača sivopšenič- na, le nekaj je bilo sivih (moritafon- cev) kakor n. pr. krasne živali gosp. Pdllaka iz Novega kloštra pri St. Pe- tru v Savinjski dolini. Nagrad se je razdelilo 39.000 Din in 18 srebrnih in bronastih kolajn. Prvo nagrado za bika je dobil posestnik Zdolžek Jožef iz Št. Jurija v izno.su G00 Din in srebrno kolajno. Za kravo pa zo- pet iz St. Jurija posestnik Martin Kroflič v iznosu 400 Din in srebrno kolajno. Prve nagrade je dobilo 9 krav in 3 biki, druge nagrade 52 krav in telic ter 19 bikov, tretje na- grade pa 108 krav in-telic ter 25 bi- kov. Najlepe živali so se fotografi- rale in odbrale za razstavo v Zagre- bu. Pred razdelitvijo nagrad so bili živinorejci v kratkih nagovorih opo- zorjeni na še večje zanimanje za ži- vinorejo. ki ima v našili krajih kot glavna panoga gospodarstva največ bodočnosti. Potrebno bi bilo, da bi se slične prireditve öim večkrat vr- žile, ker se na ta način najbolj budi zanimanje za napredno živinorejo. DOMAČE VEITI d Nj. Vel. kraljica Marija se je vr- nila s prestolonaslednikom Petrom 9. t. m. dopoJdne iz Beograda na Bled, d Spiejem ncvih polkovnih zastav je bil v vseh mestih izredno prisr- cen. V dravski banovini so se vršile poleg Celja tudi v Ljubljani, Mari- boru in Skofji Loki velike manife- stacije novim polkovnim zastavam. d Zveza jugoslovenskih mest bo imela svojo prihodnjo sejo dne 29. t. m. v Ljubljani. Na seji bodo raz- pravljali o vprašanju najemninskih doklad in o posledicah, ki bodo na- stopile po ukinjenju teh doklad v gospodarstvu zainteresiranih mest- nih občin. Na seji bodo sklenili za- prositi ministrstvo financ, naj se na- redba o ukinjenju najemninskih do- Skobe: Prvič v Kocbekovem kralj estvu (Dalje.) Brez nadaljnega oklevanja in pre- mišljevanja jo zavijem in udarim na levo skozi nizko grmičevje rodo- dendrona in pritlikave borovine. Oh, s kakšno slepoto me je bilo udarilo nebo! V začctku še ni bil preneroden ta kos sveta. Ni bil preveč zaraščen in tudi ne črez mero nagnjen. »Cudno«, sem mrmral, »da ndso tod izpeljali pota. Koliko krajši bi bil in zložnejši!« Ako bi bil Kocbek zgradil gorsko cesto, bi mislil sedaj, da je dal napraviti ovinek liz socijal- nega čuta, da bi ljudje več zaslužili s priprego, ko bi vozill na goro pro- vijant in pijane turiste in take, ki so izgubili pete; ker je pa pot bolj podobna kozji stezi kakor cesti, sem se Cudil in s'l domišljal, da bi jaz na njegovem mestu to stvar tehnično bolje rešil. Saj pravim, da me je tisti dan ne- bo udarilo s slepoto! Zakaj, še nekaj korakov sem na- pravil — in že se je udrl pod mano peščeni plaz. Kakor platanica sem se peljal naravnost proti strahovite- mu prepadu. V smrtni grozi sem iz- tegnil roke . . . Kadar me sedaj v planinah pri- j neso noge do prvega krivcnčastega pritlikavega borovca (pinus mugus), vselej hvaležno dvignem pokrivalo z glave in vzhičeno vzkliknem: »Pozdravljeno, sveto drevo! Tebi, prežlahtni božji les, moram zahvali- ti, da še niso z mojim mesom napra- vili 'črvi gostije in da še ne trohne moje uboge, stokrat prelomljene in strte kosti v prezgodnjem grobu!