Amerikanski Slovenec
•	*	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	f -
30. številka		Joliet, Illinois, 7. julija leta 1905.	Letnik XIV
ŽELJAN MIRU.
Hoče končati krvavo vojno in preustrojiti “gnilo” Rosijo.
Mirovni pooblaščenci imenovani
Petrograd, 30. jun. — Vojevanje v Mandžuriji se je nenadno popolnoma ustavilo.
Washington, 1. jul. — V Mandžuriji se pripravlja premirje, čegar pogoje bosta zaznamovali generala Linjevič in Ojama.
Petrograd, 2. jul. — Car je prejel od generala Linjeviča sledečo brzojavko:	Zjutraj 2a. junija so se
■naše predstraže umaknile pred jačjo sovražno silo v Beehe, a ko so dospele naše pomožne čete, se je sovražnik umaknil.
Mirovni pooblaščenci.
Oyster Bay, N. Y.,2.jul.—Pred. Roosevelt je danes objavil imena ruskih in japonskih pooblaščencev za mirovno konferenco v Washing-tonu. Značaj in zmožnost izbranih mož jamčita za to, da je resna želja ruske in japonske vlade, če možno končati krvavo žaloigro na daljnem vzhodu. Mirovni pooblaščenci so: Za Rusijo — Bivši pravosodni minister in sedanji poslanik v Italiji Muravjev ter zadnjič poslanikom v Združ. državah kot naslednik grofa Cassini imenovani baron Rosen. Za Japonijo — Minister vnanjih zadev baron Komura in poslanik v Wash-ingtonu Kogoro Takahira.
Imena razglašena.
Na povelje predsednikovo je tajnik Loeb izdal sledeči razglas: Predsednik naznanja, da so ruski in
japonski pooblaščenci imenovani in
da se imajo sestati po 1. avgustu tako hitro kot mogoče. Možno je, da obe stranki odpošljeta še po enega'ali več nadaljnjih zastopnikov. Pooblaščenci obeh sil bodo imeli polnomočje dogovarjanja v svrho, da se sklene mirovna pogodba, seveda bosta morali isto potrditi obe vladi.
Premirje zažeijeno.
Oyster Bay, L. J., 3. jul. — Š pomočjo predsednika Roosevelta se vrše sedaj med Rusijo in Japonijo pogajanja za premirje. Predsednik se zelo trudi, ta pogajanja zaključiti, ker bi po njegovih mislih na-daljna bilka utegnila samo skaliti nade na mir.
Japonski poraz.
Petrograd, 4. jul. — General Linjevič je carju sporočil z dne 3. julija uničenje enega japonskega batalijona. V svoji brzojavki pravi: Dne 1. julija so naše čete napadle sovražnika, ki je zasedal vas San-vaitse, šestnajst milj južno od Lia-očupana. Ob 7. uri zvečer, ko je topništvo napravilo pot do utrjenih leg sovražnikovih, smo vas naskočili in podili sovražnika tri milje daleč. En batalijon japonskih pešcev je bil uničen.
Rusija poštena.
Petrograd, 5. jul. — O predpo-gajanju za sklep miru se poroča: " ‘Rusija je predsedniku Rooseveltu naznanila ne samo svojo željo po trajnem miru z imenovanjem svojih pooblaščencev, marveč tudi svojo voljo ustaviti sovražljivosti. Formalna prošnja za premirje je izostala, ker je bila nezdružna s ponosom ruskim. Japonija še ni sporočila, kaj misli glede premirja. Ako ne bo voljna, kmalu ustaviti sovražnosti, bi to nazadnje pomenjalo nesrečo za celi svet.
Mir ali pa revolucija.
“Ruski položaj je postal kritičen. Car je vsled porazov na daljnem vzhodu in homatij na Ruskem potrt in klanja glavo nasproti neizogibnemu. Japonija pa je pokazala svojo moč in si priborila svetovno
Ako bi Japonija ho tela caija z novo bitko se bolj ponižati, bi nastal vihar anarhije, ki bi bil bržkone večji, nego francoske revolucije, in Japonija ne bi nazadnje dobila nobene ruske vlade, da bi sklepala mir ž njo. Japonija bi ravnala neplemenito, ko bi zahtevala novih človeških žrtev pred sklepom miru.
Voina Končana?
Petrograd, 5. jul. — Borzne no-vine mislijo, da je vojna dejansko končana in da bi bila bitka, po predsednika Roosevelta pripravah za mir, nesmisel.
UPORNI MORNARJI ŠE STRAHUJEJO.
‘Knj az Potemkin’ brodari Črnem morju zahtevajoč potrebščin.
po
Če se ne bo tidal,bo pogreznjen.
Smrtonosen tornado.
Nacona, Texas, 5. jul.—Tornado in nevihto s točo je danes občutila krajina nekaj milj zapadno od tega mesta, da je bilo strah. Štirinajst oseb je bilo usmrčenih in vsepolno ranjenih. Mnoge farme so bile kar odpihnjene.
Montague, Texas, 5. jul. —Devet ljudi j je tu usmrtil tornado danes popoludne. Mnogo poslopij je razdejanih. Na stotine živine je izgubljene.
Dve banki zaprti.
Spring Valley, 111., 5. jul. — “Spring Valley National”-banka in “First National of Toluca” sta zaprti, ker jima njun predsednik C.
J.	Devlin dolguje velike svote, a jih ne more plačati. Srditi upniki pretijo z nasiljem. V banke so vlagali denar večinoma premogarji, ki utegnejo izgubiti svoje krvavo zaslužene prihranke. Italijani v mestu Toluca so zažngali, da raz-strele banko.
Delavski nemiri na Ogrskem.
Budimpešta, 30. jun. —Resen
štrajk poljedelskih delavcev je izbruhnil na Ogrskem. V nekaterih krajih se malo dela, in vsled tega trpi žetev. V mnogih krajih so se pripetili izgredi» in več štrajkarjev so žandarji ustrelili. Vojaška pomoč je naprošena.
Eksplozija v rovu.
Roanoke, Va.,5. jul. — Eksplozija se je pripetila v Tide Water premogovniku pri Vivianu,W. Va., danes in je povzročila smrt 2 pre-mogarjev, a kacib deset jih je ranjenih. Sedem zadnjih je spravljenih na dan, a ostali so še v rudniku in utegnejo biti izgubljeni. Vsi so Italijani.
10 milijonov za sole.
New York, 30. jun.—Deset milijonov dolarjev kot ustanovo za višjo izobrazbo v Združ. državah je daroval družbi “General Education Board” g. John D. Rockefeller. Vsega skupaj je John D. Rockefeller daroval za šolstvo $41,957,-000, in Andrew Carnegie pa $61,-
851,000.
Skrivnostna smrt.
LaSalle, 111., 5. jul. — Alderman John Madison iz tega mesta, ki je bil uposlen kot nočni čuvaj v šaftu LaSalle County Carbon Coal kom-panije, je davi storil skrivnostno smrt. Njegovo truplo je bilo najdeno na tirih v rudniku, povoženo. Znano ni, da 11 je slučajno padel v rov ali je bil vržen notri po kom, ki je kradel premog in imel biti aretiran.
AH se štrajk konča?
Chicago,111., 6. jul.—Konec vozniškega štrajka, ki se je začel pred tremi|meseci, je bržkone pred vratini. Od sinoči do davi je “Teamsters’ Joint Council” zboroval in razpravljal o “sredstvih in potih”, kako proglasiti štrajk uradno končanim, ne da bi se pri tem stavil preveč v nevarnost obstanek vozniške unije. Seja je bila tajna, a baje viharna.
Petrograd, 30. jun. — Uporniki imajo še vedno vojno ladijo “Knjaz Potemkin” v oblasti. V Odesi gore brodi ir^ skladišča; po cestah pokajo puške.
Washington, 30. — Heenan, ame riški konzul v Odesi, je brzojavil državnemu departmentu ob 3. uri 35 min. popoludne:	“Streljanje s
topovi se je kmalu ustavilo. Bro-dovje je dospelo opoludne. ‘‘Knjaz Potemkin” se je udal takoj, ne da bi enkrat ustrelil.”
Odesa, 1. jul., zv. — Položaj je čimdalje resnejši. Iz obilice divjih govoric je težko najti resnico. Po nekem zanesljivem viru sta uporni bojni ladiji “Knjaz Potemkin” in “Georgij Pobjedonosec” obvestili guvernerja, da bosta začeli bombardirati mesto, ako se ne uda upornikom.
“Knjaz PoteunKin”.
London, 2. jul. — Lloydov agent poroča iz luke Kjstendže na Ru-munskem v brzojavki od 9. ure 20 min. nocoj, da sta “Knjaz Potemkin” in torpedovka št. 267 dospela do te luke in da se ob vhodu nahaja drug parnik, očividno na straži.
‘•Georgij Pobjedonosec’’.
Odesa, 2. jul., zv. — Moštvo vojne ladije “Georgij Pobjedonosec” .je davi poslalo 40 mož kot poroke na obrežje in prosilo carja oprostitve radi upora, rekoč, da ladija ni poškodovana. Guverner je izdal razglas, v katerem pravi,da je nevarnost minula in da naj se štrajkarji vrnejo na delo. Tovarnarji so upapolni.
Zadnja indija se udala.
Odesa, 3. jul. — “Georgij Pobjedonosec” se je podvrgel. Ladijski častniki so dospeli semkaj, šli na krov in odpravili kolovodje na suho. Ponoči sta dospeli sem ena topni-čarka in ena torpedolovka,na kateri je bil poveljnik Črnomorskega bro-dovja, admiral Čuknin. Mesto je mirno. Mnogo štrajkarjev zopet dela.
6,000	žrtev.
Odesa, 3. jul. — V strašnih dneh, ki so tu vladali, je storilo smrt v plamenih ali bilo ustreljenih najmanj 6,000 oseb. Vendar je možno število žrtev, samo ceniti, ker se ne objavljajo uradni imeniki mrtvecev.
Kje je uporna ladija?
Petrograd, 4. jul.— Admiralstvo pravi, da nima poročila, kje je “Knjaz Potemkin”, a častniki mislijo, da uporniki, če imajo dovolj živeža, ne pojdejo do kake bolgarske ali turške luke, nego v Poti ali v Batum, kjer jim morda pomorejo revolucijonarji in kjer uporniki lahko uidejo v kavkasko gorovje.
Ima se pogrezniti.
Odesa, 4. jul. — V vojaških in pomorskih krogib se neprestano zatrjuje, da “Knjaza Potemkina” zasleduje večtorpedovk z namenom potopiti ga. Moštvo teh ladij tvorijo častniki, ki so se radovoljno zglasili, in zanesljivi mornarji, tako da ni nevarnosti, da bi se uprli in da ne bi hoteli pogrezniti uporne ladije, ki je baje zapustila Kue-stendže.
67 upornikov pred smrtjo.
Odesa, 6. jul. — Sedeminšestdeset upornikov od vojne ladije“Geor-gij Pobjedonosec”, -vštevši kolovodje, je bilo danes dejanih v zapor. Bržkone bodo vsi ustreljeni.
Državni zbor?
Moskva, 5. jul. — Guverner general Kozlov je ukazal veliko dvorano v palači Ilinskega v Kremiinu okrasiti in urediti,in poroča se tudi, da namerava car priti v Moskvo, kjer bo čital proglas zastopnikom narodovim.
Premog za upornike.
Teodozija, Krim, 5. jul. — Ker j jih je “Knjaz Potemkin”.poklical, j so se danes peljali zastopniki mest- j nega zbora na kroy bojne ladije. Komisija, ki poveljuje ladijo, jih je sprejela v admiralski sobi. Tu je komisija zahtevala 500 ton premoga in raznega živeža v 24. urah in zažugala, da bo v slučaju nedo-bave mesto bombardirano. Komisija je tudi zahtevala, naj župan objavi proglas, v katerem se zahteva kon-čatev vojne, sklicanje zemstev itd. Ko so se te zahteve razglasile, je mnogo prebivalcev bežalo. Delavci so ^htevali, da se upornikom ustreže. Na posebni seji je mestdi svet sklenil, dati živeža, a zahtevo za premog je odklonil, ker ga mesto nima.
Proglas upornikov.
Uporniki so danes formalno raz vili zastavo upora in izdali sledeči proglas:	“Moštvo ‘Knjaza Potem-
kina obvešča vnanje sile, da se je začela odločilna bitka zoper rusko vlado. Smatramo za našo dolžnost izjaviti, da jamčimo popolno nekr-šitev inozemskih ladij v Črnem imorju kot i nekršitev inozemskih pristanov.”
SENATOR MITGHELL NAVADEN SLEPAR.
Spoznan sokrivim sleparstva z javnimi zemljišči v Oregonu.
Premogarji brez dela.
Springfield, 111., 1. jul. _ Petinštirideset tisoč premogarjev v državi Illinois sedaj praznuje vsled razpor» med operatorji in rudarji radi tako-
zvane “shot tirerV’ postave, ki j* dobila veljavo danes. Manj neg* ___________ | 5,000 mož posluje v rudnikih; za-
Obsodba vzbudila zadovoljstvo, i^90 T Pre™s°™^> ki
•*	; nadzorstvom združbe “Illinois Coal
Banka v Topefci pod ključem.
Topeka, 3. jul. — Vrata First National-banke so ostala davi zaprta. V tej banki ima država Kansas $500,000, mesto Topeka $39,000 in Shawnee County $30,000 vloženih. Glavni delničar je C. J. Devlin, čegar premoženie cenijo na $7,000,000.
Vihar v East St. Louisu.
East St. Louis, 111., 30. jun. — Vihar liki ciklon je pridivjal čez mesto ob 3. uri popoludne. Vsepolno oseb je bilo ranjenih in napravljena škoda znaša $150,000. Več tovarn je oškodovanih. Veter je pihal s hitrostjo 50 milj na uro.
Žrtve 4. julija.
Chicago, 111., 5. jul. — Dan 4. julija je videti neozdravno blazen.
Pogrebniki, ranocelniki in slični dobrotniki človeštva so dobili tudi letos dovolj opravila. Ob slavnostnem streljanju križem Združ. držav je bilo 55 oseb usmrčenih in 2,705 ranjenih. Tu v Chicagi se je pripetil en smrten slučaj, a ranjenih je bilo 118 oseb.
Švedlja mobilizira.
Stockholm, 4. jul.—Izdan je ukaz za mobilizacijo švedske armade in tozadevni proglas se bržkone izda v tednu dni. Vojaštvo je sklicano k orožju baje zato, da bo dalo večjo moč predlogu za poravnavo zadnjih narodnih homatij, ki ga bo stavil norveškemu “storthingu” posebni, po švedskem “riksdagu” imenovani odbor. Kralj Oskar je izjavil, da ne bo noben njegov sin ali vnuk kdaj segal po kroni nehvaležnih Norvežanov.
Hay zavarovan visoko.
New York, 1. jul. — Da je bil pokojni državni tajnik John Hay zavarovan za $100,000 pri družbi Equitable Life Assurance Society, se je doznalo danes. Zavaroval se je bil 1. 1887. Denar dobi vdova.
