Izhaja r- vsak drugI četrtek . po I. In 15. dnevu v meseca Štev. 24. .<5\s,«fv®' Leto IV. V LJUBLJANI, 28. dec. 1905. gT*"^* Izdaja „Katoliška bukvama' Cena a". • i". Je na leto I K 60 vin. Tiska ..Katoliška tiskarna". ^f- Urejuje Janez Ev. Kalan. -^Jr- Zunaj Avstrije 2 K 8 v.n. Za Ameriko 2 K 60 vin. Spisi,dopisi indarorise pošiljajo: Uredništvu .Bogoljuba" v Zapogah, P. Smlednik, (Kraaj.) Naročnina in inserati pa: Upravnlštvu »Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Vsebina XXIV. zvezka: Stran Čujte, ker ne veste ...!.............369 Koncu leta..................370 Prišel je kralj miru...............371 K očetovemu srcu................372 Šola krščanske popolnosti.............374 Petdesetletnica tržiško-koprskega škofa premilost. gospoda Franc Ks. dr. Nagla.............376 Nikdar slabe volje........;......379 Nekaj spominov z mojega pota. (Dalje.)........379 Razgled po katoliškem svetu............382 Cerkveni razgled p« domovini...........382 Odpustki meseca januarja 1906 ........... 384 Darovi....................384 Prva številka prihodnjega letnika izide, če bo le mogoče delo v tiskarni zmagati, v četrtek, 11. januarja. Novo zelo lepo nebo (baldahin) se dobi naprodaj po primeroma zelo nizki ceni. Povč uredništvo,Bogoljuba'. - A - »A.. - A . . A - . A - A , . Jk. . . A . A . . A . . A . . A _ . A. . . A. . A . A . . A »A. A . . A - _ A , . A - Podpisana uljudno naznanja preč. duhovščini, da je otvorila *T* ^ na Mestnem trgu štev. 7 v Ljubljani *** zalogo umetnih cvetlic IgSg ter se priporoča v naročevanje cerkvenih šopkov, dekoracijskih t vencev in cvetlic, dalje vencev za gg. novomašnike, nagrobnih *T* vencev in trakov itd. po najnižjih cenah. 1719B 17 Po strežbi te!aa Ja poštena l Najodličnejšim spoštovanjem Antonija Mildner. v Cujte, ker ne veste...! Novoletno premišljevanje. K* boste dobili tole zadnjo letošnjo številko »Bogoljuba" v roke, si bosta ravno staro in novo leto roko podajala. Eno leto se pogreza v večnost... S smehljajem na licih nas pozdravlja tovo. Kaj nam bo prineslo?.,. Mi smo srečno učakali konec leta, katerega smo zdaj leto začeli. Toda mnogi so v teh 365 dneh dali slovo vsemu zemeljskemu in šli v večnost. Kakšno? Kdo more vedeti! Sam6 to je gotovo, da večnost, kakršno so začeli, trajala bo brez konca... Kdaj pride vrsta na nas ? Kdo vč! — In kakšen bo naš konec? Ko bi nam mogel kdo povedati! —In naša večnost? Ta pa gotovo taka, v kakršnem stanu bomoob koncu življenja. Zelo podučno je za nas, ki nas konec še čaka, kako in zakaj in v kakšnih razmerah so se ločili s sveta oni, ki so šli pred nami. O ravnokar minevajočem letu še nimamo podatkov. A prišle so nam pred oči številke iz preteklega leta 1904 o »ljudskem gibanju* na Kranjskem. Novega leta dan ljudje napeto poslušajo oznanilo, koliko je bilo preteklo leto v fari poročenih, rojenih, umrlih. Tako naznanilo od cele dežele bo še bolj zanimivo. To so spomina vredne številke in podučne, opominjajoče in svareče. Oglejmo si jih! Leta 1904 je bito na Kranjskem sklenjenih 3393 zakonov. Rojenih je bilo 18 251, med temi 466 mrtvih Umrlo jih je 12,218, in sicer do 5. leta 4610, od 5—15. leta 612, od 15. do 30. leta 924, od 30. do 50. leta 1257, od 50. do 70. leta 2437, čez 70 let 2378. Vzrok smrti je bil pri 2022 jetika, pri 758 pljučnica, pri 346 kap na možgane, pri 3 6 1 kap na srce in druge srčne bolezni. Ponesrečilo se jih je 274, in sicer 68 utonilo (!), 26 opeklo, 15 jih je bilo v tunelih ubitih, 11 bilo zasutih, 10 se jih zadušilo, 6 jih na gorah padlo v globočine, 48 jih drugače nesrečno padlo, 10 se jih ponesrečilo na železnici, 4 v tovarnah. Samomorov je bilo 46 (!), ubojev 3 0 (!), umorov 5, med temi 2 otroka. To samo na Kranjskem. Drugod bodo približno enake razmere. Te številke nam dajo nekaj misliti ... Posebno troje. Prvič: Veliko je število od kapi zadetih, torej nagloma in večinoma neprevideno umrlih. Ali so bili ti vsi v stanu milosti božje v trenutku smrti? . . . Pripravljeni nenadoma stopiti pred Sodnika ?... Pa tudi od onih, ki so umirali polagoma, menite li, da so se vsi dobro pripravili na smrt ? So bili vsi pri zdravi pameti in dobri zavesti ? Gotovo ne vsi. In če so bil', so li vsi opravili prav dobro skesano spoved in natanko sklenili svoje račune, kakor jih je treba, preden človek nastopi pot v večnost? .. Drugič: Veliko je število ponesrečenih, torej tudi nagloma umrlih. Posebno veliko se mi zdi. da jih je utonil o. Ali ni bila večkrat temu vzrok nesrečna pijanost? . .. Pogrešam pa še število zmrznjenih, brez katerih gotovo ni bilo, kakor tudi število zadetih od strele, o kateri se tolikokrat sliši. Tretjič: Veliko je število sam o-umorov in ubojev, tcrej zopet nesrečno kon'avših. .. Če se vprašamo, kje so zdaj vsi ti ? .. . So li dosegli namen, zaradi katerega so bili ustvarjeni ? . . . Blagrujejo li ali preklinjajo dan svojega rojstva?... Kakšna je njh usoda? — Kak odgovor bi na to vprfšanje dobili? — Nihče nam ga ne bodal; tudi sami si ne smemo sodbe delati. Tudi pri onih, ki so na videz nesrečno končali, si ne smemo sami scdbe napravljati. Morda je ž njimi boljše kot si mislimo. — Toda s strahom nas mera vendar navdajati misel, da pri tolikem številu je morda vendarle precej takih, ki svojega cilja niso srečno dosegli. . . Gotovo je le nekaj; namreč to, da se prenarediti ne dd. ničesar več ... Oni so sklenili. Naša večnost pa je še v božjih in naših rokah Bomo li danes leto še na svetu? — Morda, ali ne .. . In če ne bomo, kje bomo pa? . . . To je v božjih rokah, ki je gospodar našega življenja, ki nas to leto lahko pokliče k sebi, ko b»mo ali na postelji, ali na cesti, ali na polju, doma ali drugod, na suhem ali na vodi, — povscd in vsak trenutek. — Še bolj pa je to v naših rokah, ki smo sami svoje sreče ali pa nesreče kovači. Saj vemo: Kakršno življenje, taka smrt, takasodba, taka večnost. Hočemo li, da nam bo dobro po smrti, skrbimo za to pravočasno, takrat, ko smo živi in zdravi. V s t a n u , v kakršnem ne želimo umreti in pred sodbo iti, v takem ne živimo! — In ker vemo, da smo pred sodbo lahko poklicani vsako minuto, zato se