« Res, da nima človek bogvekaj od življenja. Vsi vemo, da je svet še vedno dolina solz. Ampak to je cud- no: privadimo se pa le tej žalostni dolini in njenim solzam. Tako, da se nain nazadnje še celo lepa zdi in vrcdna našega životarjenja. Zato sem tudi jaz v zadnjem, od- ločilnem trenutku raje zagrabil za pokroviteljsko nad brezdnom razpro- strto vejo trdno ukoreninjenega dre- vesa vseh droves, kakor pa da bi pu- stolovsko smuknil skozi na stežaj odprte duri večnosti v neznano »bolj- še življenje«. Kakor da sem k borovcu prirastel, sem se držal za njegovo dragoceno vejo. Z zgornjim ždvotom sem slonel na robu prepada, noge so pa prosto bingl'jale v zraku, ker niso mogle najti opore ob globoko, gladko iz- podjedeni pečini. Duri veCnosti se še vedno niso za- prle. Kakor prepih z onega sveta, mi je mrzlo dihala burja iz globeld, »Kakšne občutke ima turfet, kadar visi nad gorskim prepadom?« To bi bil tudi hvaležen tema za mojega nekdanjega profesorskega sošolca Kuniberta von Affenberga, alias »Remen muh«. To lepo ime si je zaslužil tistega nepozabnega dne, ko ga je bila pičila osa, pa je prine- sel obvezano roko v šolo, češ, da ga je »ugriznil remen muh«. Kunibert bi kratko in jedrnato rc- šil fto zanimivo vprašanje. Jaz se bom pa moral že malo dalje pomuditi, ker se mi zdi, da bi utegnila zani- mati ta nevarna »vdseča stvar« tega ali onega psihologa visled pdznane moje tenieljitosti in resnicoljubnosti. So ljudje z bolestnim »firbcem«, ki pod niasko »psiholoških študij« poizkušajo prodreti v duševnost svo- jega bldžnika. Zlasti ob nenavadnih grozovinskih doživetjih posamezni- kov jih mika zvedeti, kako je njiho- va duša »reagirala^ na telesne ne- prijetnosti. Taki posebneži bi so ne sramovali vprašanj kakor: »Povejte mi, prijatelj, ki ste bili v zadnji minuti pomiloščeiifi, na !kaj ste vendar mislili takrat, ko vam je krvnik natikal zanko na goli vrat?« »Kaj je bila vaša prva misel, ko vam je gran ata nogo odbila?« »Kakšne občutke ste imeli, ko ste v krsti za- znali, da so vas živega pokopali?« Da ustrežem tistim, ki bi slučajno trpeli na takem »bolestnem firbcu«, hočem do pičlce natančno povedati, kakšne misli so se mi podilo po gla- vi, ko sem takole od vsega sveta za- puščen visel med nebom in zemljo ill si zaman prizadeval, da bi spravil nerodno telo iz nevarnega položaja. Najpreje sem zaCel kleti, zakaj ni- sem v svojih d'ijaskih letih pasvetil več pozornosti telovadbi. Takale ne- zgoda, ki mi' dela toliko preglavic, bi bila za telovadca igrača: napravil bi elegantno stojo na trdni veji in se — pumsti — z največjo lahkoto prevr- nil na varno. (Dalje pr^ih.) Stran 2. »Nova Doha« 12. IX. 1930. Štev. 73 klad ukine ali vsaj odloži uveljav- Ijenje naredbe do 1. januarja 1932. d Justifikacija v Trstu in evrop- ska javnost. Justifikacijo štirih Slo- vencev v Trstu obsojajo vsi večji ev- ropski listi. Zla'sti ostro napadajo fašistovsko justico čeaki, poljski, francoski in nekateri avsitrijski listi. Italijanski poslaniki so protestirali pri tamošnjih zunanjih ministrstvih proti pisanju časopisja povodom tr- žaškega procesa, a so listi ogorčeno zavrnili to italijansko intervencijo. (1 Banski sveti se bodo sestali kon- cem oktobra. Banski sveti bi se mo- rail i sestati 15. septembra. Obi biva- nju banov v Beogradu pa je bilo sklenjeno, da se banski sveti sesta- nejo šele koncem oktobra. Do tega časa se morajo izdeliati proračuni vseh banovin, ki se bodo obravnava- li na prvih sejah banskih svetov. d Župani pri finančnem mijnistru. V torek 9. t. m. dopoldne je finančni minister