Trust za premog.
Pittsburg, Pa., 4. jul. — Šestindvajset premogovih družb v Indiani, ki nadzorujejo 29,000 akrov premogovih zemljišč, se je združilo v Pittsburgu, Pa., pod imenom “Y»n-dalac Coal Company”, z glavnico $7,000,000. Na leto bo združba izkopavala 3,000,000 ton.
Portland. Oregon, 4. jul. —John H. Mitehell, Združ. držav senator, ki je štirikrat zastopal Oregon v gorenji zbornici kongresa ter bil vodja v političnih in postavodajnih krogib v državi celo četrtstoletje, je bil obsojen po porotnikih kmalu po polnoči sokrivde v ogromnem sleparstvu z zemljišči, ki se je nekaj mesecev odkrivalo in je izmed naj-večjih v zgodovini Združ. držav. Obtožba je označala prestopen senatorjev kot “praktično podkupovanje — prejemanje denarja od obeh strank.” Obsodba je vzbudila velikansko pozornost. Ko je Mitehell začul besedo “kriv”, je prebledel kot zid in kar okamenel.
Načiti sleparstva.
Senator Mitehell in Binger Hermann, bivši komisar zemljiškega urada (general land office) in potem poslanec v kongresu iz Oregona, sta sklenila zaroto z več osebami v svrho, oslepariti vlado za kos njenih javnih zemljišč v njihovi državi s pomočjo ponarejenih zapriseženih izjav (affidavits) in izmišljenih imen. In vršila so se potem velikanska sleparstva z ozemljem na pacifiški brežini. Pravica do javnih zemljišč se je dobivala ali skušala dobiti ta kisto, da so sev zameno istih dajala državna šolska zemljišča, ležeča v gozdnih rezervacijah v Californiji in Oregonu, pridobljena sleparskim potom. Kacib 4u,000 akrov javnih zemljišč se je tako že zamenjalo, ko se je zarota odkrila.
Špansko zlato najdeno.
New York. 4. jul. — Med pripravami za “mufanje” neke stare hiše v Riverbeadu, Long Island, na drugo stran, so našli znatno svoto denarja, vmes nekaj španskega zlata, skupaj baje $4,600. Najdbo so zapečatili in dali v bančno shrambo, dokler se ne najde lastnik. Hiša je stala na mestu nad 100 let.
Državni tajnik Hay umrl.
Newbury, N.H., 1. jul. — Državni tajnik John Hay je davi umrl. Zadnje dni se je počutil slabo. John Hay je prištevan med najuspešnejše državne tajnike Združ. držav. V sedanji službi je bil izza 1. 1898. Med državljansko vojno je služil Hay predsedniku Lincolnu kot zasebni tajnik. Pozneje je bil v diplomatski službi. Katoličanom je bil nasproten in je to kazal v svojih spisih.
100 mrtvih vsled vročine.
Berolin, 4. jul. — Vročina, ki je pritiskala štiri dni po vsej osrednji Evropi, je povzročila nad 100 smrtnih slučajev na Nemškem. Opoldne v senci je toplota znašala 107 stopinj. V bostah so tla pokrita z odpadlim, suhim listjem.
Taft na Filipine.
Washington, 1. jul. — Vojni tajnik Taft se je v velikem spremstvu kongresnikov, častnikov in gdč. Alice Roosevelt, predsednikove hčerke odpeljal iz Washingtona na Filipine. Družba je bila uradno povabljena, obiskati tudi Japonijo in Avstralijo.
Operator’s Association” in kakih 5f odst o neodvisnih operatorjev. Po«Ž najugodnejšimi razmerami ni upanja, da se praznujoči rudniki spet odpro pred koncem julija meseca. Razsodišče bo šele jelo poravnavati, ko se imenuje peti član istega.
Štefanija prodaja dragotine*
Pariz, 1. jul. — Prineezinja Štefanija, grofinja Lonyay, je sklenili prodati del svojih dragotin, ki s® svoje dni vzbujale veliko občudovanje. Avstrijski dvor jih je gotov« število dal v shrambo nekemu pariškemu dragotinarju, da jih bo javne prodal. Ti zakladi so večinoma v zvezi s poroko Štefanije in nadvojvode Rudolfa. Med njimi je čipkasti pajčolan, dar mesta Bruselj! in obsegajoč roki Belgije in Avstrije zjedinjeni ter darilo mesta Reke.
Obtožen trust.
Chicago, 111., 2. jul. — Zvezim porotniki so včeraj zaključili svoj« pred tremi meseci začeto preiskav® glede trusta za meso in predložili zvezinemu sodniku svoje poročilo. Osemnajst velemesarjev je obtoženih, da so kršili Shermanovo proti-trustovsko postavo. Obtožene s« tudi štiri korporacije, namreč Armour & Co., Swjft Co., Nelson, Morris & Co., in Cudahy Packing Co.
Linčanje v velikem.
Atlanta, Ga., 30. jun. — Iz Wat-kinsviila, Ga., dohaja vest, da je belokožna drhal prošlo noč naskočila ječo ter linčala šest črncev in enega belokožca. Opolnoči je bilo, ko se je drhal organizirala in je obkolila ječo in ključarja prisilila, ds* je izročil ključe. Linčanci sO se baje pregrešili na neki ženski.
Dim mori živino.
Butte, Mont., 3. jul. — Dva veleposestnika pašnikov sta v distrik-aem sodišču Powell countyja vložila prošnjo, naj isto prepove Anaconda Copper Mining kompaniji in Washoe Mining kompaniji delovanje v rudotopiluicah v Anaeondi. Te tovarne so svoje vrste naj večje nasvetu. Dim in plini iz njih pa baje kar morijo živino po okolici. Tožitelja imata že škode $259,500, oziroma $108,000. Odškodnine ne zahtevata, nego le hočeta, da se rudotopilnice zapro začasno, dokler se ne odpo-more nepriliki. V dvajsetih dneh hočeta odgovor. Ce se rudotopilnice zapro, bo prizadetih več tisoč rudarjev tudi v Buttu.
Povodenj v Mehiki.
Guanahuato, 5. jul. — Guverner Obregon ceni izgubo človeških življenj v povodnji, nastali, ker se je utrgal oblak, na 200 oseb. Bolnišnica je bila tako hitro poplavljena, da so bolniki utonili. Stvarno škodo cenijo na $2,000,000.
Japonci in Nemci.
Berolin, 5. jul. — Neki članek v poluuradnem listu “Tsingtauer Nachricbten”kličeNemčijo na nogp, ker Japonci poplavljajo s svojini blagom pokrajino Santung. Japonska trgovina se vgnezduje v vseh mestih, dočim se razširja japonsko blago v vsa selišča. Japonski trgovinski podtajnik je bil zadnjič sam v Tsingtavu.
Mesto upepeljeno.
Glenwood, Colo., 5. jul -—Pre-mogarsko mesto Carbondale, 15 milj južno od tukaj, je razdejal požar, ki ga je povzročila eksplozija neke shrambe za petrolej.
Pisma na pošti imaijo: Banjeglav Dmitar, Graca Jan, Mrkokrada Miloš, Molnar Istvau, Lobas Jurij, Muren Frank, Peršič Grga in So-winski Stefan.
Joliet, 111., 5. jul. — Dr. Mar 1 nil kot kafra, da še danes ni duha tin J. Ivec odpotuje jutri v Chicago) nj gluha o njem. “Timekeeper”
Callahan je osebno obvestil policijo
za leto dni j in sicer v St. Joseph s Hospital prakticirat pod slavnega doktorja Senna nadzorstvom, kjer namerava svoje praktično znanje tako spopolniti, da bomo imeli po njegovem povratku v naše mesto izmed vseh jolietskih zdravnikov najboljšega v svoji sredi:	Dr. Ivec
ne bo prihajal redno v Joliet začasa svojega bivanja v Chicagi. Želimo, da se čez leto dnij vrne zdrav v me sto, kjer se je bil najprej nastanil kot praktičen zdravnik in kjer si je pridobil mnogo prijateljev.
—	Novi Chicago & Alton’s Limited vlak ki je baje najlepši vlak na svetu, bo prvikrat vozil dne 15. avgusta. Imel bo šest vagonov.
—	G. Barr je še župan jolietski
in ostalo je vse pri starem vkljub Croliusovemu kontestu. Večina Barrovih glasov znaša 119. Tako se je končalo zopetno jpreštetje ob zadnji županski volitvi oddanih glasov.	v
—G. Lambert je imel na trgovskem banketu predzadnji petek nagovor, v katerem je opisaval prednosti našega mesta in vzroke, zakaj verjame, da bo imel Joliet v desetih letih leti 125,000 prebivalcev. Keke! je med drugim:	“Govoreč o
Jolietu in njegovi bodočnosti, ne vidim vzroka za spremembo svojih nazorov, izraženih ob mnogih prilikah, da bo Joliet drugo mesto v državi ip to prav kmalu, ampak mesto je liki trgovec. Ce ima trgovec blaga naprodaj, je mora kazati. Odjemalec mora vedeti, da ima trgovec blago, z drugimi besedami, oznanjati in oglašati je mora. Istotako z mestom, če imamo prednosti, jih moramo kazati in svet zanimati zanje. Predvsem nam potreba nove mape ali mestovida, ua katerem bo zaznamovana vsaka cesta, vsaka subdivizija, vsaka železnica, vsako ogibališče, vsak kame-nolom itd., sploh vse kar sestavlja mesto. Potem moramo sešteti naše prednosti in jih razstaviti ljudstvu. V to svrho bi potrebovali posebnega agenta, ki bi potoval po vzhodu in “advertiziral” Joliet in njegove prednosti za industrijo. Recimo sedaj katero o železnicah. Imamo Rock Island železnico z njenimi zvezami iz Chicage v San Francisco; potem Atchison, Topeka & Santa Fe železnico iz Chicage do Pacifiškega oceana; Chicago & Alton železnico iz Chicage v St. Louis in Kansas City, z njenimi zvezami do vsake točke zapadno od rek Mississippi in Missouri. Michigan Central železnica nam daje narav-nostno tovorno črto iz Jolieta v New York, Boston in druga vzhodna mesta. Poleg teh velikih črt imamo Elgin, Joliet & Eastern železnico. ’Nedavno šele se je zgradila nova železniška zveza iz Rock-dala v Lockport na zapadni strani reke in druga črta držeča južno. Vzhodno od reke je tudi zgrajena zveza. V kratkem prično graditi še dve železnici, eno v Milwaukee in drugo proti Chicagb” (Dalje prih.)
— Divji lov je bil zadnji četrtek na necega črnca, o katerem se je raznesla govorica, da je morilec, črnec je delal ob kanalu med Ruby cesto in Lockportom. Rečenega dne proti večeru je nastal v pisarni “time-keeperja” Callahanamed zadnjim in dotičnim črncem prepir zaradi 17, ki jih je črnec zahteval za svoje delo. Črnec se je nazadnje tako raztogotil, da je Callahana udaril, nakar je ta zbežal skoz okno, .pri čemer ga je razbita šipa ranila po obrazu, da je bil zdajci ves okrvavljen. črnec je pobral kopita in zbezljal proti Jolietu. Za njim pa jo je udarila velika množica delavcev in drugih. “Ubijte ga!” “Ustrelite ga!” in “Obesite ga!” se je divje razlegal krik razkačenih zasledovalcev, ki so mislili, da je črnec usmrtil priljubljenega “time-keeperja”. A črncu se je posrečilo uteči ob Santa Fe tirih do druge warde v našem mestu, kjer je izgi-
o dogodku.
—	Prvo vest o svoji zmagi je godnik Marshall telefoniral svoji materi, stari 80 let in živeči na svoji farmi v Homeru.
—	Uzmoviči so vlomili v soboto ponoči v Hartovo grocerijo na voglu Jackson in Collins cest ter pobrali iz blagajne ves denar v gotovini. Vlomilcev policija še ni zasledila.
—	“The Chicago Record-He-rald” z dne 2. t. m. je objavil dolgo
brzojavko iz Jolieta, iz katere navajamo sledeče:	“Republikanskim
mašinam v okrajih Will, Kankakee in Iroquois je bil včeraj primazan hud udarec ob posebni sodniški volitvi, ko je sodnik A. O. Marshall iz Jolieta, neodvisen kandidat, premagal sodnika Johna Small za okrožnega sodnika, na mesto pokojnega sodnika Garnseya. Čista večina Marshallova znaša 1852 glasov. Protimašinski republikanci in demokratje Will countyja, kakor tudi neodvisni volilci so glasovali za maršala v velikih številih. Snapp-ove mašine in novine so bile pred volitvijo zmage pijane, a po volitvi jih lasje grdo bole.” Toliko iz brzojavke. Sodnik Marshall je pa rekel po volitvi:	“To ni bila oseb-
na zmaga — to je bila zmaga aa ljudi, ki ljubijo pošteno igro in so za neoviranno pravosodstvo.” Sodnik Maršal je zmagal v 48. od 53. precinktov Will countyja. V mestu Joliet je zmagal v vseh precinktih razun prvega, kjer je dobil sodnik Small večino šestih glasov. Snapp-ova mašina je tako polomnjena, da menda ne bo več “ronala” do zmage v bodoče.
—	Lazo Radakovič in Janko Veseljevič, oba že predkaznovana, sta ustavila in oropala necega “Av-strijana” v Lockportu ob kanalu davi (v sredo) navsezgodaj in ga olajšala za $25.27.
Calumet, Mich., 30. jun. — Veselica, katero so priredile naše “Slovenske Borštnarice” zadnji petek zvečer v Gately Wiggians dvorani, je izpala povsem sijajno. Izvršitelji programa so vsi častno rešili svoje naloge. Posebno so se odlikovali naši vrli pevci in pevke.
—	V pondeljek dne 26. junija je odpotoval iz Calumeta v staro domovino g. John Flek. Šel je k svoji materi na Talci vrh, v črno maljskem okraju. Flek je bival v Calumetu šest let in ves ta čas je marljivo delal v tukajšnjih C. & H. rudnikih. Bil je zelo skrben mladenič.
—	Poročili so se v slov. cerkvi: v torek g. John Barič, doma iz Prelesja, fare Staritrg pri Poljanah, z gospico Tono Vrbanac iz Lukovega dola občine Severin na Hrvatskem. V sredo g. John Klobučar iz Grma. fare Podgrad, zgospico Mary Jakša iz Sodinje vasi, fare Semič.
St. Paul, Milin., 28. jun. — Dne 18. jun. je daroval č. g. Jos. Varh v cerkvi sv. Neže v St. Paulu svojo prvo sv. mašo. Pet slovenskih duhovnikov poleg treh slov. bogoslov cev ga je spremljalo k oltarju, č g. I. M. Solnce, ki je prevzel težki posel pridigarja, je razložil v krasnih besedah duhovniški stan, njegove težave in britkosti, posebno tukaj v Ameriki, kamor je prišel novomašnik šele pred par meseci, zapustivši doma v lepi koroški domovini svojega starega očeta, brate in sestre ter gomilo svoje rajne matere, katera se v nebesih raduje tega velikega dneva, ko stoji njen sin prvokrat pred oltarjem in daruje Vsemogočnemu prvič sv. dar nove zaveze. Pri sv. maši, med katero je delil novomašnik tudi prvo sv. obhajilo 120 otrokom, je asistiral č. g. pridigar kot arhidiakon, a po slovesnosti dal je novomašniku in duhovništvu občudovati njegovo ra
dodarnost in gostoljubnost, za katero mu naj gre tukaj presrčna hvala. Vkljub prav slabemu vremenu bila je vdeležba silno velika. Novomašnik nastopi službo pri sv. Matevžu v St. Paulu, Minn.