nobeno minuto ne vdajajmo brezskrbnosti; nobeno minuto v stanu, v kakršnem ne želimo biti poklicani s sveta, v smrtnem grehu; nobeno minuto za smrt nepripravljeni! Čujte, ker ne veste ne ure ne dneva!... To je voščilo, to priporočilo »Bogoljubovo" vsem njega bravcem za novo leto. Koncu leta. S to številko se za to leto poslavljamo od svojih naročnikov. Zahvalju emo se vsem, ki so nas podpirali s pisanjem, naročenjem, in vsem, ki so nam bili prijazno mklonjeni. Bog jim poplati! Ali se bomo piihodnje leto še videli? Še skupaj hodili, skupaj kramljali, skupaj se posvetovali in ogrevali za to, kar je koristno in potrebno v dušnem oziru nam samim kakor vsemu našemu ljudstvu? Ko vabimo in prosimo, da bi nam kaj novih naročnikov preskrbeli, je najprej potrebno, da nam stari zvesti ostanete, Pri pregledovanju knjige naročnikov smo pa lani videli, da kakor je v nekaterih farah število novih poskočilo, tako je drugod padlo. Zakaj to? Ali niso morda nikogar imeli, ki bi jih bil pozival, povabil, priporočal, naj vstrajajo ?... Ali se jim ne zdi »Bogoljub" vreden branja ? vreden svojih 80 krajcarjev?... Že mogoče. Nazori so različni. Dva litra vina v eni uri izpiti, par cigar, ki gredo in izginejo v zraku, to se jim zdi vredno tega denarja, list, ki j m prinaša celo leto mnogo ur koristnega užitka, pa ne! Drugi mislijo zopet drugače. Tu nam piše mladenič s dolenjske strani: »Pišem te vrstice, ker nimam priložnost', govoriti s fanti, da bi jih pridobil za .Bogoljuba", v prvi vrsti mojih bratov po Mariji, pa tudi drugih. Več župnij je, ki imajo precejšno število naročnikov, četudi so bolj majhne, medtem ko jih je v nekaterih velikih župnijah prav malo. Saj vendar ti taka reč borih 80 kr. Koliko pa gre denarja za nepotrebne in škcdljive cigarete! Le nekoliko tjga denarja pa bo veliko več „B g .ljuba" šlo med svet". Za?e>, ravnokar stm slišal od kmečkega fanta, da zskadi na cigaretah vsak dan 10 do 20 kraj. Zračunite, koliko je to na leto. Okoli 50 goldinarjev, ki gredo v zrak! Pa teh ni škoda, ampak 80 kr. je škoda za koristen list. Prav nakratko in krepko pa nam pove neka dobra Dolenjka: „Tega pa ne smem pozabiti povedati, da „Bogoljub" nas tako veseli in nam je je tako všeč, da dokler bem imela le 80 kr., brez njega ne bom. Kakor se otroci vesele belega kruha, tako se mi „B»goljuba". Z novim letom bo dobil „Bogoljub" novo obleko. Umerjena mu je že. Boste videli, če se mu bo pedala. Končno še eno besedo opravičenja tistim, ki so nam poslali svoje spise, kateri pa niso zagledali belega dnč. Gotovo se jim je s tem kaj zamerilo. Ker nismo vsakemu posamezno odgovarjali, tukaj nekoliko odgovora! Če napišete neizšolani ljudje kako stvar, morate že toliko ponižni biti, da prepustite sodbo uredniku, če je za tisk ali ne. Marsikomu se njegova stvar prav dobra zdi, drugemu se pa zdi vse drugače. Večinoma je v vseh nam dopo-slanih spisih dobro jedro; toda stvar je bolj slabo obdelana. Treba bi bilo veliko popravljanja, ali pa pspolcoma nanovo prepisati. Ker pa za blago ravno nismo v zadregi, pisanja imamo pa že tako dosti, zato se taka reč odloži. Marsikaj še ni zavrženo, in bomo, kedar bo čas, pregledali in kar se da porabiti, porabili. — Posebno \eliko smo prejeli pesmi, ki niso videle tiskarne. Ve->te pesmi zlagat', to pa ni kako vsakdanje rokodelsko delo. Zato je treba posebnega talenta, ali kakor pravimo: žilice. Taki, ki poskušajo, nekoliko žilice že večinoma imajo, toda to še ni dosti Treba je imeti tudi^kaj šole, študija. Neke besede v kitice spraviti, to še ni vselej pesem. — Zatorej poskušati in za poskušnjo dopošiljati, ima vsak pravico. Če se bo pa tiskalo, to mora pa prepustiti razsodbi. S slabimi izdelki bi se osmešili. Še za zadnjo številko malo izgovora! Zadnje številke niste v pravem času dobili, ker stavci v tiskarni niso redno delali. Zato je delo zastalo, urednik je šel iz Ljubljane, ne da bi bil kaj opravil, potem so ;'prav v veliki naglici delali, in tako je številka zelo slabo izpadla in je vse polno napak v njej, da me je bilo pošteno sram, ko sem jo v roke dobil. Naj bo spregledano! Kako pa, da ne pozabim vprašati, čebelice, ali se kaj gibljete ?.. In kako vam gre od rok ? Tedaj pa na svidenje v novem letu! Mir, milost in blagoslov božji z vami vsemi! Prišel je kralj miru . . . Božična noč . . . Prinesli so na krilih jasnih jo angeli v nižavo, v glasovih mehkih, ljubko-krasnih božični spev zapeli so v daljavo : „Bogu v višavah bodi čast in mir zemljanom v last!" In širni svet in zvezdnato nebo odpevala krilatcem sta glasno: „Na zemlji mir!" Skrivnostno je po smrečicah šumelo, med golim drevjem ljubko je zvenelo: „Na zemlji mir!" Srebrna voda, ki se v dolu vije, je nežno pela sladke melodije: „Na zemlji mir!" Med himno svetonočno pa hiteli so angeli pod slednji krov, in mir in srečo, božji blagoslov trosili so po zemlji celi. Kar bije src tu v solz dolini, ostalo ni nijedno brez daru, vsakomur zazvenelo v duše je globini: „Prišel je Kralj miru!" Da, sveta noč, ti si prinesla mir na svet, ti si prinesla ogenj vroč, prinesla si ljubezni cvet. Oko nedolžno z bliščem si obdala, ki v njem se ziblje mir, na čelo starčkovo si mir vpisala in solzam si zaprla tir. Tam, kjer je tuga kraljevala, smehljaje pot si pokazala. O blažena, o sveta noč! Zakaj hitiš v globine večne?. . . Ostani še,|;blažilna tvoja moč nas dela srečne. Pa, kdo ustavi časa tek? Prekrasna noč, ti moraš v vek. Le hiti, hiti pota svoja, vem, da ostanka nimaš tu, pa saj ostane nam miloba tvoja: pri nas ostane Kralj miru. S. E. K Očetovemu srcu! Kar je še na svetu bilo očetovskih src, pač še ni bilo srca očetnega, do katerega bi mogel imeti otrok toliko zaupanja kot je pre-sveto Srce Jezusovo, saj je to Srce srce vsemogočnega, neskončno dobretljivega Boga, ki nam more in hoče vselej pomagati. Vrhu tega nas pa to Srce še tako ljubeznivo vabi^k sebi, nas prosi, da naj se k njemu zatekamo ter nas z besedo in dejanjem zagotavlja svoje pomoči. Kdo bi torej ne hitel k temu presvetemu očetovskemu Srcu, zlasti kedar ga obiščejo bridkosti in težave? A še dvojna okoliščina nam more posebno zaupanje