dr. Švrljuga sprejel zagreb- škega župana dr. Srkulja, Ijubljan- skega župana dr. Puca, mariborskc- ga župana dr. Juvana in celjskega župana dr. Goričana, ki so intervc- nirali zaradi nadaljnega pobiranja gostaščine. Minister je dovolil, da se pobirajo ti davki še prihodnje leto, nakar bodo morale obCine dobiti za- nje nadomestila. d Otvoritev gledališke sezone v Mariboru. Narodno gledališče v Ma- riboru bo otvorilo novo gledališko sezono s Shakespcareovo klasično komedijo »Sen kresne noči« v režiji g. J. Koviča. Študirata se tudi Mau- ghamova drama iz življenja po voj- ni »Sveti plamen« v režiji g. VI. Skr- binSka in najnovejša veseloigra Bra- nislava Nušiča »Gospa ministrova«. Glasbena sezona se bo otvorila s Szirmaievo opereto »Aleksandra«, ki ji bo stledila Leharjeva opereta »Škr- jančkov gaj«. d Dva požara v Savinjski dolini. V nedeljo 7. t. m. zvečer so imeli v Sa- vinjski dolini nevihto z izdatnim dcžjem. Ob pol 12. je udarilo v go- spodarsko poslopje posestnika Koše- nine na Dragopolju pri Gomilskem, ob pol 1. ponoči pa v kozolec konven- ta usmi'jenih bratov v Vrbju pri Žal- ru Oba objekta sta pogorela do tal. d Pri zaprtosti in hemoroidih, mot- njah v žclodcu in črcvesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinab v hrbtu in križu, je naravna »Franc Jožefo- va« grenčica, večkrat na clan použi- ta, krasen pripomoCek. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjib, da deluje »Franc Jožefo- va« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franc Jože- fova« voda so dobi v vs'eh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinab. d Dunajska vremenska napoved za soboto 13. septembra: Izpremenljiva oblačnost, ponekod nevihtc, nezanes- Ijivo vreme. IzCeljainokolice c Proračuni mestne obdine celjske In njenin podjeiij za upravno leto 1931. (Razglas.) Na podlagi § 52. zakona od 21. I. 18G7 dež. zak. štev. 7, se objavlja, da so od mestnega na- čelstva izdelani proračuni mestne občine celjske in njenih podjetij za upravno leto 1931. razpoloženi obča- nom na vpogled med navadnimi uradni'mi urami pri tuk. mcstnem knjigovodstvu 14 dni, računši od dneva, ki slcdi objavi pričujočega razglasa na tukajšnji uradni deski, to je od 11. do vkljuCno 24. steptem- bra 1930. V tern času se more jo vla- gati pri podpisanem uradu proti proračunu morebitni pomisleki in morebitne pritožbe. — Mestno načel- stvo Celje, dne 10. IX. 1930. — Za na- Celnika: Subic s. r. c Odlikovani Celjani. Nj. Vel. kralj je odlikoval z redom Jugoslovenske krone IV. razreda pisatelja in odvet- nika g. dr. Novačana 'in stareSino Celjske sokolske župe g. ravnatelja Smertnika v Celju, z redom Jugo- slovenske krone V. razreda pa celj- skega župana g. dr. Alojzija GoriCa- na, odvetnika g. dr. Ernesta Kalana in veletrgovca g. Rudolf a Stermec- kega. c Vpisovanje v celjsko giinnazijo. Doslej se je vpisalo v posamezne raz- rede drž. realne gimnazije v Celju naslednje število ueencev in učenk: v II. razred 187, v II. razred 10G, v III. razred 83, v IV. razred 71, v V. raz- red 44, v VI. razred 02, v VII. razred 41 in v VIII. razred 25. Število učen- cev I. razreda bo letos rekordno. Pr- vi razred bo treba deliti v 4, drugi razred»v 3, večino ostalih razredov pa v 2 razreda. c Koroška razstava v Celju. Vsi, ki i so pripravljeni dati na razpolago spominske