Pnehlo, Colo., 29. jun. — Prosim, da priobčite v priljubljenem nam listu “Am. Sl.” imena daroval cev za umrlega Martina Petrič, ki je umrl 12. jun. t. 1., a je bolehal za 3ušico 8 let in bil torej nezmožen si toliko prislužiti, da bi ga z njegovim denarjem pokopali.
Darovali so po $1: John Kramarič, John Stepan, Jernej Simonič, New York Clothing House, Martin Ger-sich, Jos. Culig, Nuckol’s Packing Co., Paul Golesh, Chas. Arger, N. Z. Badovinec; po 50c: John Ilenič, Ant. Nemanič, Martin Brajkovee, A. Kochevar, M. Predovič, Jos. Kersunc, Jos. Brajkovee, Joseph Smrekar, Martin Gornik, Marko Kramarič, Geo. Ilromer, Fr. Hočevar, Chas. Smith, Louis Jaklič, M. Kolar, J. H. Roitz, Mark Stepan,
J.	Ogulin, J. Stefanič, M. Oberman, Anton Vidmar, M. B. Cool, J. B. Mizler, M. Kočevar, Jos. Mohor, Margareta Kozjan, Jos. Težak, Jack Kočevar, Kat. Gersich, Fr. Horvat, Jofcn Novljan, A. Brubnjak, Jos. Kruger, B. Jurovič, A. Sukle, John Petrich, J. Curovich, Ilija Zakula, A. Uhernik, M. Drakulič, P. Popovič, Jurij Plut, M. Fir, J. Savich,
P.	Perše, S. Bozich, Milan Priča, Jos. Eagen, M. Stankovič; po 25c: P. Culig, Bingham, Jos. Kolar, Fr. Culig, Martin Simčič, Marko Simčič, M. Simonich, J. C. Plut, Jos. Fir, Jos. Straus, Jack Pečavar, Fr. Srar, J. Mohorič, S. Sakič, Jos. Somrak, M. Sever, J. Plut, Kat. Jerman, A. Vidmar, And. Dragash, S. Freint, T. Ilich, M. Ivec, Mc Lain, Paul Popovič, John Mutz, P. Zunich, J. Horvat, F. Turk, J. Henigsman, Mike Pern, Mike Novak, John Zranja, Geo. Zranja, Fr. Hegler, Joe Samec, A. Pleše, M. Okičič, J. Lakovič, N. Miketič, Mat. Papa, A. Mohorčič, Agnes Verban, A. Froja, Fr. Prah, A. Škufca, M. Kalembar, J. Lovšin, M. Sirola, A. Zigman, John Škof, J. Gačnik, Joe Pugel, J. Pugel, John Težak, M. Musich, Geo. Ver-viščar, Joe Gruden, Joe Znidarsich, Joe Buščaj, P. Sutfej, Joe Grah, Fr. Luzar, Peter Vojak, John Plut, John Bajuk, John Jaklič; loc: M. Kochevar; po 10c: M. Mohorčič, Joe Kočevar, Urh Papesh.
Vsem darovalcem se v imenu umrlega najprisrčneje zahvaljujeta nabiralca
John Kramarič in Joe Kolar.
SLABOTEN ŽELODEC
Z veselim, smehljajočim obrazom in hrabrim srcem, so že marsikake žene, doživevše družabne uspehe, in že marsikateri možje, presluli po imenu in slavi, skušali prikriti pred svetom bolezen, glodajočo na njihovih življenskih organih. Dolgotrajna ne-prebavnost in dispepsija vodijo do še kaj hujšega, do raka v želodcu! Ako vas ob-težuje hrana, se vam dela težko kot da bi morali bljuvati, in ako morda celo pogosto in močno bljuvate, tedaj se bojte pred rakom v želodcu.
Severov želodečni grenčec
je treba uživati redno in skrbno in posledica tega bo, da ozdravite. Uživajte Severov želodečni grenčec ob času. Ne dopustite, da bi predolgo bolehali na neprebavnosti in si s tem delali pot do tako hude bolezni.
“Nisem mogel jesti pol letu.” Spoštovani gospod:— Dovolite mi. da se vam najsrčneje zahvalim za Vaš želodečni grenčec. Celega pol leta nisem mogel ničesar jesti in sem bil popolnoma slab. Sedaj pa je moj apetit prav^dober in moč se mi je tudi povrnila.
.Tos. Petrašek, 389 Woolsey ave., Long Island City, Astoria, N. Y.
Priporočam Severov želodečni grenčec kot zdravilo za uravnanje prebav-nosti, povečanje apetita in kot krepčilo, ugodno učinkujoče na ves sestav.
Ant. Hurt, Abie, Neb.
Trpela sem vsled dispepsije, a sem bila po uporabi jedne steklenice Se-verovega želodečnega grenčeca popolnoma ozdravljena.
*	Frančiška Meloun.
37 Berkley St., Cleveland, O.
Odkar je moja soproga pričela jemati Vaš želodečni grenčec. se nahaja v dobrem zdravju in zahvaljujemo se Vam iz dna naših src. Kadarkoli bomo potrebovali dobrega zdravila, bomo vselej kupili le Vaše.
•los. Krupa, Box 176, Morrisdale Mines, Pa.
Vaš želodečni grenčec mi je pomagal po prvih par dozah. Sedaj imam dober apetit in moram tudi izjaviti, da bi moral vsakdo imeti to zdravilo pri rokah. Želim Vam dol sto življenje in veliko priložnosti za izdelovanje takih zdravil. Adam Novak.
Cross Fork, Pa.
Severova zdravila
so na prodaj v vseh lekarnah.
Porabil sem eno steklenico Vašega želodečnega grenčeca in sprejmite mojo zahvalo. Bolan sem bil dolgo časa, a me je isto popolnoma ozdravilo. Priporočam je vsakomur.
V. Tucha, Little Ferrv, N. J.
S tem pismom spričujem, da je imel Severov želodečni grenčec prav dober učinek v mojem slučaju. Dolgo časa sem trpel na neprebavnosti in bolečini v želodcu ter zaman iskal pomoči pri jednem ali drugem zdravniku. Od vsakega sem dobil neko štupo, a nisem mogel opaziti nobene pomoči. Toda po užitku jedne same steklenice Vašega že.lodečnega grenčeca sem bil popolnoma ozdravljen.
Ludovik Kroc.
Box 209, Irwin, Pa.
č*
Učinek Vašega želodečnega grenčeca ,ie bil pomenljiv. Priloženo najdete $1, za katerega mi pošljite eno veliko steklenico. Vaš
Viljem Kalas, Troy, Mo.
*
Po rabi ene steklenice Vašega želodečnega grenčeca počutim se prav dobro. John Subik, 109 Boston St., Johnston, N. Y.
Zdravniški nasveti
se dajejo brezplačno.
1 1A/ RT Ceri/cd#		 cedar rapids
1 ■ ■ ■ OEVER/	I wO. IOWA
Izjava slovenskih kupovalcev.
Spodaj podpisani izjavljamo, da smo kupili od g. Charles Peters-a, skozi slovenski oddelek, od katerega je g. Anton Težak glavni poslovodja, zemljo za farme, na katero se nameravamo v kratkem naseliti in si postaviti svoja domovja.
Ta zemlja je poraščena z najboljšim drevjem, belim in rdečim hrastom, ter obsega rodovitno prst, na nji je tudi dobra voda ter leži pod ugodnim podnebjem. Mi smo si dobro ogledali ta zemljišča ter smo govorili z naseljenci, živečimi tamkaj že več let, zatorej se s tem obračamo do svojih sordjakov, da naj si pridejo ogledat to zemljo ter si izbero kos, predno jo drugi ne pokupijo. Ta firma je prihranila
10,000	akro;v samo za Slovence in zato vabimo svoje rojake naj pridejo. Kdor želi, lahko na nas piše, in dali mu bomo vse podrobnosti. Tu je ugodna prilika za vas delavce, rudarje in male trgovce, da postanete neodvisni ter si za par dolarjev postavite dom in delate sami za se. Več izmed nas jih je že bilo po drugih državah in smo si ogledovali že različno zemljo, a jednake ponudbe kot jo nudi ta chicaška firma Slovencem in sploh vsem Slovanom v Missouri zemljiščih, še nismo nikoli doživeli. Prav dobro smo prepričani, da nam bo veliko več neslo če uložimo denar v Missouri zemljišča, kot pa če delamo vedno za malo plačo.
Pišite na g. Anton Težak, 315 Dearborn Street, Chicago, in on vam bo poslal popis teh zemljišč v vašem jeziku, ki je resničen in zanesljiv.
Upajoč slišati, da so teh 10,000 akrov naši rojaki hitro pokupili,
kakor tudi v nadi sestati se enkrat z vami v Missouri, ostajamo S spoštovanjem Benedikt Bursa,
Toluca, lil.
Lovrenc Marolt,
Box 66, Oakley, Wyo. Matija Ložekar,
Box 66, Oakley, Wyo. Jakob Žagar,
Box jj.6, Hibbing’, Minn. John Terček,
Box 4, Onnalinda, Pa. John Švigelj,
Box 15, Onnalinda, Pa. John Zdešar,
Waukegan, III.
Dominik Gabriel, 809 10th Št., Waukegan, III.
John Jereb,
Box 16, Lloydel, Pa. John Lakner,
Box 107, Walkerville, 30tl	Mont.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za	$ 20.55	  100	kron,
za	$ 41.00	  200	kron,
za	$ 204.50 .......... 1000	kron,
za	$1021.75 .......... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hrapilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(GlasNaroda)
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
PRVI NARODNI IZLET
vseh združenih slovenskih društev v Chicagi, katerega prirede društva:
sv. Štefan, Slavija, sv. Jurij, sv. Alojzij, Slovenija, Vit. sv. Martina itd.
v nedeljo dne 23. julija 1905 v Thornton Park, 111.
z dvema posebnima vlakom a na Chicago Terminal železnici
Odhod s postaje Grand Central, Fifth Ave. in Harrison zjutraj oh 8:30 in 9:30. Vlaka se vstavita na Blue Island Ave., Ashland Ave., Western Ave. in 26. ulici.
DOBITKI:
Na kegljišču dva.
Tekmovanje v dirki pet.
In sicer tekmujejo najprvo med seboj deklice, potem dečki, kasneje odrašČene ženske, z a njimi odraščeni možki, nazadnje pa debeli možki.
Listek za osebo: 50 centov.
Kupujte svoje cvetlice in šopke pri
Ik Sooi Cash
na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET
Izdelujejo se ukusni šopki in cvet; lični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti.
Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte!
PRVA GOSTILNA
V R0CKDALE.
Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo. *	27ifn
Jernej Marentič.
un
(Red Cross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvojna moč proti bolečinam v hrbtu, boku in v ledvicah.
CENA 35c.
Naš wilmingtonski oprani premog v kepah po $3.25 tona je najboljši premog-za poletno rabo.
F. A. Barthelme,
Urad: III E. Washington SL
Oba telefona 198
THE PALACE PHABMACY
104 Ottawa St., Joliet.
Poleg Spot Cash prodajalne
Naročila se tudi sprejemajo
1141 N. Hickory St.
Chicago telefon 2302. Joliet, 111.
—	Toča je pobila vinograde v do-berniški fari.
—	Umrl je ljublj. tovarnar pohištva g. Naglas.
—	Družba treznosti se je uvedla v Ribnem pri Bledu.
—	Za novo cerkev na Bledu je cesar daroval 2000 K.
—	Stoletna aloe bo letos zopet evetela v parku ižanskega gradu.
—	Prestavljen je okrajni sodnik v Metliki, g, Jurij Sumer v Škofjo Loko.
—Deželni šolski nadzornik Levec se je odpovedal predsedstvu “Slovenske Matice”.
—	Prešernov spomenik bodo v Ljubljani odkrili baje meseca sep tembra.
—	Meter dolgega gada je ustrelil pod Slamnovasjo č. g. Dostal, kaplan v Metliki.
—	Na Vrhniki in okolici se letos veliko zida in opekarjem grejo vsi izdelki takoj izpod rok.
—	Umrla je dne 14. jun. v Laščah davkarjev a soproga Ana pl. Foed-ransperg. Bila je blaga gospa.
—	Ubil se je posestnik Franc Uršič iz Dolža, občina Stopiče. Padel je z vozom v 18 m globok prepad.
—	Umrla je v dež. bolnišnici 34-letna služkinja Terezija Hodnikova, ki je bila prepeljana tja radi opeklin.
—	Oženil se je Martin Bajuk iz Božakovega z M. Jurajevčič iz Kamanja.
—	Umrl je v Črnem Vrhu nekdanji idrijski črevljarski mojster Valentin Tončič.
—	Gospa Borštnik-Zvonarjeva je angažirana za prvo tragedinjo na knežjem gledališču v Sofiji.
—	Hranilnica in posojilnica v Metliki je imela v letu 1904 čistega dobička čez 16,600 K. Lep napredek
—	Šest ne8|jjjT: se je do sedaj pripetilo pri novi elektrarni v Toplicah. Vsaka je hujša. Le ubilo še ni nobenega.
—	Vlak je povozil 16. jun. med Vižmarji in Šiško posestnika Jan. Novaka, po domače Švelca. Švelc je v bolnici umrl.
—Nesrečno se je prevrnil posestnik Štraus iz Podzemlja, grede iž vinograda pri Drašičih. Bil je takoj mrtev.
—Na Suhoru je umrla dne 13. junija Neža Pavlovčič,mati ondot.nega g. župnika. Bila je pohlevna in blaga mati.
—	Požar. Dne 8. rožnika ob 5. uri popoldne je pogorelo četvero hiš z gospodarskimi poslopji v Dolenji vasi pri Podbrezjah.
—	Ubogo Celje. Nemši listi so vsi obupani, ker pride v Celje za davčnega uradnika Slovenec gosp. Stepic, ki je bil doslej v Radgoni.
—	Dunaj, 14. jun. Poslanec Pogačnik in tovariši so danes uložili odločno intepelaeijo zaradi nemških demonstracij in strelov v Domžalah.
—	Dolenjska železnica je imela v preteklem poslovnem letu 598,272 kron čistega dobička. Deželi kranjski je letos popolnoma pokrita njena garancija.
—	Vina se dobi še dokaj na Belokranjskem, tako na črnomaljsko-semiškem kraju, zlasti na Mavalu, kakor tudi po Metliškem, koder je pa letos precej pozeblo trtje.