vzbuditi do presv. Srca Jezusovega. Mnogo reve in bede biva na svetu. Posebno se ta skriva po večjih mestih v zaduhlih podzemeljskih prostorih. Kdo bi po teh mestih npr. v Londonu mogel prešteti velike množice ljudi, ki umrejo lakote, reve in bede. Ali pa mar v teh mestih ni dobrih, usmiljenih src, ki bi mogla in hotela pomagati tem ubogim trpinom ? Gotovo tudi v teh mestih se najdejo dobri, premožni ljudje, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč tem ubogim trpinom. Ali kaj pomaga, ker pa ti ne vedo za revo onih, ti trpini pa nesmejo k njim, kjer jim prepoveduje postava beračiti ali ker bi jim tudi strežaji zabranili. In če bi tudi mogli k njim, marsikateri bi ven- dar to opustil, ker mu je pretežko razodeti svojo revo in bedo, pokazati rane svojega srca. Koliko je po večjih mestih družin, zlasti takih, ki so bile nekdaj v boljšem položaju, ki raje lakoto trpe, kakor da bi razodeli svoje pomanjkanje. Slednjič se pa po teh mestih najde tudi še veliko več takih ljudi, zlasti v današnjem skrajno sebičnem svetu, ki bi lahko pomagali, imajo vsega dovolj, a nočejo pomagati, seveda ker iz lastne izkušnje ne poznajo uboštva in pomanjkanja. Zato pa z druge strani tudi taki, ki so že enkrat okusili bridkost solza, ki so sami že prenašali pomanjkanje in potrebe, kaj radi priskočilo na pomoč svojemu bližnjemu v njegovih potrebah in nadlogah. K temu se pa tudi človek sam v svojih križih in težavah najraje zateka, ker je skoraj vedno prepričan da bo pri njih, ako je le kako mogoče našel tolažbo in pomoč. Ako pa vse to uporabiš na prsv. Srce Jezusovo, moraš pač reči, da ga ni srca, h kateremu bi se mogel z večjim zaupanjem zateči kot je ravno to očetovsko Srce. To Sice pozna dobro tvoje srčne rane, natančno ve za tvoje križe in nadloge, za tvoje bridkosti in težave. Njemu ni treba šele na dolgo razlagati, kaj te teži, kaj ti prozroča skrbi in vabi solze iz oči. Njemu je vse to že znano. Ali ti niso znane njegove besede: „Ne skrbite kaj boste jedli, s čim se boste oblačili — saj vaš Oče ve, da vsega tega potrebujete." S tem seveda ni rečeno, da bi moral roke križem držati in čakati, kdaj ti Gospod pemaga, marveč se moraš tudi sam potruditi in ga zlasti prositi potrebne pomoči. Njegova očetova roka je že pripravljena ti pomagati, le na to čaka, da prideš k njemu ter ga prosiš pomoči. Kaj bi torej ne hitel k njemu, saj je to tako lahko. Nihče ti ne brani k njemu, nobena postava ti ne zabra-njuje beračiti priltem najvišjem kralju. Ni ti treba skrbeti za obleko, ne premišljevati, kaj boš govoril, kako izrazil svoje srčne želje. Čim preprosteje, čem bolj otroško mu jih razodeneš, tem raje te posluša in tem gotoveje te usliši. Usliši pa, oh, tako rado, saj je samo že vse to občutilo, kar tebe teži, kar muči tvoje srce. Očetovsko presv. Srce Jezusovo iz lastne izkušnje pozna vse tvoje reve in nadloge, križe in težave. Ti trpiš lakoto in pomanjkanje, poglej Gospoda v borcem betlehemskem hlevcu, na begu v Egypet, v ubogi hišni Nazareški, ali si moreš misliti večje uboštvo in pomanjkanje ? Tebe muči huda bolezen, oh, ozri se na Gospoda na križu visečega, vsega cbdanega z ranami, v najstrašnejših bolečinah. Tebe preganjajo ljudje, te opravljajo in obrekujejo, hudo zoper tebe govore — kdo je pač v večji meri vse to okusil kot ravno presv. Srce Jezusovo, ki je vse dni svojega življenja moralo prenašati najhujše preganjanje, zaničevanje in zasramo-vanje, obrekovanje in druge krivice. Ako je že kak človek poskusil tvoje bridkosti in težave, poskusil jih je pač v več kot polni meri tvoj Gospod Jezus Kristus, izkusilo njegovo pre-sveto Srce. Glej torej, s kolikim zaupanjem pač moreš hiteti k njemu, ga prositi tclažbe in pomoči ter prepričan biti, da te bo uslišal, ker je sam izkusil bridkost tvojih težav in nadlog. Takega zaupanja se lahko učiš od nedolžnega otroka, o katerem ti pripoveduje sledeča dogodbica, ki je kaj primerna za božični čas. — V malem mestecu je živela uboga vdova, ki je imela edinega otroka, desetletnega dečka. Ubogo vdovo je bilo obiskalo že mnogo bridkosti in težav. Njeno edino veselje je bil mali Friderik. Na vse načine se je trudila, da bi otroka prav dobro vzgojila. Dasi uboga, mu je vendar semintje napravila kako veselje. Zlasti o božičnem prazniku ga je vsake leto razveselila z lepim božičnim drevescem. Zopet se je bližal božični praznik, a uboga vdova prvič ni mogla tega veselja napraviti svojemu nedolžnemu otroku. Otrok je kaj kmalu zapazil, da mater muči neka skrivna bridkost, ki se je razodevala v njenem otožnem obličju in ker je videl, da kar nič ne pripravlja božičnega drevesca, jo še opozori, da naj nikar ne pozabi na to. — S solzami v očeh mu zdaj mati razodene, da mu letos ne more napraviti tega veselja, ker niti za najpotrebnejše nima denarja. Nedolžni otrok ni hotel materi povečati žalosti, zato kar nič ne razodene, kako mu je hude pri srcu. Zvečer v postelji pa zalijejo solze njegove oči in mile se razjoče. Na vse strani premišljuje, kaj bi storil, da bi tudi letos imel božično drevesce. Kaj stori? Nekega večera, ko je mati ravno pripravljala večerjo, se izmuzne iz hiše ter gre na pcšto. Tam zahteva papir in zavitek. V kratkem času popiše ves papir, ga zvije, dene v zavitek, ter napravi naslov: „Na malega Jezusa v nebesih." Mirne položi tje pismo ter odide prepričen, da ni zastonj spisal prošnje. Komaj odide, pride v sobo neka imenitna in blaga gospa. Ko zagleda pismo, prebere naslov ter vpraša, kdo da je pisal to pismo. Ko izve, da je to storil majhen deček, vzame pismo, ga odpre in bere: „Ljubi, mali Jezušček! Sveti božični praznik se bliža. V par dneh je že tu. Ti veš, kake sem se ga vedno veselil. Letos sem pa žalosten, zakaj mi smo revni in še jesti nimamo kaj. Mnogokrat moram iti žalosten spat. Prosim te pošlji mi vendar božično drevesce z mnogimi lepimi rečmi in za mojo mater obleko in čevlje. Obljubim ti, da bom priden in pobožen. Tvoj te ljubeči Friderik... Na koncu pisma je Friderik napisal tudi svoj naslov. Gospa, ki je bila znana kot velika doorotnica ubogih, je precej vedela, kaj ji je storiti. Zdelo se ji