predmete (lepake, brošu- re, süke in slično) za koroško raz- stavo, ki se bo vršila v Celju o prili- ki 10-. septembra naprej od- pade. I z St. Petra pod Sv. Gorami zvečer pa bo isti avtobus od 15. sep- tembra naprej odpeljal že ob 1G.08, skozi Dekmarco bo vozil ob 16.23, Prelasko 1(5.39, PodCetrtek 16.59, Sv. Emo 17.18 in bo prispel na Mestinje na večerni vlak proti Grobelnem ob 17.40. N a Mestinje m bo počakal do 19.24 zvečer in prevzel od večer- nega avtobusa Celje—Št. Peter pod Sv. Gorami, ki odhaja iz Celja ob 18.15, potnike na Rogaško Slatino ka- kor doslej. Jutranji avtobus iz St. Petra pod Sv. Gorami proti Celju in večerni nazaj iz Celja ostane neizpre-* menjen. Potniki iz Rogaške Slatine imajo zvečer na Mestinjem kakor do- slej takoj zvezo na Slatino. Polo- vično ceno plačajo odslej šolarji vseh celjskih šol na avtobusih mesta Celja na progah Celje—Dobrna in Celje—Laško, ako se izkažejo z iz- kaznico, /iz katere je razvidno, da ob- iskujejo kako celjsko solo. Na osta- lih pi-ogali vs]ed večjega navala od- daljenejših potnikov te ugodnosti za enkrat še ni bilo mogoče dovoliti. c Cvetlični dan priredi v nedeljo 14. t. m. podniladek Rdečega križa na deški in dekliški meščanski žoli. Čfeti dobisiek je namenjen Dijaški kuhinjii c Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev, podružnica v Celju bo, kakor žc javljeno, priredilo v nedeljo 14. t. m. ob 4. popoldne v Sokolskem domu v Gaberju veliko ljudsko ve- selico pod pokrovitoljstvom uprav- nika celjske pošte g. A. Boca. Spored bo nadvse zanimiv. Opozarjamo vse i celjsko in okoliško prebivalstvo na j to lepo prireditev. c Električni tok v Celju in okolici bo v nedeljo 14. t. m. od 8. do 9. do- poldne ukinjen. c Planinske koče Savinjskc po- družnice SPD bodo zatvorjene v to- rek 16. septembra in sicer Kocbekov dom na Korošici ter Frischaufov dom na Okrešlju. Tillerjeva in Pis- kernikova koča v Logarski dolini in Celjska koča so celo leto oskrbovane ter z vseni potrebnim preskrbljene. c Odkritje nagrobnega spomenika učitelju Antonu Zdolšku, ki bi se imelo vršiti v .soboto 13. t. m. dopol- dne na okoliškem pokopališču, je preloženo na nedoločen čas, ker spo- menik šc ni dogotovljen. c Smrtna kosa. V pondeljek 8. t. m. je umrla v Cretu pri Celju 65-letna posestnica Marija Kolarjeva, v sre- do 10. t. m. pa v Celju (Glavni trg 16) mizarski mojsiter g. Anton Bračič v starosti 76 let. V javni bolnici je umrT v torek 9. t. m. 58-1 etni delavec Maks Petelinšek iz Laškega in v sre- do 10. t. m. 53-letni Ludvik Krajnc, delavec v železarni v štorali. N. p. v m.! c Mocua neviht.i je obiskala danes okrog 2. popoldne Celje in okolico. Zaradi nevilite je bil dvakrat zapo- redoma ukinjen električni tok. Iz Zg. Hudinje javljajo ravnokar ])ožar. ( Nalezljive bolezni v Celju in celj- ske msrezu. Stanje nalezljivih bolez- ni v Celju in celjskem srezu je bilo od 22. do 31. avgusta naslednje: ti- fuzne bolezni: v celjskem srezu ostali od prejšnjega tedna 3 bolniki, na novo obolel 1, ozdravel 1, ostali 3 v oskrbi, v mestu Celju ni bilo tifnz- nili obolenj; grdža: v mestu Celju ostal 1 bolnik v oskrbi; škrlatinka: v celjskem srezu ostali od prej 3 bol- niki, ki so v)si ozdraveli, v mestu Celju sta ostala 2 bolnika v oskrbi; davica: v celjskem srezu ostali od prej 3 bo'lniki, na novo obolel 1, ozdravela 