______Slavnost blagoslovljenja zastave kat. slov. izobraževalnega društva in Marijine družbe v Šenčurju pri Kranju se je binkoštni ponedeljek popoldne slovesno izvršila.
__ Šolske vesti. Gdč. Marija
Štraus v Podgradu je imenovana za prvo učiteljico v Gor. Krki. Prestavljen je učitelj g. J- Vode v št. Vid pri Zatičini.
__Dva liberalca. Liberalni Mla-
dočeh dr. Pražak je protestiral, da bi duhovščina v Pragi bila slabše plačana, kakor na Dunaju. Libe-
ralni dr. Tavčar je pa protestiral, da bi prišlo tudi naJKranjsko kaj denarja po ureditvi kongrue.
—	Prememba posesti. Grad Ravne pri Št. Petru na Kranjskem je od rodbine* grofa Hohenwarta kupil upravni ravnatelj Herbert Lutz z Dunaja.
—Orožniki sprašujejo po Mengšu in drugodi, kdo je v Domžalah klical “živio”. Ta bi bila lepa, da bi Nemci smeli vpiti “hil”, Slovenci pa na svoji zemlji ne smeli klicati “živio”.
—	V Radečah pri Zidanem mostu je dne 15. jun. umrla ena najstarej-sih deklet ondotne župnije, gdč. Helena Pohar, v visoki starosti 83 let. Pokojnica je bila velika dobrotnica cerkve in revežev.
—	Otvoritev Kadilnikove koče na Golici silno razburja nemške liste, češ, da bo to slavnost, “na kateri se bodo zarotili kranjski in koroški Slovenci proti nemškim tujcem.”
—	Košnja in letošnje seno. V ljubljanski okolici se je sredi junija pričela košnja, ki obeta biti obila. Seno je visoko, gosto in lepo. Zlasti obilo ga je po senožetih, koder se je dobro gnojilo.
—	Za domačo slamnikarsko industrijo. “Slovenčev” poziv za podporo slovenske slamnikarske industrije v Domžalah ponatiskujejo češki, hrvaški in srbski listi.
—	Morski volk na suhem. Pri Dubrovniku so našli kmetje v bližini luke 300 kg težkega morskega volka v pesku ter ga ubili. Morski volk je-skočil iz morja, a ni mogel nazaj ter je obtičal v pesku.
—	Nemški izzivači. Binkoštne praznike so imeli “turnerji” slavnost v Kočevju. Kar je bilo najbolj žejnih iz Ljubljane, Trsta in Celja se jih je peljalo tja. Iz Maribora so imeli seboj železničarsko godbo.
—	Pomiloščena sta pred ljublj. porotniki na smrt obsojena Juričič in brezsrčna ženska Smukavec, ki je Juričiča nagovorila, da je ustrelil njenega moža. Smukavec je pomiloščena na dosmrtno ječo, Juričič je pa dobil 20 let.
—	Žrtve žganja. Poroča se: Nedavno je pri Sv. Duhu pri Škofji Loki umrl v nekem hlevu bivši posestnik J. P. Žgaujepitje ga je končalo. Vsled žganja je v nekih svislih umrl I. Š., bivši posestnik v Žabnici. Žrtev žganja je tudi P. F.
—	Janez Trdina, častni meščan. Občinski zastop v Rudolfovem je v svoji seji dne 9. jun. povodom 75-letnice profesorja in pisatelja, gospoda Jan. Trdine, istega soglasno imenoval častnim občanom mesta Rudolfovo.
—	Jernej in Marko. Marko: Ali veš, da bod^ Plantan proučeval belokranjsko železnico? Jernej: Da, da, bliža se volitev in Plantan pričakuje, da bodo zopet v pustu prevažali njegovo železnico kot lansko leto. Marko: A tako, hajd po pot’!
—	Nepoboljšljiv je Anton Rehberger iz Kokre pri Kranju. Šele nedavno je prišel iz Gradiške. Dne
12.	jun. je bil ondi tepež fantov. Anton Rehberger je Janeza Gusa tako udaril z vrčkom po glavi, da mu je prebil črepinjo.
—	V Novem mestu je bil pred porotniki radi goljufije obsojen na 7 let težke ječe 54 let stari Ivan Kočevar, doma iz Starega trga pri Ložu. Dne 16 jun. je bil v Novem mestu velik vihar. V okolici je bilo več požarov.
—Samoumor pred aretacijo. Dne
17.	jun. zjutraj ob četrt na 7. uro se je ustrelil v nekem ljubljanskem hotelu Auerjev potnik Ivan Juvan iz Zagorja ,pri Litiji. Prejšnji dopoldne so mu prišli na sled goljufije okrog 500 K. Ko je Juvan to izvedel, ga ni bilo več v pisarno. Juvan je bil vdovec in je zapustil 5 otrok.
—Mašniško posvečevanje. Prem. g. knezoškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič je podelil v svoji domači kapeli dijakonat č. g. Frančišku
Podgoršek, ki je redovnik misijon' ske kongregacije sv. Vincencija Pavlanskega.
—	Domači pešpolk št. 17 v Ljubljano! Kakor se sedaj v dobropo-učenih vojaških krogih z gotovostjo zatrjuje, utegne priti 17. pešpolk prihodnjo pomlad, to je meseca aprila 1, 1906 iz Celovca v Ljubljano.
—	Umrl je v Leoninumu v Ljubljani v torek 13. jun. popoldne č.g. Frančišek Fik. Rojen je bil 1.1867 . v Škofji Loki, posvečen 19. julija 1890. Bil je nazadnje spiritual pri uršulinkah v Škofji Loki, kjer se ga je lotila huda bolezen, ki ga je po več nego dveletnem velikem trpljenju položila v zgodnji grob.
—	Ruski general Kaulbars je bil
1.	1891. prideljen od vojnega mini-sterstva kot podpolkovnik našemu domačemu pešpolku št. 17, ki je bil takrat na Dunaju. Poslan je bil iz Rusije proučevat uredbe pri avstrijskem vojaštvu. Takrat se je izrazil o avstrijskih podčastnikih: “Da bi le mi na ruskem imeli take častnike, ni tako hitro pojmijo situacijo, kakor vaši podčastniki.”
—	Iz Boštanja. Na binkoštno nedeljo je ogenj vpepelil hišo posestnika Antona Medveda na Potovcu. Goreti je začelo ob treh popolnoči. Bodi še omenjeno, da gospodar in žena bivata v Ameriki, doma so le še nedorasli otroci in njih stara mati. — Iz zanesljive strani poročajo, da se bo v kratkem času jela graditi železnična proga, ki bo vezala Sevnico s Št. Janžem, kjer se izkopava, kakor znano, premog v veliki množini. Takoj spočetka bo železnica odprta baje le tovornemu prometu.
—	Delavske razmere na Kranjskem. Poročilo obrtnega nadzor-ništva za Kranjsko o poslovanju za
1.1904. objavlja mnogo podrobnosti, izmed katerih omenjamo sledeče: V 624 obrtnih podjetjih je nadzorovalo 701krat. Vseh nadzorovanju podvrženih podjetij je bilo 2044, izmed teh 115 tovarn. V nadzorovanih delovršbah je bilo 4918 delavk in 17,977 delavcev, skupaj torej 22,895. Obrtni nadzornik je našel 36 delavcev in S delavke, ki še niso dovršile 14. leta, 479 delavcev in 160 delavk pa še ni bilo starih 16 let.
—	Smrt slovenskega duhovnika v Vratislavi. V Vratislavi je umrl 72 let stari slov. duhovnik č. g. prof. Josip Drašler, posvečen leta 1857. Govoril je 14 jezikov. Skoro potem, ko je daroval prvo sv. mašo, je šel v tujino. Nihče domačinov ni 42 let vedel, kje se nahaja, ali je živ ali mrtev. Šele pred par leti je izvedel njegov brat, da živi v Vratislavi. Pokojni Josip Drašler je bil silno radodaren. Ko so mu znanci prigovarjali, naj tudi sebi kaj privošči, je odgovoril: ; “To bi bil rop na ubogih.” Imenovali so ga “drugi Alban Stolz”. Pred 7 leti je stopil v pokoj. Ruski car ga je odlikoval z redom.
—	Samoumor vojaka. Ustrelil se je dne 12. jun. ob pol 9. uri dopoldne v šentpeterski vojašnici v Ljubljani pešec Ferd. Skubic, doma iz Mokronoga. Nesrečnik se je zadel v srčni bližini; projektil šel je skozi telo, nakar je imenovani izkrvavel in bil tekom 20 minut mrtev. Vsak poizkus, da bi ga rešili, je bil brezuspešen. Povod, ki je gnal v nesrečno smrt mladega moža, je taisti, kakor, žal, v večinoma vseh slučajih, kar se jih tako pogosto pripeti v armadi. Stroga, a neopravičena kazen, katero je imel pričakovati za malenkosten prestopek, ga je stala mlado življenje. Zapustil je dvoje pisem: materi, katere edini sin je bil, in svoji zaročenki.
—	Avtomobil med Opčinami in Sežano. Med Opčinami in Sežano bo v kratkem času vozil avtomobil, na katerem bo prostora za 16 oseb.
—	Vojaške vaje na krnskih planinah. Te dni je imel 7. lovski bataljon, ki je nastanjen v Kanalu in v Tolminu, svoje vojaške vaje na krnskih planinah. Ondotno ljudstvo, ki ni v svojih krajih še kaj takega videlo, ustvarja si o pomenu in namenu teh vaj najrazličnejša domnevanja, kojih vseh zaključek pa je: “Eh, vojska bo!”
4
>
USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKSf-A,
GLAVNA PISARNA:	* *
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 3798 CORTLANDT.
V>
(Jodružn!cu :
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB.
Pošilja denarje v staro
—----------- domovi-
no najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke Prodaja
------------- po izvirnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
----	— je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New-York na kak kolodvor, pokličita me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
Vsakdo naj pazi na Hl&no átevlllco 109 t
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnic» na Dunaju.
(
—	Nagloma umH je čevljarski mojster Franc Mazun v Brežicah. Zadela ga je kap.
—	Pečnikovo posestvo na Tehar-jih je kupil g. Rudolf Šenica, veleposestnik v ¿alcu za 34,000 K.
—V cestnem jarku so dobili mrt vega posestnika in gostilničarja Vindiša iz Grajene pri Ptuju.
—	K protestantizmu je pristopilo tekom 1. 1905 na Štajerskem okoli 300 oseb, v Mariboru 31.
—	Umrl je v Gradcu vpokojeni bivši okrajni glavar krški Herbert Weiglein, star 65 let.
—	Šoštanj, 15. jun. Pri občinskih volitvah tretji in drugi razred naš. Govedič odklonjen. Zdaj voli prvi razred.
—	Znani starinoslovec Jern. Pečnik je pred kratkim preiskaval Južno Štajersko v nalogu centralne komisije za umetne zgodovinske spomenike, ter našel mnogo znamenitih prazgodovinskih bivališč in grobišč, kakor tudi ostanke zidin, trdnjav iz pozneje dobe.
HRVATSKO.
i L
—	Sestanek hrvaških in slovenskih poslancev je bil v Zagrebu na praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. julija.
—	Za Strossmayerjev spomenik v Zagrebu je izdal odbor zagrebških meščanov, kateremu stoji na čela dr. Stjepan Miletič, oklic na narod. Odbor izda tudi razglednice v korist Strossmayerjevega spomenika.
—	Iz Zagreba poročajo: Odsek, ki ga je iz volila konferenca hrvaških opozicijskih poslancev in ki ga sestavljajo voditelji treh najmočnejših opozicijskih strank, dr. Frank, Ribetič in Zagorac, je izdelal elaborat, ki je skupna izjava vseh hrvaških in eventualno tudi slovenskih opozicijskih poslancev in precizno pojasni stališče Hrvatov v državni krizi.
— Samoumor radi pravde. Iz Št. Jakoba v poročajo, da je v ondotni okolici skočil v Dravo in utonil 60 let stari posestnik Primož Pirker. Neka pravda mu je zmedla um.
Emil Bachman
580 South Center are., Chicago, III.
Slovanski tvorniear
društvenih odznakov (badges), regalij, kap, bander in zastav.
Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite nase pivo in ne bodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
Nerver!
To je Bauer-jev znameniti krepčilec. človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
KAJ JE TO ?
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
Jedini lastniki inrazpošiljavci.	M-	t\i\ ircafl
A. BAUER & CO.	*^3. prOUaj PO VSCil
142-148 E. Hnron St., Chicago. slovenskih gostilnah.
iEmmovEic.
Ustanovljen 1. 1891.
Jim in najstavejši slovenski katoliški list * Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
mraSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
(Jarečašna za Združene države le proti prodplači $1.00 na leto; za Evropo predplači $2.00 na leto.
Utopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, 111.
*ak»i»e tele fona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541,
AMERIKANSKI SL0VENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union,
Published Fridays by the
Stovenic-American Printing Co.
Joliet, ill.
iL'ift'yertisiQg rates sent on application.
<T^ADES IjffigjlC0UNCH_> 4
CERKVEN! KOLEDAR.
domačija čaka tebe in mene: prava in nespremenljiva domačija, kjer skupaj stanujejo božji otroci v več-nem miru in veselju. Lepota tistih stanovanj presega vse opise:	“Oko
ni videlo in uho ne slišalo, niti ni srce človeško zapopadlo, kake stvari je Bog pripravil zanj e, ki Galjubijo” (l. Kor. II. 9). V tisti deželi blaženih cveto rože brez trnov in vsaka srčna želja se izpolni; vsak dvom in strah duševni se razjasni. Največje veselje nebeških prebivalcev bo gle dati Boga v Njegovi neizrečeni le-poti in bivati ž Njim na vekomaj.
Kadar te stiskajo nadloge in skušnjave prav hudo, tedaj se spomni, da iste vodijo v nebesa, tvojo doma čijo, ki je vredna vseh križev in življenskih neprilik. “Mislim,da začasna trpljenja niso vredna primere z bodočo sijajnostjo, ki se nam bo odkrila” (Rim. VIII. 18). Samomal časek, in vse bo prošlo. En kratek boj in zmaga bo dobljena, in krona ti bo dičila čelo. A pomisli obenem, da ti bodo nebesa izgubljena na ve komaj, če umreš v smrtnem grehu. Ne zamenjaj nebeškega veselja za norčije in ničemurnost tega sveta. Naprej! Navzgori! • Najprej križ in potem krono.
Zakaj je bil Roždjestven-skij poražen?
r». j*iij
m. “ , žl. v 12. “ 88.
M.'
nedelja
pondeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
4. pobink.
7 bratov.
Pij I., papež. Ivan Guilbert. Marjeta. Bonaventura. Apostoljska del.
Verska premišljevanja.
JSojakom o potrUitev njih vere.'
LI.
Sok naš želi v nebesa.