je, kakor da ji sam Gospod daje priliko zopet storiti nekaj dobrega. Takoj piše Frideriku, da naj pride z materjo na božični večer v zakristijo župne cerkve. Tam ga je že čakalo krasno božično drevesce poleg najraznejših, in sicer zanj in za mater potrebnih reči. Na vsakem daru je pa bilo zapisano: »Malemu Frideriku od malega Jezuščka iz nebes." — Nihče pa ni bil srečnejši ta večer v onem mestu cd malega Friderika. — Ako se je mali Friderik s takim nedolžnim zaupanjem zatekel k Gospodu, dasi še ni toliko poznal tega božjega Srca, s koliko večjim zaupanjem bi se pač moral še le ti zateči k temu najboljšemu Srcu, ko sem ti pokazal to pravo očetovsko srce v njegove skrbi in ljubezni do tebe! J. M. Seigerschmied. Šola krščanske popolnosti. Najložji način skrbeti za krščansko popolnost. Ali se še spominate na zadnji nauk v tej šoli? Vsak posamezen trenutek našega življenja moramo prav porabiti, vsako posamezno delo opraviti prav, to je: v pravem času, pravem kraju, na prav in popoln način. Iz posameznih trenutkov in posameznih dejanj se sestavlja celo življenje; če bodo torej vsi posamezni trenotki prav obrnjeni in dejanja [na popoln način opravljena, bo celo življenje popolno. To je zares zelo koristen nauk, ki nam močno pomaga premagati težave popolnega življenja. Kakor ni mogoče prelomiti cele butare šib, lahko nam je pa prelomiti vsako šibico posebe, tak6 bi se nam morda nemogoče zdelo vsa svoja dela popolno opraviti, nemogoče pa ni vsako posamezno delo opraviti na popoln način. Ta nauk si hočemo dobro zapomniti! — Še nekaj važnega pa imamo danes temu dodati; nekaj tako važnega, da je od tega silno odvisna popolnost našega življenja. To je namen pri naših delih. Na namenu je veliko ležeče, da, na namenu je večkrat vse ležeče. Če napraviš kaj še tako dobrega, če je pa namen slab, je slabo celo dejanje; nasproti pa pomanjkljivo opravljena dela dcbe veliko večjo ceno, če izvirajo iz dobrega namena. »Svetilo tvojega telesa je tvoje oko; če je torej tvojo oko čisto, bo svetlo celo tvoje telo; ako je pa tvoje oko hudebno, bo celo tvoje telo temno." (Mat. 6, 22, 23) S temi besedami nam božji Zveličar razlaga to resnico. Oko pomeni tukaj namen. Kakor oko vodi človekove stopinje, tako namen vodi vsa naša dejanja. In če je oko — namen — vedno čisto, je čisto vse naše dejanje in nehanje. - Č? si torej prizadevamo, vsak tronutek našega življenja prav obrniti in vsako dejanje: molitev, jed, delo, pcčitek itd. na kar najbolj popoln način opraviti, je to sicer že veliko; manjka pa še nekaj bistveno potrebnega, če hočemo, da bo naše življenje res popolno. Vse še tako dobro izvršeno; če pa namen ni dober, ni — nič dobrega! Vemo pa, kako rad se kak slab namen prikrade v srce. In ravno najboljša in najple-menitejša dela so najbolj v nevarnosti, da jih slab namen pokvari, omadežuje in pred Bogom obveljavi. Slab ali nečist namen je kakor slana za cvetje: pod njim vse ovene, usahne, zgubi moč, življenje, zasluženje. Samo slab namen pa navadno ne vodi in spremlja naših dejanj, večinoma nas vedi dober in najboljši namen fri naših delih, posebno pri delih pobožnosti. Toda, toda, — ta dober in najboljši namen ni popolnoma sam, ni popolnoma čist vsake prime«, vsake smeti. K dobremu in najboljšemu namenu se radi pridružijo in pritaknejo še drugi postranski, ne-bodijihtreba nameni. Le prašaj sam sebe, peglej nekoliko v svoje sreč, če ni take, če ne boš našel notri mnogo takih smeti pomešanih med zlatim zrnjem blagih namenov. Da bi Boga častili, da bi njemu dopadli, da bi si pri njem plačilo zaslužili, to gotovo želimo in nameravamo, to nam je nad vse; toda, da dopademo tudi ljudem, da si njih hvalo in čast ali kako drugo zemeljsko blage zaslužimo, no, no, tega se pa tudi ne branimo, to nam pa tudi kaj dobro dene. Bogu edino in popolnoma vdanih duš, ki iščejo le njega samega in ničesar drugega; ki žele le edino njemu dopasti, pa naj jih ves svet pozabi, zaničuje ali celo plane po njih, takih Bogu vdanih duš, takih popolnih služabnikov — ima Bog malo... In vendar takih si želi, taki so želje in veselje njegovega srca, take tudi obsipa s svojimi milostmi. Pri pobožnih delih imamo vsaj nekolike dobrega namena. Pri naših vsakdanjih stanovskih opravilih, iz katerih naše življenje večinoma obstoji, pa velikokrat sploh nimamo nikakega namena, ne slabega pa tudi ne dobrega, namreč nadnaravno slabega ali dobrega. Naš namen je le zgolj naraven; to se pravi: se ne ozira na Bega, na dušo, na večnost. Delamo, jemo, spimo... samo iz naravnih vzrokov, zato ker moramo tako ravnati, ker drugače živeti ne moremo, ker tako naš stan, naša služba zahteva. Kar pa izvira le iz naravnega namena, ima tudi le naravno plačilo. Kar je storjeno le za ta svet ali zaradi tega sveta, bo tudi samo na tem svetu in samo s posvetnim plačilom poplačano. Kar ni storjeno z ozirom na Boga, Bogu na ljubo, od tega tudi Bog nič ne vč, tega on ne bo plačeval; od tega naša duša nima nič. Če tedaj pomislimo, kakor sem ravnokar rekel, da ravno iz takih dejanj obstoji velika večina našega življenja, potem spre-vidime, kolika škoda, kolika neprecenljiva zguba to za nas, da večino življenja nekako zaigračkamo, zapravimo na svetu,ne da bi od tfiga kaj nesli v večnost!.... Čim pa napravimo pred vsemi temi deli dober, nadnaravno dober namen: zavoljo Boga, — brž poskoči notranja cena naših del neizmerno. Kakor bi j>h požlahtnil, kakor bi jih okoval v zlato! Vsa naša dela so neprestana molitev, neprenehana služba božja. Da, vsa naša dela, vse naše življenje dobi svojo ceno šele od dobrega namena: toliko je vredno, tolike Bogu ljubo, kolikor je čist, kolikor plemenit namen, zaradi katerega delamo, zaradi katerega živimo. Delo samo na sebi je mrtvo, namen ga oživi. Vidite veliko vrednost dobrega namena! Dobri namen je najložji in na j izdatnejši načinBogu služiti,Bogu d o p a s t i. Marsikdo ne more bogvekaj za Boga storiti, ne more ljudi spreobračati, duš reše vati, tudi ne more veliko vbogaimedajati, niti postiti se in druge pokore delati; eno pa je, kar lahko vsakdo reče in misli: Vse Bogu v čast, vse iz ljubezni do Boga!... Mimogrede