2, ostala 2 v oskrbi, v me- istu Celju ni bilQ sl'učaj,ev davice; nalezljivo vnetje možganov: v mestu Celju je edini bolnik ozdravel; duš- ljivi kašelj: v celjskem srezu ostal od prej 1, na novo obolel 1, osta'la 2 v oskrbi; krčevita odrevenelost (te- tanus): v celjskem srezu ostal 1 bol- nik v oskrbi; šen: v celjskem srezu je edini boln'ik ozdravel; v mestu Celju ni bilo slučajev dušljivega kaš- 1 ja, krčcvite odrevenelosti in sen a. Pristno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah Prwa južno^tapevaku vi»a9*ska z&druga v Celje. ZAHTEVAJTE o™nwoMVER0" limonado POVSOD! c Nesreče. V tovarni pohištva Kob- iišek pii PoljCanah je stroj zgrabil strugarja Romana Dečmana za glavo in ga hudo poškodoval. — 6-letni po- sestnikov sin Gabrijel Vorina se je 9. t. m. vrezal s koso v levo nogo. — (50-letna žena posestnika Jožefa Ko- štomajeva iz Lipovca ai je 9. t. m. zlomila pri padcu levo roko. — 21- lctni delavec Matija Jamnišek iz Skofje vasi je padel 9. t. m. pri delu v cinkarni v Gaberju pod železen vo- ziček, ki mu je zmečkal desno sto- palo. — 31-letni dninar Franc Repec iz Lekmarja pri Šmarju se je 9. t. m. pri ccpljenju drv vsekal v desno ko- leno. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Dve tatvini. Izpod kozolca na posestvu veiletrgovca Zaggei-ja ob Ljubljanski cesti je nekdo ukradel v noči med 8. in 9. t. m. 2000 Din vre- den Stirikolesni roCni voziček. Sled je vodila proti mestu. — V torek 9. t. m. okrog 16. je prišel neznan mla- denič v trgovino g. Kovača v Razla- govi ulici vprašat za delo, a mu last- nik ni mogel ustreči. Neznancc je vzel pri odhodu z mize velike prikro- jevalne škarje, vredne 400 Din, in izginil. Policija je kmalu izsle- dila storilca v osebi 19-letnega krojaakega pomočnika Alojzija K., ki je povedal, da je vrgel škarje v neko stranišče v Gaberju, ker je dobil slnžbo in mu ni bilo treba prodati ukradenih škarij. c Sumljiv gospod. V pondeljek 8. t. m. zvečer se je seznanil 65-1 etni upokojeni železničar Ivan Molk iz Logatca s 34-letnim konjačem Aloj- zijem Z. iz Bolunca' pri Trstu, ki je prišel pred dnevi iz Ljubljane v Ce- lje. Molk je povabil konjača v gostil- no g. Kreuha v Matije Gubca ulici in popil ž njim Wz litra vina. Ko je sei Molk kasneje na kolodvor, ga je Z. brez slovesa zapustil na Cankar- jevi cesti. Molk je začel takoj sumiti, pregledal je svoje žepe in ugotovil, da mu je izginila žepna ura in 70 dinarjev gotovine. Začel je klicati odhajajoCega Z., ta pa jo je brez be- sede mahnil proti Zavodni. Z. je bil že naslednji dan aretiran. Izgleda, da ima že več grchov na vesti. c čigava je ura? Celjska policija je zaplenila nekemu moSkemu 2500 do 2800 Din vredno zlato moško uro znamke »Schaffhausen«. Moški je. baje kupil uro od nekega človeka >:a 400 Din. Lastnik ure naj so zglasi pri predstojnistvu mestne polieije. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 13. t. m. do vštetega petka 19. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 14. t. m. do vštete sobote 20. t. m. I. vod pod poveljstvom g. E. Berne. Rafko Salmič — šestdeset- letnik Med najmarkantnejšimi postava- mi v vsej celjski javnosti je nedvomno Rafko Salmič, ki je izza njegovega rojstva poteklo baš danes šestdesct let. Nil zelo dolga ta doba, a kdor jo je posveti'l lepim narodnim in kulturnim ciljem s požrtvovalnim in uspešnim delom, zasluži, da mu naša javnost tega jubileja ne prezre. Rafko Salmič sc je rodil iz krepke positojnske rodbine dne 12. septern- bra 1870. Že kot otrok je pokazal ve- liko veselje do domačega udejstvo- vanj,a v spevoigrah. Pod Boržtnikom je obenem z Verovškom posečal dra- matično šolo v Ljubljani 1. 