Ižražena in določena volja božja Je,, da se vsi rešimo in da pridemo v Njegovo nebeško kraljestvo. Bog nse želi samo, marveč tudi resno Sboče, da izvršimo ta namen in dosežemo potrebne pripomočke. Sv. Pasel jasno razglaša ta uk, da so vsi Ljudje brez ene edine izjeme pozvani w®ebesa in vsi ljudje imajo potrebne ifriponaočke v to svrlio. “Želim zatorej predvsem, da se prosi, moli, posreduje in zahvaljuje za vse !,j n d i . . . Kajti to je dobro in frijetno v očeh našega Odrešenika, ki hoče, da se vsi ljudje •» d r e s i j o in da pridejo do spoznanja resnice. Kajti en Bog je in en ipoeredovalec med Bogom in ljudmi, Jean» Kristus, ki je dal samega Sebe «.odrešenje za vse” (I. Tim. II. i—®). Kakor je Bog Stvarnik vseh, tako je Kristus Odrešitelj vsega človeštva. Kristus je umrl za vse, brez 'zjeme. Milost (nadnaravna pomoč) je daDa vsakemu človeku na svetu, ¡¿a lahko spozna resnieo in se spreobrne k Bogu; kajti On “noče, da se kdo pogubi, nego hoče, da se vsi «pokore” (II. Sv. Peter III. 9). V ia po Jezusu Kristusu se imajo vsi ljudje očistiti greha in tako pripra «iti za nebesa:	“On je sprava za
naše grehe; in ne samo za naše, marveč tadi za grehe vsega sveta” (I. Sv. Janez II. 2). če se kdo pogubi, iseto zgodi zoper sveto voljo božjo, ©al je človeku kot najžlahtnejšo šoto človeške narave dar svobode: -zatone more siliti človeka v nebesa; ¡pastiliga mora v polnem izvrševanju njegove svobode. Vsi tisti, ki žive -K> predpisih svoje vesti in se poslu zajejo ponujane milosti svetega Odrešenika, lahko zaupno pričakujejo, da bodo nebesa njihovo bodoče an večno domovanje. Naš Gospod ®aim izrecno pravi, da nas pričakuje v nebesih:	“V Mojega Očeta hiši
je mnogo stanovanj. Če ne, bi vam lini povedal, da grem pripravit prostora za vas. In če pojdem in pripravim prostora za vas: pridem spet š» vas vzamem k Sebi, da boste tudi «j, kjer bom Jaz” (Sv. Janez XIV. X 3). Hiša mojega Odrešenika,— ali je mogel obljubiti več? Najslajše -mesto v vsem stvarstvu, prostor kjer se čutimo res doma, je hiša našega «eniškega očeta. Ali koliko časa »».m ostane dom? Otroci dorastejo ¿n po sili razmer smo izgnani zdoma.
in mati se postarajo in umro. JSJekoč srečna domačija je zapuščena ali prodana tujcu, in če vidimo v -poznejših letih svojo rojstno hišo, se ¡nam duh užalosti in osamelo srce •nam prešine bridka bol. A druga
Zakaj Rockefeller še dela.
Gdč. Tarbell je napisala za “Me-Chire’8 Magazine” očrt značaja John D. Rockefellerjevega in pri tem sprožila vprašanje, ki so si je že nekatero iki stavili. Zakaj —tako vpra šuje—g. Rockefeller, menda najbogatejši mož na svetu, še vedno dela in kuje načrte noč in dan v pomno ževanje svojega premoženja?
Nihče, niti sam, ne ve, koliko je g. Rockefeller “vreden”, kakor pra. vimo Američani. L. 1892. so znašali njegovi deleži od njegovih delnic pri Standard Gil kompaniji nad $3,000, 000, 1. 1900 pa $12,000,000. Odte-daj so se ogromno pomnožili. Ve like in dobičkonosne glavnice ima poleg tega še naložene v zemljiščih železnicah, železnih rudnikih, bakre nih rudnikih. “V skoro vsakem velikem finančnem podjetju v deželi se čuti njegova gibčna, prožna roka z njeno-jekleno pestjo.” “Čemu”, vprašuje gdč. Tarbell, “želi dohod kov v znesku $25,000,000-;in več?”
Čitalci zgodovine so si nad sto let stavili slično vprašanje glede Na poleona, čegar veleum v vojevanju ni inbrda mnogo presegal Rockefel lerjevega veleuma v bogatenju. Za kaj se ni zadovoljil, ko je razširil svojo vlado pez Francijo, Italijo Švico, Holandsko in velik del Nemčije, da bi končal in omejil svoje prisvojevanje ter se posvetil utrje vanju svbjfega gospodstva? Zakaj je vedno sanjaril o prisvojenju An glije? Zakaj ni mogel pustiti Špa nije pri miru? Zakaj jo poskusil podjarmiti Rusijo, vsled česar se je njegovi» cesarstvo konečno zrušilo kakor hišica iz kva_rt?
Edina navidezna Vazlaga je, da je bil popolnoma nenasitno lakoten moči. In to je cjčiVidtio pravi nagib Rockefellerjeve delavnosti. Napo leon se je skoro neprestano vojeval ker so takratne razmere v Evropi, v zvezi z njegovo vrsta bistroum napravljale vojno najkoristnejšim pripomočkom v dosego cilja, ki si ga je postavila njegova narava — posest moči. G. Rockefeller nada ljuje kopičiti denar, ker misli, da so razmere obstoječe v Združ. državah v zvezi z njegovo posebno vrsto zmožnosti “delati denar” najvar nejša in najgotovejša pot do moči ne same imenske marveč dejanske moči.
Senator Hanna je rekel, da Rockefeller “denarja blazen”, videti ni toliko blazen za denar nego za moč. Ni skopuh, ki sedi v svoj podstrešnici in šteje svoje zlato, dasi je res, da živi varčno, z ozirom na njegovo ogromno bogastvo Rockefeller je obrten Napoleon, če gar največje veselje obstoji v tem da čuti in množi svojo moč, in prav nič ni,kakor vojskovalni Napoleon pretenke vesti, kako jo izvršuje ali veča. Ta nezmerna ljubezen do moči in ta brezvestna, brezpostavna zloraba iste, ne samo ljubezen do denarja ali zmožnost nacejati ga, dela g. Rockefellerja nevarnega.
Zakaj se ljudje ukvarjajo in bore za moč, ki je ne nameravajo rabiti in ki je ne rabijo, na srečo človeštvu? To je vprašanje, da ne more odgovoriti nanje ni največji modrijan.
Ruski vojni dopisnik Olginskij poroča iz Harbina, da pripisujejo ruski vojni strokovnjaki Roždje-stvenskega sledečim vzrokom:
1.	Od 25. maja dalje so Japonci po brezžičnem brzojavu bili nepre-homa poučeni o vsem kretanju Rusov, Rusi so pa pluli naprej kar na slepo.
2.	Ves boj se je vršil med otokoma Iki in Cušima na ozkem prostoru; japonsko brodovje se je vsled hitrosti svojih ladij moglo najugodneje razdeliti, tako da je Ruse obstreljevalo s treh front.
3.	Rusko brodovje je od 25. maja neprenehoma menjavalo svoje vrste, kakor bi se učilo, v odločilnem trenutku pa se ni moglo tako postaviti, da bi izrabilo vso moč svojega topništva. V začetku boja na primer je stal oddelek Felkersamov na levem boku Roždjestvenskega tako, da so vse japonske kroglje, ki so preletale Roždjestvenskega, zadele v Felkersamove ladje, ta sam pa ni mogel streljati.
4.	Zmešnjavo so delale prevozne ladje, ki so prišle pod križni ogenj sovražnikov in se skrivale za bojno črto.
5.	Nihče ni vedel za načrte Roždjestvenskega, niti poveljniki niti kapitani. Nebogatov je bil po zedinjenju samo enkrat 15 minut pri njem, zato je potem, ko je bil Rož-djestvenskij ranjen, prišlo vse v nered, ker si Nebogatov ni znal pomagati.
6.	Ruska strelba je neprimerno slabša od japonske. Sedem mesecev se moštvo ni vadilo v bojnem strel-ljanju. Samo enkrat so pri Madagaskarju trikrat ustrelili iz 12 palčnih topov.
7.	Moštvo je bilo strašno utru jeno. Osemmesečna vožnja z neprestano napetostjo živcev v najtežavnejših podnebnih, nravnih in fizičnih razmerah je ljudi jako potrla.
8.	Japonci so imeli veliko število torpedovk, ki so izpuščale take množine torpedov, da je morje kar kipelo od njih. Katere niso zadele, so pa vsaj ostale na mestu, in zgodilo se je, da je potem slučajno zadela kaka ladja ob nje; tako so se potopili “Borodino”, “Admiral Nabimov” in “Navarin”.
9.	Strelba Japoncev je bila organizirana. Oni so koncentrirali vse svoje strele na eno ladjo, dokler je niso potopili, potem so se lotili druge. Tako so najprej potopili “Oslabjo”, potem so se spravili z vso silo na ‘ ‘Aleksandra” iu končno na “Suvarova”. Rusi so pa streljali brez reda in uspeha.
10.	Japonci so se v začetku pošta vili v povprečni črti, tako da so mogle vse ladje streljati z vsemi to povi ene strani. Rusi so pa pluli drug za drugim, tako da so mogle streljati le prve velike ladje. Ko so se zmešale prevozne ladje, pa mnoge bojne ladje niso mogle streljati, ker so jim bili prevozi na poti.
11.	Visoki valovi so zalivali ladjam tudi luknje, ki so bile nad vodno črto. “Oslabja” n. pr. ni imela niti ene poškodbe pod vodno črto, pa se je potopila, ker so ji valovi zalivali notranje oddelke.
12.	Rusom je škodovala različnost brodovja, med katerim so bile bolj počasne ladje, ki so zadrževale celo brodovje ali so pa zaostale in bile obkrožene od sovražnih torpedovk.
13.	Koncem boja drugi dan je Rusom zmanjkalo streliva.
v sodilnici, ki ga sodnik ne more razgnati, ker nima moči, in pod katerega hipnotičnim ali omamnim uplivom zagovornik lahko navdihne porotnike za razsodek, ki ga ne morejo podpirati kot možje, ko mine vsa razdražba obravnave.
“In kaj je bila posledica? Izza 1885 je bilo v Združ. državah 131,-951 umorov in pobojev, a 2,286 usmrčenj. L. 1885. je bilo število umorov 1,808. L. 1904. je naraslo ua 8,482. Število usmrčenj 1. 1885. je bilo 108. L. 1904. je bilo število 116. Ta strašni narastek ,v številu umorov in pobojev v primeri s številom usmrčenj nam jasno govori.
“Zdravilo za tega rastočega raka na telesu političnem se lahko najde v zboljšavi deželnih postav. Ko bi se mogle sprejeti postave, ali preklicujoče pravico kazenskega priziva in prepuščajoče pomilostivni oblasti, kakor je na Angleškem, popravo sodniške krivice; ali pa mesto tega, ako bi se morali prizivi dovoljevati, naj bi se uvedla po stavna naredba, pb kateri se ne bi smel ovreči noben razsodek nižjega sodišča izvzemši radi pomote, ki bi očividno predrugačila razsodbo: potem bi se preprečilo 99 ovržeb izmed 100 pod sedanjim pravosodjem.
“Drugič, ako bi se mogla spet uvesti sodnikova moč po deželni postavi za svetovanje porotnikom, za tolmačenje in pojasnovanje sodnikovega nazora o dejstvih v vsakem kazenskem slučaju istim ter ako bi se državi in obtoženčevemu zagovorniku odvzeli ugovori v izbiranju porote, potem bi se 25 odsto tistih obravnav, ki so sedaj spovitja ali pogreški pravosodja, končalo z obsodbo krivega obtoženca.
“Naša dežela je ognusena po številu linčanj, ki se dogajajo na severu in na jugu, a opravičbe za grozovite in zlobne krutosti, Ki jih izvršujejo drhali v tacih slučajih,se iščejo v kakem drugem vzroku nego v zamudah pravosodja.
“Primeri se navajajo, ko je drhal usmrtila ljudi, o katerih bi lahko gotovo pričakovali, da bodo pravično kaznovani pod postavo, v dokaz, da ne bi zboljšava v kazenskem postopanju mogla zabraniti linčanj. Toda vsak veščak, ki je proučil ta prtdmet do dna, ve, da ne bi bilo drhali v svrho linčanja, ako bi se ljudje, ki izvrše zločin, nemudoma dejali v zapor in sodili. Nič nego samo korenita zboljšava v naši upravi kazenske postave bo preprečila naraščanje v številu lin-čanj v Združ. državah, ki presinja z rdečico sramote vsaeega ljubitelja te dežele.”
val ruskemu brodovju. Ko je napočila noč, so se zbrali ruski mornarji okolu svojega poveljnika ter opravljali molitve,kakor delajo vsak dan. Šele v bolnišnici saseški se je zavedel nesrečni admiral. Od tedaj vedno molči in ko meni, da je sam, tiho joka.
L. 189 6. se je priselilo v Kanado 16,835 oseb, 1. 1904. pa že 140,000.
Velika Britanija in Irsko imata sedaj prebivalstva kacih
42,750,000 duš.
Londonska nova motorna požarna brizgalnica lahko prevozi 35 milj na uro.
Zla porotne sodbe.
“Uprava kazenske postave v vseh državah unije (morda z eno ali dve ma izjemama) je sramota za našo prosveto.” Tako je izjavil vojn* tajnik Taft v svojem nagovoru na dijake odliodnike pravnega učilišča Yale zadnji teden. Nadaljeval je;
“Ustanovitev obravnave po porotnikih se je začela smatrati za malika tako zelo, da so državna postavodajstva zvišala moč porote in znižala moč sodišča v zaslišava-nju hudodelskih slučajev.
“Posel sodnikov je omejen na posel redarja v kaki verski skupščini.
“Zagovornik izkorišča zmanjšano moč sodišča, ustvarja z dramatično umetnostjo in poudarjajoč važnost nevažnih podrobnostij krivo ozračje
Največja vas na Pru-skem je Zabree v Šleziji, ki šteje 56,000 prebivalcev.
Jan Knbelik, slavni češki virtuoz aa gosli, pride spet v Združ. dežave in to decembra meseca t.*l.
Na tirih newyorške osre-dnje (centralne) železnice teče sedaj, izvzemši nedelje, vsak dan 996 osebnih vlakov.
Tunguzi v Sibiriji imajo tako bistre oči, da spoznajo sled divjačine na znakih, ki jih noben drug človek ne opazi.
V srednji Južni Ameriki so jajca, kokosovi oiehi in čokolada kot državno pripoznan denar splošno v prometu.
L. 1904. je prehodil neki trgovec imenoma W. Alfred Green 5205 milj, seveda peš; vsak dan povprečno 14£ milje.
Nov klobuk hoče sp ra viti v modo angleški kralj. Pri zadnji dirki je nosil visok svilen klobuk v obliki sladkornega stožca

Nesrečni admiral.