naj omenim, da dobri namen je mnogotere n. Mislimo si lahko n. pr.: naj bo vse, kar delam in trpim, za pokoro mojih grehov, ali za pomoč dušam v vicah, ali za spreobrnenje grešnikov itd. Najžlahtnejši je pa oni namen, ki se obrača na Boga samega: vse zaradi Boga, vse Bogu v čast, in še bolje: Vse iz ljubezni do Boga. Ljubezen namreč je najžlahtnejši dar, ki ga moremo Bogu darovati. Drugega sploh od nas ne zahteva, drugega ne potrebuje; ampak eno je, kar želi in hoče: „Moj sin, daj mi svoje srce, — daj mi svojo ljubezen." Torej najlepše: Vse iz ljubezni, iz same čiste ljubezni do Boga! — Vedeti pa moramo da ta najplemenitejši dobri namen drugih dobrih namenov ne izključuje, ne izpodriva; ampak da imamo pri enem in istem delu poleg najlepšega lahko še več drugih dobrih namenov. Po tem torej, kar smo premišljevali, bo vsak kristjan, če hoče kolikaj krščansko živeti, obudil dobri namen najmanj enkrat na dan, če ne večkrat. Marsikdo se toži, da zjutraj ne more veliko moliti. Eno pa je, kar lahko vsakdo brez kake težave, brez kake po-mude stori in obudi: dobri namen. Tako vsak kristjan. Duši pa, katera hrepeni po krščanskipopolnosti, v kateri biva kaj več ljubezni božje, nebo nikakor zadostovalo, dobr. namen obuditi vsak dan enkrat. Ampak desetkrat, stokrat na dan se bo povračal k dobremu namenu. Središče vsega njegovega življenja je Bog, zlasti živi Bog v presv. Zakramentu. Okolu njega se suče vse njegovo življenje, njegove misli, njegove želje, njegovo veselje in njegova žalost. Dočim je njegova roka pri delu, je srce njegovo pri Bogu; in v njegovi duši odmera neprestano ali vsaj pogostokrat: Vse tebi, vse iz ljubezni do tebe, moj Jezus, ki me toliko ljubiš. Tebi in le tebi živim, tebe želim, tebe hočem in drugfga nič. Tebi vse moje življenje, in vsak trenotek tega življenja, tebi vsak korak, vsak pogled, vsaka beseda, vsaka misel, vsak gibljaj, vsak dihljaj, vsak udarec mojega srca in vsaka kaplja moje krvi, tebi moj vse. Ves želim in hočem biti tvoj, bodi o Jezus, tudi ti — ves moj!... Vidite, tako življenje je v resnici neprestana molitev, neprenehana božja služba, neprejen 1 j i v o združenje z Bogom. Kdo bi si ne želel takega življenja ?... Torej še enkrat: Vsako posamezno dejanje storiti na prav,na popoln način in iz čistega innajboljšega, to je — popolno življenje. Ker smo na pragu novega leta, sklenimo vsak dan nastopnega leta preživeti tako, in novo leto, četudi sicer težave pridejo nad nas, bo za nas gotovo blagoslovljeno in bo srečno! Petdesetletnica tržaško-koperskega škofa premilostlji- vega g Fr. Ks. dr. Nagla. (Po „Novem listu".) Življenjepis. Premilostljivi škof tržaški Franč šik Ksaverij dr. Nagi je bil rojen dne 26. novembra 1855 na Dunaju. Dne 14. julija 1878 je postal mašnik. Prvo duhovniško službo je opravljal kot amstcttenski kaplan. Ker je bil jako goreč in odlofen, se je narodu jako priljubil posebno pa ga je rada imela šolska mladina. Komaj se je bil privadil in udonačil v Amstetteru, ko mu je škof nenadoma odbazal začasno novo službo in ga potem poslal na višje šole na Dunaj v Avguštnej, cdtcd pa v Rim „All'Animaa. Po dokončanh šolah je postal profesor v Št. H politu. Nato je bil imenovan za kaplana na cesarskem dvoru. Mimogrede omenjamo, da je izmed duhovnikov bil dr. Nagi prvi, ki je prišel k truplu nesrečnega cesarjeviča po oni osodepolni noči leta 1889. Nekaj časa je bil tudi šolski nadzornik za krščanski nauk. Koder je bil poprej gojenec, je potem postal predstojnik kot profesor, ravnatelj „Au-guštineja" na Dunaju in ravnatelj zavoda „AU'Anima" v Rimu. V zadnjem zavodu je bil 13 let. Tu je pazil, da bi v zavodu ne prišla do pretežne veljave Nemčija, ter je vedno po vdarjal avstrijki značaj zavoda, kateri je bil ustanovljen za celo rimsko-nemško cesarstvo, čigar glave pa so bili v zadnjem času avstrijski cesarji. Kakor poprej na Dunaju, tako je imel priliko v Rimu, da se seznani z najvišjimi krogi. To znanje je vplivalo zelo ugodno na njegovo splošno izobrazbo, da je dobil vedao širše obzorje. V Rimu je oskrbljeval tudi nekatere cerkvene zadeve raznih škofij iz Avstrije in Nemčije. Ko je velečastiti g. dr. Ivan e bival v zavodu „AU"Anima", ga je izbral dr. Nagi za svojega tajnika in mu poveril važne stvari. Zavod „AU'Anima" je dr. Nagi vsestransko spopolnjeval in ga tudi materialno znatno dvignil. Skrbel je za pevski zbor, snoval zveze umetnikov in rokode'cav. Za svoje neumorno odločno katoliške delovanje je bil povsod priljubljen Radi so ga imeli visoki cerkveni in državni dostojanstveniki, vsi so ga spoštovali in ljubili. Revežem je pomagal z uspešnim delovanjem v Vincencijevi družbi, za katero je znal navdušiti tudi visoke kroge. Gojencem in potnikom je bil skrben oče. Tako se je utrdil v delovanju, ne da bi zato pričakoval kake časne nagrade ali časnega odlikovanja, če tudi je to dobil in sicer cd cerkvene in posvetne oblasti. Toda Bog mu je določil nov delokrog. Tržaško koprska škofija je bila izpraznjena, odkar je zadnji škcf blago-pokojni Andrej M. Šterk legel v grob. Listi so mnogo ugibali, kdo postane škof v Trstu. Med različnimi kandidati so imenovali tudi dr. Nagla, a kmalu so prinesli resnično vest, da je dr. Nagi bil odklonil škofijo tržaško-ko p rs ko. Da, to je storil zavedajoč se velike odgovornosti, s katero je združeno tako breme. Ker pa je bila izrečna volja blagopokojnega papeža Leona XIII, da gre dr. Nagi v Trst, zmagala je nad strahom pokorščina do vidnega poglavarja sv. Cerkve. Sprejel je torej težko breme s trdnim zaupanjem, da mu bo Bog dal potrebnih milosti za vladanje te čist« tuje škofije. Sveti oče ga je potrdil dne 9. julija 1902, a dne 15. julija je bil dr. Nagi posvečen za škofa in dne 31. avgusta 1902 je prišel v Trst. Gotovo se mu je zdela težavna pot, ko so ga privedli v procesiji po strmi poti k sv. Justu. Tako je začel dr. Nagi škofovati v tržaško koprski škofiji. Mi nismo o njem poprej dosti vedeli, toda ko smo slišali, da je mož splošno izobražen in ima širno svetovno obzorje, smo upali, da se nam ga ne bo bati. Nismo se motili. Predolgi bi bilo, ko bi hoteli naštevati