1886. in je stopil v starem gledališču prvič v »Revizorju« kot Žid pred obČinstvo. V Gradcu je služil nato pri topniCar- jih in se vrnil na Krasi, kjer je pri pogostih narodnih prireditvah blizu in daleC sodeloval v raznih pevskih in dramatičnih nastopih. V Celju se je naselil 1. 1899. in si kmalu tu med Slovenci pridobil naj- boljše prijatelj,e. Že takoj ob priho- du se je nastanil v Narodnem domu. Dejansko je sodeloval povsod, kjer je bilo treba ob raznih prireditvah za- vraCati napade celjsko in tuje na- jete nemskutarske ulice na Slovence v Celju, Ptuju, Slovenski Bistrici. Bile so vroče ure, v katerih je odloče- vala mnogokdaj predvsem post. Kot Sokol j,e 1. 1908. nosil Lundrovtf kr- sto v Ljub'ljani. Kjer se je pojavil v druStvih, je s svojo požrtvovalno agilnostjo in ambicijoznostjo ter spretnostjo krepil in oživljal delo, mnozil uspehe. Tako pri Sokolu in Celjskem pevskem društvu. To je vodil v najslavnejših letili in je v njem za Predanom prevzel v režijo drainatiene prireditve ter jiin /na! dati najpomembnejši, najpopularnej- ši značaj. Bilo je tedaj treba naeijo- nalno vzgajati slovensko široko celj- sko okoücO; da ne podleže v boju z mestno gospodo. Naše ljudstvo je v masah hodilo poslušat slovensko be- sedo v Narodni dom. Te predstave -o bile vseskozi nacijonalne manifesta- cije, ki so mogočno vplivale zlasti na mladino. Svoj prvi uspeh v Celju je zel Salniic v «HevCku Andrejčku< kot An2e Zlasti ««^vw%4M'I^#&'i<#>^^ f9^n^l Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v irrCPriCajIG SG! svoji hiSi v CELJU, KRÄLJÄ PETRA c. 37r lastno mesarilOr prekafevalnico in gostilno pri „Jeleuu" z izhorno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Gorenjak. Dnevno sveže prvovrstno čajno maslo trapistovski, poletnendolski in švicarski sir, salamo in raznovrstnc konzerve nudi najceneje Vinfto HuhoBBG, obi, konces.mestni tesarshi mojstBP na Law mmS Peljii izvršuJG vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |ll I UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, vc- rande, stopnice, ledenicc in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. "tru^r Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bcll-Pcnkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri BopicoF E Leshovšeh, Celje kniigarna in veletrgovina s p?pirjem1 pisalnimi in risalnimi predmeti. Prevzemam in izvršujem slej kot prej vsa stcklarska dela pri 20-50 novih stavbah, popravilih, adaptacijah itd. ter kritje streh in nadsvetlob z žičnatim ali robatim steklom z garancijo. Največja zaloga čeških šip, dobava ogledal po tovamiSkih cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno leta 18^3. Nobene podružnice I Kmetsha posojilnica za celjsho oholico v Celju ———^ registrovana zadruga z omejeno xavezo -s Pisarna v Presernovi ufici 6 Hranilne vloge obresiuie po 6—8% cistih, brez rentnega davka. Äs ¦§ o 1 2 Üreiüie Rado Prönik. — OchroToreD za konsordi »Noto Dobea in Zvczno tiskarno Milan Oetina. - Oba v G«iju.