Pod tem naslovom je bil objavil ljubljanski “Slovenec” sledečo brzojavko:
Pariz, 5. junija. “Journal” poroča:	Admiral Roždjestvenskij ni
pričakoval, 4a bo v Cušimski ožini zadel na popolno japonsko brodovje. Admiral sam je padel kot prva žrtev te svoje zmote in zgodovina njegovega zajetja je žalostna tragedija. V noči na 28. maja so trije japonski rnšilci torpedovk iskali sovražnika v gosti megli. Naenkrat so bili v črti ruskih križark, in sicer tako bliža njih, da so od Rusov izstreljene kroglje žvižgale naigla. vami japonskih mornarjev. Japonci so vrgli svoje torpede proti ruskim kolosom in zbežali. Ruske ladje, ki so se potapljale, so se besno obstreljevale med seboj v temi in me gli. Ko je napočilo jutro, so isti trije rušilci zapazili v daljavi dve ruski ladiji tet jih pričeli zasledo vati s hitrostjo 30 vozlov. Ena ladja je ušla v megli. En ruski lovilec torpedovk se je pa ustavil, a njegovi topovi so molčali. Potem so opazili n« vrhu velikega jarbora belo zastavo in zastavo “Rdečega križa”. S signali so naznanili Rusi, da nimajo ne premoga, ne vode, in da sta na krovu dva admirala. Nekaj japonskih častnikov in mornarjev je potem odšlo na krov ruske ladje. Tu so našli admirala Roždjestvenskega ležati v nezavesti, njegovega šefa generalnega štaba, 8 častnikov in 80 mdž. Spoštljivo in žalostno so Rasi obdajali ranjenega svojega admirala. To je Japonce globoko ganilo. Ladjo so potem Japonci počasi vlekli v Sase-ho, in tako se je vrnil v japonske vode kot vjetnik oni, ki je povelje-
Že 338 let se pravdata dve najstarejših družin španskih. Predkratkim sta obe stranki razgla sili, da se modra pravda leta 1907. konečno poravnati.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM,
fokostnico, PODAGRO itd.
in razne reumatičue neprilike.
SAPO i 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street,
New York.
Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto
121 IT. Chicago St.,
v Werner Hall poslopje,
kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu.
Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko In urarsko stroko spadajoča dela.
Velik« zalog« zlatnine in srebrnine. — Če rabite očala, pridite
k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očalapotrebujete.
ROBT P.
121 N. Chicago St.
KIEP
JOLIET
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajan naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
□ Neki meščan iz Dori-munda, Vestfalsko, je pisal 1. 1877. dopisnico znanca, bivajočemu v mestu Deutz; po 27. letih je dobil od-poslatel te dni dopisnioo vrnjeno z opombo:	Nadpisanca ni najti.
Papir se že res rabi za vse. Vinorejci na Grškem, ki so le težko dobivali potrebnega lesa za vinske sode in ker so jim bili tudi stroški za uvoz lesovine previsoki, so sklenili, sedaj papir uporabljati za svoje sode.
Dobro vino od
35c do 45c g*L. staro vino -pa 50c galon, risa -ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristan drožnik in Ona slivovko. Fino muškatel vin« po 50c galon. Na zah («vanje pošjam uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co., Cal.

V polarnih ali sever-nih krajinah so vnetje ali tudi samo nahod sapnika ali krhlja, influenca in druge nalezljive bolezni popolnoma neznane. Neki ruski zdravnik priporoča zato, zgraditi zdravilišče za jetične v kakem severnem kraju.
Italijani v Združ. državah bodo priredili razstavo v New Yorku maja meseca 1907, pod pokroviteljstvom italijanske trgovinske zbornice. Razstavljeni bodo moderni umotvori ter izdelki in pridelki italijanski. Izvozi iz Italije v Ameriko se cenijo na $100,000,000 na leto.
Avstrijski cesar je zadnji teden delil Američanom odlikovanja, namreč tistim, ki so si stekli zaslug za avstrijski oddelek na svetovni razstavi v St. Louisu. Predsednik David R. Francis je prejel komanderski (zapovedniški) križ Franc Jožefovega reda.
V ubožnici v Gneznu je umrl te dni bivši posestnik mlinom Kratoehtvill. Z gotovim premoženjem v znesku 1,000,000 marek je oče pokojnikov ustanovil mlinsko podjetje, ki je svoje dni izborno cvelo. Mladi Kratochwill je pa bil pristopen prilizovalcem, ki so ga temeljito izkoriščali. Polagoma je izgubil vse svoje premoženje in umrl sedaj vkljub mnogim prejšnjim prijateljem kot mestni prejemalec mi-loščine.
«¡¡E SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidna-postrežene. Zato jim priporočava se nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Nasa doma scvrta mast
Že zelo okusna ter je garantirana (ista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Bro«dw«y, Joliet, Iti.
NorthwMtern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
STENICE
odpraviš zanesljivo in takoj iz tvojega pohištva in -stanovanja z
tt
Ari c
99
Na tisoče družin se je že rešilo te negnjusne živali. Pristno edino z imenom
“Aric”.
Clll Sit, $1.001) $2.50
S. WIGES
Box 103
WILKESBARRE, PA.
K. S. K.
JEDNOTA
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbor:
t
fnkorponran* v državi Illinois dne 13. ian. D. A. 1898.
Predsednik: John R. Stkrbbvc, ‘2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I.	Podpredsednik: Mihael Serbe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, III.
II. Tajnik: Josip Jarc, 212 Willson ave., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, III.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, III.
Vrhovni zdravnik: Dit. Martin Ivec, 805 North Chicago St., Joliet, Ul.
Nad • f -A-NTOif Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, III. zo' ' Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III.
Rudolf Maraž, 772 W. 22nd St., Chicago, 111.
George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, III.
Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, III.
Martin Krehesec, 503 W. 18th Place, Chicago, III.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, III. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III FpvANK Opeka, Box 477, Waukegan, III.
Rudolf Maraž, 772 W. 22d St., Chicago, III.
Pristopili:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 8363 Kopivec Peter, roj 1880, 8364 Kukar Leopold, roj 1878, 8365 Grubar Jožef, roj 1869, 8366 Paulin Anton, roj 1366, 8367 Sajatovič Janez, rej 1863, apr. 5. jul. 1905.	Dr. š. 190 članov.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 8368 Koncilja Jožef, roj 1884, 8369 Melde Anton, roj 1882, spr. 2. jul. 1905. Dr. š. 269 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 8370 Medoš Jožef, roj 1887, 8371 Tkalčič Matija, roj 1882, spr. 2. jul. 1905. Dr. š. 91 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 8372 Zakrajšek Anton, roj 1882, spr. 5. jul. 1905.	Dr. š. 142 članov.
K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 8373 Mukavec Pavel, roj
1886,	8374 Kocjan Janez D., roj 1883, 8375 Puhek Janez, roj 1877,
8376 Špehar Janez N., roj 1876, 8377 Mrak Nikolaj, roj 1868, 8378 Osterman Jure, roj 1868, 8379 Bartol Viktor, roj 1867, spr. 5. jun. 1905,	Dr. š. 303 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 8380 Majerle Pet., roj 1883, 8381 Majerle Miha, roj 1878, 8382 Sneler Jožei, roj 1862, spr. 2. jul. 1905.	Dr. š. 60 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 8383 Hotujc Vinc., roj 1886, 8384 Žarkovič Nikolaj, roj 1886, spr. 2. jul. 1905.
Dr. š. 54 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Batte, Colo., 8385 Žlogar Franc, roj
1887,	8386 Sedmak Rudolf, roj 1887, 8387 Sedmak Anton, roj 1876,
8388 Ivec Janez, roj 1866, spr. 5. jul. 1905.	Dr. i. 41 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 8389 Sadar Ignac, roj 1873, •pr. 5. jul. 1905.	Dr. š. 111 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 8390 Rozina Stefan, roj 1887, 8391 Grošel Franc, roj 1871, spr. 5. jul. 1905.	Dr. š. 87 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 8392 Kovač Janez, roj 1866, 8393 Oražen Jožef, roj 1887, spr. 5. jnl. 1905.
Dr. š. 44 članov.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 8394 Wolk Jožef, roj 1887, spr. 4. jul. 1905.	Dr. s. 52 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, lil., 8395 Plesec Franc, roj 1879, spr. 2. jul. 19C3.	Dr. š. 43 članov,
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8396 Bahor Janez, roj 1887, 8397 Kostelic Frase, roj 1879, 8398 Josič Alojz, roj 1875, 8399 Kosič Jožef, roj 1875, 8400 Ucman Martin, roj 1872, spr. 5. jul. 1906.
Dr. š. 68 članov.
Suspendovani člani znpet sprejeti:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 364 Vivoda Matija’ 26. jun. 1905.	Dr. š. 185 članov’
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6853 Naglič Franc, 8081 Naglič Janez, 25. jun. 1905.	Dr, š. 85 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 3C35 Šubic Janez, 28. jun. 1905.
Dr. š. 103 člane.
K društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 1024 Bahor Miha, 16. jun. 1905.	Dr. s. 108 članov.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 5238 Kek Jožef, 5. jul.1905.
Dr. š. 20 članov.
Preslepili:
$
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala. k društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 1332 Peternel Janez, 1329 Kužnik Anton, 1326 Henigsman Franc, 3. jul. 1905.	I. dr. s. 29 članov.
II. dr. š. 42 članov.
Odstopila:
Terbežar Janez, 27. jun. Dr. š. 280 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2611 1905.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 5467 Koprivnikar Anton, 25. jun. 1905.	Dr. s. 60 članov.
Saspendovani:
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 6148 Muhič Jožef, 3046 Pojzdar Janez, 4072 Žagar Franc, 26. jun. 1905. Dr. š. 110 članov.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 7564 Šavor Janez, 18. jun. 1905.	Dr. š. 51 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5314 Bukovec Mihael, 644 Pugel Peter, 2603 Petrič Jakob, 5539 Tomšič Janez, 6775 Perko Anton, 7541 Hren Janez, 3666 Ahlin Franc, 3667 Pečnik Janez, 624 Mohar Franc, 27. jun. 1905.	Dr. s. 271 članov.
Izločeni:
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 5959 Knafelc Anton, 25. jun. 1905.	Dr. s. 37 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3487 Perme Jožef, 718 Francelj Jernej, 5072 Kokolaj Mihael, 3676 Jeršin Janez, 27. jun. 1905.
Dr. š. 267 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 4813 Kirin Franc, 28. jun. 1905.	Dr. s. 141 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 5618 Rahne Alojz, 2. jul. 1905.	Dr. š. 43 članov.
Pristopile članice:
K društvu Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2528 Pikel Frančiška, roj 1872, 2529 Špehar Marija, roj 1870, 2530 Mihelič Marija, roj 1868, spr. 2. jul. 1905.	Dr. š. 47 članic.
Snspendorana članica zopet sprejeta:
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 682 Bahor Jožefa, 16. jun. 1905.	Dr. š. 62 članic.
Prestopile članice:
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala. k društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 947 Kužnik Alojzija, 1852 Peternel Marija, 944 Henigsman Marija, 3. jul. 1905.	I. dr. š. 11 članic.
II. dr. s. 4 članice.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa. k društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2165 Mihelič Katarina, 3. jnl. 1905.
I. dr. š. 38 članic.
II. dr. š. 44 članic.
Razred 1. šteje 30 članic na $1,000		Prispevek teh članic znaša	$ 18.00
“ 2. “ 57 “	1,000	* 4 <1 f 11	39.90
“ 3. “ 41 “	1,000	4* 44 i . (t	32.80
«. 4 << 39 ..	1,000	4* ti ti ti	35.10
“ 5. “ 29 “	1,000	t ‘ it (i	29.00
“ 6. “ 12 “	1,000	‘ 4 4 4 4 « (i	13.20
Razredi.šteje 171 članic na “ 2. “ 428 “	$500	Prispevek teh članic znaša	$ 51.30
	500	44 i i ti	149.80
“ 3. “ 375 “	500	44 4 4 ti ti	150.00
“ 4. “ 268 ‘	500	‘4 it it n	120.60
“ 5. “ 196 “	500	i 4 t t . . i l a	98.00
“ 6. “ 136 “	500	• • ‘ • it ti Za reservni sklad Skupaj plačate	74.80 10.00 $ 832.50
Odstopile članice:
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 492 E’erbezar Johana, 27. jun.
1905.	Dr. š. 12 članic.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 845 Smergut Jo hana, 25. jun. 1905.	Dr. š. 156 članic.
Od društvu Presv. Srca Marije 80, Rocksprings, Wyo., 2510 Jesenko Neža, 2. jul. 1905.	Dr. š. 9 članic.
Izločeni članici:
Od društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 446 Pugel Marija, 392 Francel Marija, 27. jun. 1905.	Dr. š. 157 članic.
Imena umrlih iu poškodovanih:
Št. 4366 Zajc Anton, star 27, sv. Vida 25, Cleveland, O., umrl 18. apr.
1905, vzrok smrti: pljučnica. Zav.: $500.
Št. 4583 Račič Janez, star 42, sv. Jožefa 53, Waukegan, III., umrl 30.
apr. 1905, vzrok smrti: pljučnica. Zav.: $1000.
Št. 836 Dečman Janez, star 12, sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 9. maja 1905, vzrok smrti: sušica. Zav.: $1000.
St. 7789 Bečaj Franc, star 16, sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., umrl 11.
maja 1905, vzrok smrti: ubit. Zav.: $1000.
Št. 1609 Bradač Ana, stara 25, sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., umrla 6. maja 1905, vzrok smrti: pljučnica. Zav.: $500.
Izkaz asesmenta št.
Kazred 1. šteje 706 članov na $1,000
»i 2	.... ...........—
3
“	4
“	5.
6
Razred 1,
“ 2,
“	3
“	4
“	5
“ 6,
1172 1264 388 570
865
šteje 118 članov na $ 194	“
194	“	“
96	“	‘‘
64	“	“
39	“	“
1.000
1,000
1,000
1.000
1,000
500
500
500
5(H)
500
500
7 za mesec julij 1905.
Prispevek teh članov znaša $423.60
820.40
“. " “ 1011.20 .	..	...	..	,,	709.20
.................... 570.00
“	‘	“	“	401.50
Prispevek teh članov znaša $ 35 40
67.90
“	“	“	“	77.60
“	“	“	43.20
“	“	“	“	32.00
21.45
Pristop K. S. K. J. 54.00 Za reservni sklad $647.50
Skupaj pačate $5,004.96
MIHAEL WARDJAN,
glav. tajnik K. S. K. Jednote.
903 N. Scott St., Joliet. Illinois.
Joliet, lil., 5. jul. — Društvo sv. Antona Pad. st. 87 K. S. K. Jednote je na zadnji mesečni seji dne 11. jun. spopolnilo svoj odbor, ki je sedaj sledeči;
Anton Šraj, predsednik.
Frank Ohlin, podpredsednik, John Habinc, tajnik in blagajnik, Frank Kocjan, zapisnikar,
Frank Turk, zastopnik,
John Kral ml., Math. Vidmar in John Kočevar, nadzorniki,
Frank Okoren, vratar.
Prihodnja seja bo to nedeljo, t.j. dne 9. julija. Ceujeni drustveniki so naproseni, da se je udeleže polnoštevilno, ker se bodo razpravljale važne zadeve. Med drugim se bo volil odbor za sestavo pravil. Tudi bo na ogled več vrst regalij ali od-znakov, izmed katerih si bomo izbrali društvene. Naznanjam tudi, da znaša odsedaj zanaprej vstopnina $2 00.