vse, radi česar mi svojega škofa spoštujemo. Nekaj pa hočemo vendarle omeniti. Na vse zgodaj, ko se je odločil vsprejeti v drugič mu ponujeno škofovsko stolico, začel se je učiti slovenskega in hrvaškega jezika. Za svojega kaplana si je izbral najprej Hrvata potem pa Slovenca. Naročil je več listov slovenskih in hrvaških ter se marljivo vadil v naših jezikih. Priložnost pečati se z našimi jeziki mu je nudila tudi škofijska pisarna, v kateri se uradno posluje tudi po našem. S pridnostjo in nadarnostjo priučil se je do dobra naših jezikov, v katerih se vedno bolj in bolj spopolnjuje. Ni nam treba posebej povdarjati, da pridiguje in izprašuje otroke krščanski nauk v našem jeziku tudi v mestih. V Trstu pri sv. Jakobu so se začele slovenske šmarnice še le pod njegovim vladanjem. O najboljših namenih škofa dr. Nagla pričajo njegovi krasni pastirski listi. Prvi o miru, drugi o Cerkvi in tretji o krščanskem življenju. Novo življenje je prišlo po njem tudi v uradni škofijski list. Ni čudno. Sam vladika je mnogo izkusil in mnrgo spoznal po svojem odličnem delovanju in poslovanju na Dunaju in v Rimu. Da bi pa nadaljeval to kar si je poprej pridobil, je naročen na raznovrstne liste in knjige posebno glede novih rimskih naredb in določb. Kot prijatelj mladine kaže mnego zanimanja za dijake, posebno tiste, ki se žele po svetiti duhovnemu stanu; poteguje se za boge-slovce in gleda, da bi zboljšal duhovnikom njihov položaj. Odlikoval in poskrbel je odlikovanja mnogim zaslužnim možem. Dekanom je dal posebne pravice in jim priporočal dekanijske vizitacije in dekanijske konference. Duhovščino iz Trsta in bližnje okolice zbira v svoji palači navadno enkrat na mesec Tudi duhovne vaje za duhovščino se pod njim redno drže. Že večkrat smo povdarjali, da nam pre svetli škof ne dela krivice v cerkvi. Zanima se za slovensko in hrvaško cerkveno narodno petje. Zelo pri srcu so mu tudi naše šele in gotove jih priporoča koderkoli le more. Kakor v Rimu, tako je tuli tržaški Vincencijevi družbi vdihnil novo življenje. Njegova zasluga je, da se je osnoval odbor za „V a r s t v o deklet" in da deluje tako vspešno pisarna za urejanje porok. Z „Merskim domom" je on prišel v Trstu na dan. Celo vrsto društev se je razvilo in utrdilo vsled njegovega bodrila. Slovenske Marijine družbe v Trstu-in ' okolici vrlo napredujejo, irhovni voditelj vseh je pa preč. g. Fr. Kosec, ki je tudi postal kanonik, odkar je dr. Nagi pri nas škof. Pravila „Slovenskega Marijinega doma" je z veseljem potrdil, ker žel', da bi dobila slovenska dekleta v Trstu pravo krščansko zavetišče. V sanatorij v Trstu so prišle po njegovem vplivu sestre-redovnice za postrežnice bolnikom, Ravno take so vsprejeli zavod „Grisoni" v Kopru redovnica v svoje roke. Tudi v tržaški sirotišnici so sprejele vodstvo sestre križarke na njegovo željo. V Trstu se je dokončala cerkev sv. Vincencija in tej bodo sledile v škofiji nove cerkve, za katere je začetek že tu. V zadnjem času so se ustanovile štiri nove župnije. Skrb presvetlega škofa se razteza tudi dalje. To priča njegovo zanimanje za izseljence (Rafaelova družba). Dolečil seje že pro ster za kapelo v palači, kjerT stanujejo izseljenci, ko čakajo na parobrod, da odplove. Da mu je zelo mar katoliški tisek, se razume že posebi. Pri vsem tem hvalevrednem delovanju pa se dobi tupatam kak nepridiprav, ki hujska proti škofu v slabih listih. Že večkrat smo do kazali, da ima ed takih nepoštenih člankov in dopisov škodo — le narod naš. Zato smo iz-vestnim listom mnogokrat dokazali njihove nevednost in pa zlobo. Glede bogoslužja^se škof drži tega, kar mu veleva vrhovna 'cerkvena^ oblast, sv. stolica. Enako sveta mu je glagoli ca kakor latinica, koder jo sv. stolica odobruje. Tako se ni nikdar še oglasil proti listu in evangeliju, katera se pravno pojeta v hrvaških krajih v staroslovenšžini, temveč le izrazil [pravično željo, naj se slavet zamenja s pravim bego-službenim jezikom staroslovenskim (glagolico). Kar se tiče bogoslužja, želi biti vsem pravičen, a v prvi vrsti vdan sveti stolici. Ko je bil v Rimu, je obdeloval dva rituala za dve škofiji, koder se v ritualu (obredniku) upošteva tudi narodni jezik. Upamo, da nam bo poskrbel tudi v naši škofiji tak obrednik, v katerem se bo upošteval tudi naš jezik, kolikor je to stranki strogo potrebno in to v smislu sv. stolica. Ricmanjske vprašanje, katero se je začelo pred njegovim prihodom, hoče urediti in rešiti po navodilih sv, stolice, na katere so se sklicavali tudi tisti, ki so se zavzemali za stvar. Poslal jim je štiri pastirske liste, odprl jim cerkev, v kateri se sedaj daruje sv. maša vsako nedeljo in praznik. Poskrbel je R'cmanjcem novo župnijo, poveril dušno pastirstvo in oskrbništvo cerkve sosednemu, en četrt ure oddaljenemu slovenskemu župniku katinarskemu, — ki se za ricmanjski narod žrtvuje in prihaja v Ricmanje maševat. Poskrbel je, da poučuje uč telj v Ricmanju krščanski nauk v šoli in otrokom je sam daroval mnogo slovenskih katekizmov. Storil je mnogo in storil bi še več, da bi ga izvestni krogi in osebe ne ovirali. V marsičem je mnogo bolj prost, ko so bili naši škofje-mučeniki, katerim se je očitalo pristranost, če so hoteli tudi kaj pravičnega ukreniti Slovanom v prid. O petdesetletnici kličemo premilostljivemu škofu tržaško-koprskemu, naj nam ga Bog ohrani mnogo let, da bi se katoliška nače'a, načela za vsako narodnost pravična, vedno bolj udej-stvovala, da bi Slovani v Primorju prišli do vseh svojih pravic in da bi jih tudi ohranili. Ker smo pa mi tudi na meji države, želimo, da bi se posebno v Trstu vedno uveljavil tudi avstrijski značaj. Za^to oboje deluje tudi škof. — Zato, kar nam poreko nasprotniki škofovi na ta članek se ne zmenimo, ker hočemo biti resnicoljubni, vendar bodtmo tudi v naprej slovenskemu narodu razkrinkali vse napade, ki se vrše pod pretvezo v obrambo „na-rodnesti", a v resnici le v škodo sv. vere in take tudi naroda. Nikdar slabe volje. „Kako je pa to, da ste vedno dobre volje?" je vprašala neka žena svojo tovarišico, ker je vedela, da ni v posebno cvetočih razmerah-»Ali ostanete čisto hladni za vse nadloge in neprilike, ki j h morate pretrpeti cd ljudi in od stvari?" „„Vse občutim, prav vse,"" pravi ta, „„a nič me ne rani."" „In kakšno zdravilo imate?" „„Za vse trpljenje, ki mi ga naprav-ljajo ljudje imam ljubezen, za vse nadloge, ki jih pretrpim vsled brezumnih stvari, imam pa molitev, in vselej, kadar se mi kaj hudega pripeti, pravim: Bog tako hoče!"" Nekaj spominov z mojega pota. (Konec.) Meni je pa ostalo že par dni na razpolag«, zato sem še nekoliko tam okoli pokolovratil. Ubral sem jo peš iz Radgone protr Apačam, ki so sosednja župnija na zahcdni plati, na d snem bregu Mure sicer pa vendar še v graški (sekovski) škofiji. Menil sem, da je to še slovenska župnija, pa je že večinoma nemška, samo par južnih vasi je slovenskih, ki imajo enkrat na mesec slovensko pridigo. Kam pa naprej ? Hotel sem korakati dalje za Mure do Spielfelda, da bi zasledoval jezikovno mejo, pa so me plašili, da bo peš predaleč, voz se pa ne dobi lahko. Umeril sem jo torej proti jugu, v osrčje Slovenskih aoric, k sv. Benediktu. Zakaj pa tako? Če vam povem, da ondi kaplanuje gospod Frančišek Salezij Gomil še k, s katerim me že delj časa prijateljstvo veže in ljubezen do slovenske mladine, za katere probujo je on že toliko storil, potem boste razumeli, zakaj sem je krenil na to plat. Oj ti ljubi Sveti Benedikt, kako sem hrepenel po tebi in kako te že težko pričakoval! »Ali je še kaj daleč do Sv Benedikta? Ali hodim prav?" — »Do Sv. Benedikta? Prav, prav. Še eno dobro \iiro. Ali poznajo naše gospode?" „G kaplana poznam; zato grem pa tja " — Pa naj srečno hodijo ! — In šel sem naprej. Ko sem pa tolkel že dobre pol ure, bil je ,Sv. Benedikt" šc vedno eno dobro viiro oddaljen; in tako se je zopet in zopet ponavljalo. Končno se je Sv. Benedikt vendar prikazal. Pičastivši v cerkvi Najsvetejše, kakor se spodobi povsod, kamor pridemo, da se najvišjemu Gospodu najprej spoštljivo poklonimo, sem šel iskat duhovnih gospodov. Dobroznani bas gospoda Franč.ška se je slišal iz šole. Kmalu sva bila skupaj. »Ti tukaj! Kako vendar prideš k Sv. Benediktu !" „Iz Maribora po bližnici." Seveda g. Salezij ni bil prav nič hud, da sem prišel do njega. „Kako pa kaj gospod župnik, vprašam bolj tiho, ker je on moral še nekoliko v šoli ostati. „Blaga duša." In res, par trenutkov pozneje sem videl na svoje oči, da ima g Gomilšek vrlo ljubega in dobrega gospoda „kolega" za predstojnika. — To je vlč. g. duhovni svetnik Fr. Zmazek. Komaj smo se videli, brž sem bil domač pod župni-kovo streho. Kmalu smo pregledali vse benediške ime-nitnosti. Prva reč je bila seveda bralno društvo s svojo mladeniško in dekliško zvezo pa z Marijino družbo. Branja je pri Sv. Benediktu veliko. Razua društva imajo še veliko časnikov še posebe naročenih; med drugim je tukaj največ „Bogoljuba" na Štajerskem ; zato se je že spodobilo, da sem te svoje znance in prijatelje pogledal, kje da vendar bivajo. Pri tej priliki sem se prepričal, da so Benedičani jako zavedni in vneti Slovenci, kjer je kaj barva-nega, je večinoma vse v treh narodnih barvah belo-modro-rdeče, celo železne vezi ped stropom, steklo v oknu, napis nad hišo... To so narodnjaki! — Kmalu nato pa hajd k „Svetim trem kraljem!" Kaj in kje pa je to? Sv. trije kralji so kako četrtinko uro oddaljena, nekoliko na višini stoječa velika in lepa podružnica in obenem božjepotna cerkev, posvečena imenovanim trem sv. možem. Sv. trije kralji so namreč podobni Cerngrobu pri Loki na Kranjskem. Cerkev velika, kakor malokatera farna, zidana v gotskem slogu in držana v dobrem stanu. Poleg cerkve visok zvonik, iz katerega je lep pogled po prelepih Slovenskih goricah. Kajpada me je g Gomilšek vlekel tudi gor ter mi na „rešpetin" kazal svoje toliko ljubljene in toliko sloveče Slovenske gorice. Iz ravnika se lepo vidi: Sv, Trojica, Sv. Anton, Sv. Barbara, Sv. Ana na Krempergu, Negova in ne vem kaj še vse. - Tukaj pri Sv. treh Kraljih je bi) eden (če že ne več) izmed tislih šta-jarskih mladeniških shodov, ki jih tako po gosto in tako slovesno obhajajo, Zares kraj, kakor nalašč vstvarjen zato. Bila je ravno sobota pred nedeljo in praznikom presladkega Imena Marijinega, in go-speda sta imela svrje opravke, kakor jih tak dan nanese. Pa tudi jaz nisem bil brez njih. Drugi teden je namreč imel iziti „Bogoljub", in treba je bilo misliti, kaj bomo v tiskarno poslali. Sedel sem torej za mizo in izvlekel iz žepa nekaj papirjev, katere sem nosil seboj že celo dolgo pot, ter začel po njih križati, črtati, popravljati in dostavljati, kakor je že navada teh urednikov, petem pa pisati in pisati, dokler se mi ni zdelo, da bo dosti za eno številko. Nato pobašem skupaj v pismo in zapišem gori, da nai to pošljejo doli proti beli Ljubljani, kjer se bodo že dobili kaki dobri gospodje, ki bodo to reč po tem dalje do konca dognali in uredili, med tem ko bom jaz še nekoliko pokrežil po svetu. Vidite, ljubi bogoljubci, tako je urednik vedno in povsod, pa naj hodi po btajarskem ali Koroškem, po Ogerskem ali po Tirolskem, vedno nekako uprežen, vedno mora misliti naprej, vedno mora svoje bravce tako rekoč v mislih in srcu nositi, kaj jim bo podal, kedar pride tista ura in tisti dan. Neka nevidna duhovna vez veže urednika in njegove bravce, kakor mati, naj bo koderkoli od doma, nikoli in nikjer ne pozabi na svoje otroke, ampak ima svoje misli vedno pri njih, nekako podobno je tukaj. Zato pa prijatelji bodimo urednik in naročniki — pa skupaj držimo, drug drugega podpirajmo, in če ni vselej vse prav, pa si malo spreglejmo in potrpimo! Tisto nedeljo je imel g. Gomilšek zopet enega tistih svojih „misijonov", kakršne ima večkrat, namreč shod in seveda govor na tem shodu v Kapeli. In dobri mož si je precej prizadejal, da bi tudi mene dobil seboj; seveda bi jaz potem ne bil srečao prišel skoz, ampak bi bilo treba na shodu gotovo tudi kaj usta odpreti in katero reči. To sicer ni moja slaba navada, da bi bil rad liho, kedar vidim kaj več ljudi skupaj, posebno mladih; ampak ta dan sem bil pa nekoliko trdovraten, in se nisem mogel vdati prijaznemu vabilu, ker ni šlo skupaj z mojim naCrtom. In tako sva se tisto popoldne po