Tem potom pozdravljam v imenu našega društva najiskreneje in pnvi-krat uradno vsa bratska drnštva v Jolietu, in sicer sv. Jožefa št. 2, Vitezov sv. Jurija št. 3 in sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. ter sv. Martina št. 80 W. C. U:, a obenem jim toplo priporočam daše društvo, ki bo hodilo vedno po poti bratske ljubezni do bližnjega.
Bog z nami vsemi!
Anton Šraj, predsednik.
Joliet, III., 3. jul. — Vse člane društva Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. Jednote poživljam s tem, da se polnoštevilno udeležijo redne mesečne seje v nedeljo popoldne 9. julija, ker bo predloženo trimesečno oziroma polletno poročilo društvenega delovanja; zraven tega je več drugih važnih toček, o katerih se bo razpravljalo. Zato naj nobeden ud ne izostane brez opravičenega vzroka. Pozdrav na vse člane K. S. K. Jednote.
Odbor
društva Vitezov sv. Jurija.
Chicago, III., 3. jul. — Društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J. bode imelo svojo mesečno sejo dne 16. julija, to je tretjo nedeljo v juliju in ne dne 23. julija ali četrto nedeljo, zaradi narodnega izleta chicaških slovenskih društev, ki bode ravno četrto nedeljo v tem mesecu. Torej prosim vse brate našega društva, da se te seje udeleže polnoštevilno,
ker bo treba voliti nekaj odbornikov za narodni izlet.
Pozdravljam vse ude K. S. K. J. in naročnike “Ara. Slovenca”.
Ivan Kosmač, I. tajnik.
Jenny Lind, Ark., l. jul.— Na znanjam.da sije društvo Marije Pomočnice št. 17. K. S. K. J. na zadnji generalni seji izvolilo sledeči odbor:
Math. Bokal, predsednik,
Janez Lovrin, podpredsednik, Anton Pajk, I. tajnik,
Janez Martinčič, II. tajnik,
F. Blekač, zastopnik,
Martin Ocepek, blagajnik,
Janez Ovžen, bolniški oskrbnik, Janez Logaj in Andrej Žnideršič, pregledovalca računov.
S pozdravom
A. Pajk, I. tajnik.
00494404040404040404040400
| Raznoterosti. |
Rajni papež Leon XIII.
je imel jako fin humor. Nekoč je prišel k njemu slikar in mu poklonil sliko, ki je predstavljala papeža. Slika je bila slaba, papeža je bilo komaj spoznati. Slikar je prosil sv. očeta, naj pod sliko napravi lastnoročni podpis in zapiše kak svetopisemski rek. Papež si je dolgo ogledoval sliko, se fino nasmehnil, potem podpisal in zapisal pod sliko žnani rek Kristusov, ki ga je ta izrekel, ko je po svoji smrti stopil pred prestražene učence: “Ne bojte se, to sem jaz!”
Uspešna zvijača.
V' Kristianiji hranijo vikinško ladij o, ki je stara že več sto let. Norvežani so kaj ponosni nanjo, ker je priča njihovih davnih slavnih pomorskih pohodov. Kar naenkrat iznenadi in razburi hladne severnjake vest, ki jo prinese 12. maja list “Aften-posten”. In berejo Kristijančani, da je po noči uničil ogenj eno največjih svetinj norveških, vikinško ladijo. Na to popisuje to nesrečo na dolgo in široko. Patetično vzklikne list:	“Komaj preteče pol ure
in uničena je slavna ladja, ki je toliko stoletij kljubovala vsem nezgodam časa.” čitatelji so prestrašeni. Kar piše list par vrstic dalje: “Edina tolažba pri tej nesreči je ta, da smo si ta dogodek od ko^ca do kraja izmislili. Mi smo sa4Jio -hoteli popisati, kaj bi se lahko igAšlo, ako se ladja še delj časa tako slabo shra-
L. STERN & SON
1005 Collins St., Joliet, 111.
ia 903 N. Chicago St.
Banka in parobrodna poslovnica,
Denar p°šili|iino
pri nas zanesljivo ceneno in hitro v staro domovino.
Posojujemo denar na zemljiško lastnino proti nizkim obrestim. Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta.
ZaVamjemO hiše in lastnino proti ognju in drugi škodi.
Izvršujejo se tudi vsa notarska dela.
njuje kot doslej. Prosimo čitatelje, naj namoproste, ker smo jih za nekaj časa ustrašili.” Ta zvijača listova je dosegla svoj namen. Naučno mi nistrstvo je takoj odredilo, naj se ladja hrani na boljšem kraju in se popravi.
Vere ua sveti».
“Blue Book of Mission” priobčuje statistiko veroizpovedanj na svetu. Na celi zemlji živi 1,563,446,000 oseb. Med temi je 558,862,000 kristjanov (protestantov 166,066,500, katoličanov rimskega obreda 272,-638,500, pravoslavnih 120,157,000),
11.222.000	judov, 216,630,600 rao-hamedancev, 137,935,000 budistov,
209.659.000	hindov, 231,816,000 konfuzijancev in taoistov, 24,900, 000 šintoistov, 167,059,500 animi-stov, fetišistov, in drugih veioizpo-vedanj 15,352,000. Kristjani stanujejo večinoma v Evropi in Ameri ki, a tudi po drugih delih sveta, isto velja pri judih. Mohamedaaci stanujejo v Aziji in Afriki, deloma v v Evropi, budisti v Aziji, kakor tudi hindu, konfuzijanci in taoisti ter šintoisti. V Afriki so pa pogani,
Velikanske dolgove
imajo angleška mesta; največ jih ima Manchester. Manchester ima 400,000 prebivalcev, pa 21,519,000 funtov sterl. dolgov; Liverpool 18,859,000 funtov sterl., Birmingham pa 15,-
113.000	funtov sterl. dolgov.
Majvečja trta ua svetu
se nahaja v dolini Carpinteria v Kaliforniji. Usadila jo je pred 61 leti neka mlada Španka Dona Ayala. Deblo trte meri pri tleh dva metra 54 cm v obsegu, ena horizontalna veja pa 91 cm. Trta pokriva prostor 1333 kvadratnih metrov ter sloni na 50 močnih kolih. Ta velikanska trta daje na leto okoli 5000 grozdov.
Japonske žene.
Kako gospodinijo japonske žene, nam kaže zgled gospe admirala Togo. Japonsko hišno gospodinjstvo vodita obadva soproga. Celo pisma odpirata obarva; ženska je upraviteljica in nadzornica cele hiše. Admiral Togo dobiva 1200 mark plače. Ves denar izroči ženi, ki potem določa, koliko dobi mož, koliko otroci in posli. Pri Japoncih je zakono-lomstvo eden največjih zločinov, obadva krivca kaznujejo z zaporom. če pade mož na bojišču, sbrbi za vdovo vlada. Življenje Japoncev je preprosto, v hiši je malo pohištva. Japonci zelo ljubijo snago, vedno se kopljejo in uknsno urejajo svoja stanovanja. Nad vse ljubijo cvetlice in mnogo čitajo. Za izobrazbo ne težijo samo višji sloji, dokaz temu je dejstvo, da se tudi iz nižjih slojev povspenjajo do viso kih dostojanstev. Zadnje čase so Japonke osnovale mnogo dobrodelnih društev. Japonke so zelo častihlepne; najbolj so pa ponosne, če vzgojijo sine junake in državnike.
Predpotopna žival.
Blizu Monsa v Belgiji so nedavno odkrili okamenelo okostje velikanske predpotopne živali. To je okostje morskega kuščarja, ki je dolgo 7 in pol metra, glava je pa dolga poldrugi meter, v čeljustih so našteli nad 2000 ostrih velikih zob. Sedaj se nahaja v muzeju v Bruselju.
2krat v dosmrtno ječo obsojen.
Na Ogrskem so izpustili iz ječe v Hlavi Gabrijela Szija, ki je bil pred mnogimi leti obsojen na smrt in potem obsojen na dosmrtno ječo.: Izpustili so ga pod pogojem, da se odslej vede vzorno. To pomilo-ščenje pa ni prav nič vplivalo na. zakrknjenega grešnika. Teden pozneje je ubil kmeta Gabriela Szita, , da ga oropa dvajsetih kron. Zato so ga zopet vdrugič obsodili v do. smitno ječo.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
KADAR IŠČETE SLUŽBE\
svojega prijatelja ali kaj drugega, imata kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. ■ denite to med male oglase v našem listu,la. vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščanje, Se oglas ne obsega več ko 7 vrst, S5c, za Ifkratno pa 75c. Ge obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščanje SOc, m za hkratno $1,50, Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svota je poslati z oglašam naprej,
NA PRODAJ DVE HIŠI NA Meeker ave. ki dajejo po $16 reat» mesečno, obe za $1600. Plača se malo na roko ostalo pa na lahke obroke. Dober vodnjak na loti. Več pove M. F. Loughran, Joliet.	d30tl
NA PRODAJ GOSTILNA NA
dobrem prostoru sredi slovenske kolonije v SO. Ohicagi. Več pove L. Puh, 9550 Ave. N., So. Chicago, 111. d30t8
OLIKAN SAMSKI TRGOVSKI
pomočnik, 2 leti v Ameriki,išče stalne službe v večji trgovini ali drugem podjetju. Govori m piše slovenski, nemški iti precej angleški. Ima 15-letno skušnjo. Zamore položiti tudi poroštvo (bond). Več pove upravni-štvo tega lista.	p29t2
CHAS. A. NOBLE.
Idite k njem če želite
zemljišča in hiše po ceni, denar na posojilo, zavarovanje proti ognju, zavarovanje proti nezgodam in drugim neprilikam.
Urad je v Barber Bldg., Joliet. Več pove tudi poslovodja tega lista. d26tfa
IŠČEJO SE DOBRI DRVARJI,
da pridejo v Morris, 111. Več pove Joseph Norvina, care of B. Baldwin. Morris, Illinois.	p39t4
NAPRODAJ HIŠA S5. SOBAMI
lepim vrtom, poraščenim s sadnim drevjem in trijem. Lep vodnjak. Več pove Martin Kambič, 1204 Cora, St., Joliet, 111.	p27t4
KJE JE MIKO BRINC? PRED 13 leti je prišel v Joliet, 111. Za njega bi rad zvedel njegov brat John Brine, Upper 57th in Keystone sts., Pittsburg, Pa.	d27t4
IŠČEMO SLOVENCE, DA NAS
zastopajo v različnih mestih in krajih širom Združenih držav in prodajajo naše zlate, srebrne in nikljaste ure. V kratkem bomo tudi rabili več Slovencev, da bodo spremljali na potovanju našega ameriškega prodajalca, nosili njegov kovčeg z uzorci ter mu pomagali in tolmačili pri prodaji. Mi plačamo po $80 Da teden redne plače ali pa popust našim rednim agentom ter $15 na teden pomočnikom in tol, mačem. Pišejo naj nam le oni ki so poštenega in treznega značaja. Zapišite razločno svoje ime in naslov Adresujte vsa pisma: North American Watch Co., Dept. 11, Box 1563, New York City.	p27t4
er
Praški Jttdek
Spisal Spill mann, prevel J. Vole
(Konec.)
Mi smo pa stali zraven, kakor si »sak lahko misli, v velikem priča-"Jovanj«; precej se je imelo namreč jjiokaaati, če nas ni znabiti vodil ijteri grobar za nos. Nekateri so si •¿fežali pred nosom tudi rutice, ker j« ležal mrlič v grobu — kot je trdil gioba» — že četrti dan, kot svoje i®i mrtvi Lazar. Mili Bog vendar, seli mtic kajpak ni bilo nič treba,pa s*> jih tudi brž spravili, ko je naenkrat aadehtel iz groba začuda sladak iia Magovonjav duh. Tedaj je položil grobar svojo lopato v kraj in je skrbno odstranil z rokami zadnje perišče prsti. Dokopal je namreč ■i» trupla, in se je pokazalo že tuin-itena platno,v katero so zavili mrliča, aamesto, da bi ga bili deli v trugo. ■Srebaj je poprosil beriče, naj mu pomagajo, da dvignejo truplo; pa a® se branili, zato sem pristopil jaz 3D sem dvignil z njim vred malega svojega prijatelja iz groba. Odstraniva zunanje ovoje, ki so bili ramazani od vlažne prsti, in jaz ssans pokleknem in odvijem nalični prt, s katerim so zakrili po judovski šegi fantičev obraz. In tedaj pogleda vame ta obrazek, in vsi j&koliatoječi kriknejo od začudenja, ¡raj te> ni bil razdrapan obraz mrličev,ampak obličje nalahko in ljubko spadajočega. Tolike lepote in tako poveličanega prikaza še nisem videl, ttadi ma nobeni podobi ne. Ko sem »»pogladil črne kodre s čistega čela, se mi je zdelo, zazdaj bo odprl «čl šn me vprašal s tistimi mehkimi rdečimi ustnicami: Pater Sebalde, zakaj ste dvomili?
Sieer pa nisem glasno ostrmel samo jaz v radostni žalosti in nisem ¡pretakal samo jaz tolažljivih solza.
odvili še nekaj drugih ovojev, »o se gnetli okrog mrlička ne samo beriči, tudi navzoči sodniki, JsMli poveljnik mestne straže sam; ■Ib k» s-mo opazili, da preteka skozi »faino iz rok in nog sveža kri, in ac®e, ko smo bili scela odvili eno laBtičevo roke, in se je pokazala našim strmečim očem strahovita rana, in je sinila iz nje obila kri: tedaj je navstal vseokrog krik in vik, jok in stok zbranega ljudstva, da »i »i prišlo na ušesa moj živ dan Jkaj taeega. Ja, skoraj bi nas bili sBMtndnali in potisnili v odprti grob «sodnijskimi gospodi vred, da tega '.niš© ©kroginokrog zabranili.vojaki s pretečimi helebardami. “O glejte, glejte svetega fantiča! O glejte njegove krvave rane! O grozoviti uče, ki mil jih je zadal!” Tako in enako se je glasilo z vseh strani.
Tudi stari grobar je klečal ob BTličku, ves objokan, in se bil ob prsi in je glasno priznaval, da mora ilati pravi Mesija tisti, za katerega jv »mrl ta fantič. Saj je vendar «siten čudež božje vsemogočnosti ia sestrohnenost mrličeva.
Ko se je nekoliko polegel prvi rihar navdušenja, so storili sodnijah! ljudje tak sklep, naj se prenese »rtvi fantič zaenkrat v bližnjo očetovo hišo. Tam so djali za prvo rilo na protokol vso to strahotno in hkrati tolažno zadevo, pa sem tudi jaz postavil spodaj svoje ime. Pot-lejso pa odhiteli s protokolom v palačo nadškofovo; jaz sem pa ostal pri mrtvem Abelu, in straže so udr-iavale pritisk ljudstva.