kosilu ločila kakor s roj čas dobri Abraham in njegov sorodnik Lot, on na levo jaz na desno, ali pa narobe, če hočete; on na vzhod, jaz na zahod. Dobri naš kučegazda, g. župnik in svčtnik so bili pa — kakor se mi je že prej na potovanju enkrat primerilo — zopet tiko prijazni, da so dali zapreči iskre svoje konjiče; samo da je tokrat šlo veliko dalje kakor pa prvikrat. Vozili smo se skozi Sv. Trojico, ki je nekako srce slovenskih goric, mal pa lep trg z mogočno trostolpno cerkvijo in njej pri zidanim frančiškanskim samostanom. Vozeč se ravno pod cerkvijo, do katere vodijo visoke lepe stopnjice, sem toliko skočil razvoz, da si nakratko pogledam lepo cerkev in izročim kratek pozdrav ondi v sveti tihoti bivajočemu nebeškemu Gostu. Ravno pod cerkvijo pa so imeli gasilci neko slavnost. Napis „Gut heil" in nemške frankfurtarske barve so mi koj raz-odele, kake barve tički da so to. Je pa že križ na Štajarskem; kakor hitro je malo kakega gnezdeča, ki se imenuje mesto ali trg, že je nemškutar gospodar! Potem smo šli dalje po lepi esti in dolini sredi Slovenskih goric skozi tr* Št. Lenart, ki je sedež dekanije in tudi nekako središče goric, in še dalje, dalje.. . do Sv. Marjete na Pernic1. Velike trume romariev so nas sre-čavale, vračajoč se menda z Gore pri Svetem Fetru poleg Maribora ali tudi iz Ruš. Romarji, to so pa Štajarci, da jih ni takih! — Pri sveti-Marjeti šele sva se poslovila z mojim dobrim voznikom od S/. Benedikta, kateri mi kakor Slovenske gorice sploh ostane vedno v naj-bol'šem spominu. Seveda, če sem jaz ostal v dobrem spominu, to je drugo vprašanje .... Od sv. Marjete pa sem jo mahnil kar peš kako poldrugo uro daleč do prve postaje na južni železnici, do Pernice. Pred Sen-tibljem in Spielfeldom smo zapustili slovensko zemljo, in zato bo tudi moje povesti zdaj konec; s pripovedaniem o inorodnih krajih vas ne bom dolgočasil. Hotel sem vam le nekoliko slike podati o ljubi slovenski domovini, kolikor sem jo to pot videl. V nemškem Gradcu, koder sem se mudil le nekaj ur, — da še to omenim — so me najbolj zanimale spovednice v cerkvi misijo- narjev-lazaristov. Zelo zelo prijazna cerkev je kar zastavljena s spovednicami, — znamenje, da je tukaj pravo pribežališče grešnikov. Nad spovednicami pa je zapisano, kdo je, ki tukaj notri spoveduje in v kateiem jeziku se to godi. Poleg nemškega jezika je preskrbljeno tudi za Lahe, Francoze in Madžare. (Tuii v Ljubljani bi ne bil kak tak napis odveč; sicer mora, kakor mi je znano, spovedi željen tujec dolgo vpraševati, je li bi mogel spoved opraviti. V verskem oziru, posebno v oziru spovedi, je treba ljudem po-streči in nasproti priti, ker ta reč — spoved — gre že sama ob sebi bolj s težave, torej se morajo druge težave kar moč odstraniti). Preskrbljeno je pa tudi za Slovence. Trije slovenski gospodje so endi: gg. Dr. Zdešar, Birk in Šmid. G. Zdešar ima kar cele litanije jezikov napisane na svoji spovedn Za odkup sužnih o t r o k. Neimenovan z Rečice 250 K. — Za n a j p o t r e b n i š e misijone: gospa Terezija Gogala v Kranju 10 K. — Za g o -bovce na Madagaskarju neimenovana 20 K. Oblastem odgovoren: Ivan Rakovec Kupite! tloročlte! 1. Nova pravila Marijinih družb. 2. Sprejemnice in pravila ter vpisovalne pole družbe treznosti. 3. „Slava Mariji ob tristoletnici Marijinih družb", spominska knjižica. 4. „Ura moliti Jezusa v presv. Zakramentu". (Molitve obdane z odpustki za duše v vicah.) Vse to se dobi v Ničmanovi prodajalni (Katol. tiskovnega društva) v Ljubljani, Kopitarjeve ulice. ooooooooooooooooo o o o o o o o o o IVAN KREGAR pasar in izdelovatelj cerkvenega orodja in posode LJubljana, Poljanska cesta 15 (blizu Alojzijevišča) se priporoča v izdelovanje vsakovrstne O O o o o o o o o q cerkvene posode in orodja » q O O O O O O O o o o o iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. — Staro posodo popravi in prenovi, posrebii in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strslo-vodne osti, vse po priznano najnižji >;eni. Po naročilu veleč, gospoda A n d r. Cebašeka izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu. O o o o o o o o o ooooooooooooooooo fl m n H n ni n "I fi "i nJ n Ali že imaš p • te-le knjige • KriŽOU POt za Marijine otroke dobiš za 20 vin. Če jih vzameš 50 vkup, pa vse za 7 K. ,,Vodilo" za Marijine družbe je ravnokar izšlo v novi šesti izdaji. Ker obsega tudi najpotrebnejše mašne in druge molitve, služilo bo to vodilo prav dobro kot molitvenik za moške. Stane v platnu vezan z rudečo obrezo 60 v., po pošti 10 v več. Molitvenik ,,Najboljša mafl" ima v tretji izdaji skoro trikrat toliko branja kakor pa v prvi. Vsak častivec M. in J. Srca ga ima rad. — Ta molitvenik in še „ Vodilo" zraven, oboje tiskano s tako velikimi črkami, da lahko bero vsake oči, velja le toliko, kolikor velja drobnočrkni molitvenik tudi sam zase; namreč v platnu rud. obr. K 1-50, v usnju, zlati obrezi K 2'— in v najbolj lepi vezavi K 3'—, po pošti 20 vin. več. Vse te knjige dobiš pri vseh knjigotržcih, posebno v prodajalni Katol. tisk. društva v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2 in pri založniku Fr. Bleiweisu v Lešah, p. Tržič N »Katoliško buRuarna" in prodajalna, Katol. tisk. društva4 v Ljubljani priporoča nova oficijelna molitvenika: Šolski molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 120; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več. Večno življenje. Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 1 20, zlata obreza K 1'60; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več. Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček. Žrtev spovedne molčečnosti Vrlo zanimiva resnična povest iz najnovejše dobe na Francoskem. Knjiga v obsegu 261 strani stane s poštnino vred K 210 in se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani. >GCK9fcSM iirastsiii iisvacDC S S« ! »Slavo Mariji Ob 300 letnici ustanovitve prve Marijine družbe na Kranjskem. Založilo osrednje vodstvo Marijinih - - - družb na Kranjskem. - - Dobiva se v ..Katoliški bukvami" in prodajalni „Kat. tiskovnega društva" v Ljubljani. Izvod stane 40 vin., - 13 vin. več. po pošti