Pa glas, ki je šel po ljudeh, je Ml še hitrejši kakor sodnijski go-«fH>(lje, V palači prečastitega go-.»poda nadškofa je bilo tedaj zbranih že lepo število gospodov kanonikov in kapitularjev, pa tudi gospod ¡mestni poglavar sami, z mnogimi ¡tvojimi mestnimi svetovavci. Po .zaslišanju protokola so bili vsi enih misli z nasvetom nadškofovim, naj gre slovesna procesija po čudežno »hranjeno telo fantičevo, pa naj se i» izpostavi zaenkrat v veliki dvo-rani mestne hiše. To bodi v zadoščenje za izvršeno hudodelstvo in pa v splošno izpodbudo. In precej «o zapeli bobni po cestah praških,in je bil oznanjen ta sklep, da vsakdo **, kdaj in kje naj se pridružijo vsečihesmi cehi in bratovščine odrejeni procesiji. In se je zvršila ta procesija tisti popoldan res z veliko štepoto in slovesnostjo, kar naj h koncu te resnične dogodbe še sam
zapišem, da bo v čast mojemu ljubemu, malemu Abelu.
Ob eni so zapeli zvonovi pri sv Vidu in precej nato so slovesno udarili vmes zvonovi od vseh cerkva in zvonikov, kar je pomenilo, da gredo prečaatitljivi nadškof s svojimi kanoniki ravnokar iz stolne cerkve. Jaz sem do tedaj čul in molil v hiši Abelovi pri mrtvem fantiču z drugimi duhovniki vred, ki so se zbrali tam čez dan. Pa smo stopili k oknu in smo ugledali skoro brezkončno procesijo, ki se je pomikala po dolgi ulici. Najprej mali fantiči in deklice s svojimi učeniki in učenicami, potem ¡učenci z gimnazij, najprej šentklemenski s svojimi banderi in trakovi Marijinih družb, potem študenti z visokih šol s svojimi profesorji—corpus doctum jim pravijo, kar pomeni: učene glave — in njih služabniki ali pedeli. Potem prav dolga vrsta duhovnikov, ki so peli in molili; prav spredaj kapucini, — in ni bilo (o pot mogoče premodriti starega brata Kilijana, ki je domala slep in ga morajo voditi, da ne bi bil nesel naprej križa, pač zadnjikrat v življenju. Za menihi je šla potem svetna duhovščina in nazadnje, obdani od stolnega kapitula, nadškof sami. Tik pred škofom je pa nosilo osem mladeničev iz žlahtnega stanu in tudi iz Marijine družbe sprelepo skrinjo, vso prevlečeno z rdečim žametom in ovito s cveticami. \r njo sc imeli položiti malega mučenčka! Za prečastljivim gospodom so šli potem mestni poglavar in mestni svetovavci, pa plemenitaši in meščani in v nepreglednih vrstah cehi in bratovščine s svojimi banderi in znaki.
Ko so prišli prečastiti ji vi nadškof do hiše, so šli noter in ž njimi grof Turn, svstovavci in kanoniki; od druge duhovščine jih je pa pritisnilo, kolikor jih je šlo v sobo in v izbico poleg. Ko so torej prečastiti j ivi gospod in njih spremlje-vavci zagledali rane na rokah in nogah fantičevih, ki je ležal kaj ljubeznivo pred njimi; rane, kijih je bil prejel iz ljubezni do svojega Gospoda in Zveličarja, je ni bilo žive deše, feji ne bj bila ganjena do lolz, in so vsi pokleknili in so poljubljali po zgledu višjega pastirja fantiču roke in noge z ranami Kristusovimi.
Tukaj naj pa omenim še en čudež. Njih milosti gospoda padškofa telesni zdravnik se ni mogel dovolj načuditi, kako ima bolnik še zdrav in cvetoč obraz, in kako so njegovi udi še gibki, kakor bi bilo se življenje v njih, pa je poprosil dovoljenja, da sme fantiču odpreti eno žilo, d a se čudež še bolj izpriča. Gospod nadškof so privolili, in komaj je nožiček oprasnil roko, že je šinila kri iz nje tako visoko, kakor bi dr*a iz živega' telesa. Vseh-krati je hitelo pomakat rutice v kri, in tudi jaz sem bil tako srečen, da sem si ujel edemsveti ostanek.
Potem so vprašali gospod nadškof, ali si znabiti upa kdo izmed navzočih duhovnikov izpregovoriti zbranemu ljudstvu v izpodbudo nekaj besedi o mučeništvu tega bogoljub-nega fantiča, nakar sem jaz — saj pač nihče ni kmalu toliko vedel o tej zgodbi — padel prečastitljevemu gospodu k nogam in sem rekel, da jaz rad to storim, potrjen s škofovim blagoslovom in s pomočjo božjo. Tako sem torej govoril skoraj celo uro na ulici zbranemu ljudstvu kar dol z okna; govoril, kar mi je dal Duh božji na jezik, in ni bilo težko v takih razmerah, da sem ganil bogatine in reveže nele do solz, ampak tudi k pokori in poboljšanju. Pa nisem tako aboten, da bi to pripisa val svojim besedam, zakaj tiste štiri krvave rane fantičeve so pridigovale veliko glasneje in bolj -živo kot najboljši pridigar na vsem božjem svetu.
Ko je bilo pridige konec, so pa spet zapeli vsi zvonovi,in junaškega fantiča so prenesli, na veliki rotovž v Starem mestu in so ga položili tam zaenkrat na sprelepo postelj, vso okrašeno z žametom in svilo, z zlatom in srebrom. To pa zato, da se je dala vsemu meščanstvu v Pra-
gi priložnost, da si ogleda tega čudovitega mrliča in njegove rane. Štiri tedne je ležal tam; noč in dan so pa molili ob njem menihi raznoterih redov, in je stražil oddelek vojakov. Ni moč povedati, kako so pritiskali nele meščani in kmetje iz več ur oddaljenih okolic, ampak tudi najbolj žlahtna gospoda, gospodje in gospe. Jaz sam sem videl več kakor<enkrat,kako so se oficirji dotikali postelje z vezmi svojih mečev in žlahtne gospodične s trakovi svojih oblek.
Ko so minili ti štiri tedni, vendar pobožno ljudstvo še ni prestalo. Pa prečastitljivi gospod nadškof so bili te misli, naj se čudovito ohranjenemu truplu privošči mir in pokoj, dokler cerkev ne preišče te zadeve iu ne izreče češčenja na oltarjih. In tako so položili truplo malega Abela v dragoceno rakev in spet izročili materi zemlji; jaz sem pa ob njegovem pogrebu storil ta sklep, da opišem s svojimi priprost-Ijivimi besedami njegov boj in nje govo slavno zmago. In to sem zdaj s pomočjo božje milosti tudi srečno izpolnil.
*
*■ *
Zdaj pa še to, kako se je izteklo njegovi nesrečni rodovini. Mati in dekla, ki sta bili pač nedolžni fantičeve smrti, sta takoj priznali vse in sta prosili za milost svetega krsta; saj nista mogli ostati več slepi za resničnosti naše svete vere po tej čudoviti ohranitvi otrokovega telesa. Zdaj sta t samostanu magdalenk in se pripravljata na vreden prejem krstne milosti. Drugače pa s starim ^belom. Ko jo uvidel, da so mu dokazali vse, in da se ne more več izviti nikoder nikjer, je nesrečni morivec čisto obupal in je razsajal tako strahotno, da sem dejal, sam peklenšček ga je obsedel, starega grešnika. V tej grozni dušni vročnici je umrl kakor Judež Iskarijot; nekega jutra so ga našli obešenega na železnem omrežju v ječi.
Rabinec je priznal vse, in ga je obsodila krvava sodnija, da umre na kolesu; pa so ga toliko pomilostili, da umre pod mečem, če se izpokori in prejme sveti krst. Ali to ponudbo, pa tudi vse opomine ix duhovno tolažbo je mrzlo odklonil. Torej so mu rablji polomili kosti in ga privili na kolo; tako je živel še do tretjega dne. Ves čas se je pa molilo za njegovo dušno zveličanje po vseh samostanih in cerkvah pra škili, posebno še na grobu malega Abela. In res se je izkazala ta ljuba duša, koliko premore njena priprošnja pred prestolom božjim in je svojemu mučivcu izprosila milost izpreobrnjenja.Ko sem tretji dan spet prišel h kolesu, me je po prosil ubogi obsojenec s pojemajo' čim glasom, naj mu podelim milost svetega krsta. In sem ga urno krstil. Kratko potem je izgubil zavest in je umrl. Naj počiva v miru!
Ti pa, ljubi nedolžni mučenec, prosi za ubogega patra Sebalda in povej svoji milostipolni Materi v nebesih, da sem popisal nji v čast tele liste. Ona je izprosila pri svojem božjem Sinu tebi veliko milost stanovitnosti ;ona bo pa tudi meni,če ti z menoj prosiš združno, milostno izprosila končno zmago in večno krono, poprej pa še to milost, da ji ostanem zvest v premnogih bridkostih in izkušnjah tega zemeljskega življenja; zakaj le tisti, ki z Jezusom trpi, bo z njim tudi poveličan. Amen.
«osam TsrasR’s
$12.25 v Buffalo, N. Y.,
in nazaj, po Nickel Plate železnici, iz Chioage, dne 8., 9. in 10. julija, s skrajnim povratkom dne 4. avgusta, če se da tiket shraniti. Prestop dovoljen na postajah ob Chautauqua Lake (jezeru). Tudi najnižje cene v Fort Wayne, Cleveland, Erie in druge vzhodne kra je. Trije vlaki na dan, s prvorazredno opravo. Z jedmi se postreže v Nickel Plate obednih vagonih, po American Club Meal načrtu, cena znaša od 35c do $1.00; tudi postrežba a la carte. Nič preplaee na-nobenem vlaku Nickel Plate železnice. Če nameravate potovati na vzhod, pišite na: John Y. Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago, 111. Chicaški kolodvor na voglu Van Buren in La Salle cest, — edina osebna postaja v Chicagi na Elevated Railroad Loopu.	13—27t4
STOJ IN POMISLI! m
Cesa potrebuješ za življenje? I
ftgdSTERg»
ZRAK IN HRANO!!
Brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pas hrano? — Znano ti je, da želodec večkrat ne mara za živila, ne glede na to da so dobra.
TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU.—««bm*
Kakor hitro se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
je edino zdravilo, ki se zamore v takih slučajih popolnoma varno vporabljati. —
Ono spravlja zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevah. — Ono vpliva na te organe, da vsako hrano, katero dobijo, lahko prebavijo. Sam dobro veš, kako prijetno je življenje takrat, kadar lahko — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez kakih posledic.
Trinerjevo idra- SStUSSS:
Vilno jrenko vino
Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem in starim ljudem. — Pri vseh nered-nostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu.
Dobiva se t lekarnah in boljših gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
SVAJRILO ! Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli ....... kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRINERJEVEGA!
Trinoriov hriniOUOP P08taJa z vsakim dnera bolj priljubljen, zato ker so naši ljudje sprevi-IIiIiGIJGV UllllJuVob deli, da je najmočnejši in najčistejši.
Anton Terdič5
200RÜBY STREET. JOLIET, ILL.
N. W. Phone 835.
Rojakom priporočam svojo
SLOVENSKO GOSTILNO
kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. Prodajam trd in mehak premog po nizki ceni. Rojaki, dobrodošli.
«0400404e040040«
USTANOVLJENA 1371.
Tlui Will Gonntr National Banfc
OP JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“The D, S.” 10c. in ‘’Meerschaum” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki, Raznovrstne druge pijače in smodke:::::;:::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
M ati tl D A O’Aral P prodajalec or, verižic, uhanov, iTlalljd I U&Ul CII prstanov in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG j
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljanj poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot
slika s 15 kamni.........$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni... ..........$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni.... ..$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno M kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni ......................
je moje geslo.	TggffeA, 1g %Mur* m
Razglednic s slikami stavb ali naravnih prizorov raznih am3riških držav ,
3 za 10, 12 za 35c.-Velika razglednica s sliko cele šentlouiške razstave ena za 15 centov. Velikonočne razglednice 3 za 10c 12 za 35c.
Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov za knjige in cenik:	Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, Box 226, Wake- M* WGORELlVe. °. 8 gehnette,
’	Room 60b Masonic Temple,
field, Mich.	Chicago, 111.	* ’ ,
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
ANTON NEMANICH
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.	JO	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 913 TNT. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.

*




Kitajsko pismo
(Veselko Kova?, apost. misijonar.)


Tsinanfu.
Evropejcem, ki iščejo svojih koristi v vzhodni Aziji, pač ne more hiti posebno prijetno, ako vidijo, kako se zadnji čas razvijajo razmere prebujenem na Kitajskem Evropski vpliv vidno pada, japonski pa še očividnejše narašča. Kitajska namreč vstaja, a se pri tem poslužuje prav malo tuje pomoči, ampak se opira le na japonsko palico.
V enem izmed prejšnjih pisem sem že povedal, da se število evropskih vojaških inštruktorjev od leta do leta krči. Odkar pa so japonski častniki pokazali, da v vojaški stroki lahko tekmujejo z evropskimi, zapadni vojaški vežbovalci še hitrejše izginjajo sedaj s kitajskega površja. Cez leto dni jih bo lahko našteti na prste jedne roke. Vojaštva pa Kitajzka organizuje v vedno večji meri. Okoli mesta Tsinanfu je do sedaj bilo devet vojašnic. Ravno te dni pa so pričeli zidati pet novih. Ni treba še posebno omenjati, da so vojaki oboroženi s puškami najboljšega kalibra. V dveh letih— to je gotovo — bode Kitajska lahko postavila 600—700 tisoč izborno izvežbanih in najboljše oboroženih vojakov na noge!
A Kitajci mislijo še dalje. Hočejo imeti tudi vojno brodovie. Vlada v Pekingu se zadnje mesece pTav resno peča s to zadevo. Poslala je že nekaj razboritih mož na Japonsko, da ondi prouče v to stroko spadajoče stvari. V Pekingu že sedi japonski višji pomorski častnik kot svetovalec in organizator ministrstva za mornarico... To je seveda še le začetek. Kaki bodo uspehi, še bo pokazalo v par letih.
Ako Rusija Japoncev ne premaga, je evropskemu vplivu v vzhodni Aziji odklenkalo. Da bodo Japonci hitro,ko bo vojska z Rusi končana, namerili svoje obrabljene topove na Nemce, Francoze ali Američane, na to ni misliti. Da bodo pa položili sabljo in puško iz rok, na to še manj. Neumorno bodo organizirali vojaške sile doma in na Kitajskem, dokler nekega dne ne poreko: “Sedaj naj pride kdorkoli, ne bojimo se ga!” Takrat pa bodo Nemci izgubili Tsingtau, Francozi pa Tonkin. Angležem se utegne pripetiti kaj jednakega še le par desetletij pozneje... Samo končna ruska zmaga more obdržati ošabno rumeno pleme v vajetih. Več Nemcev sem že slišal reči:	Pamet je za Ruse, a
srce bije za Japonce.
Nemška stvar v Šantungu zadnje leto slabo napreduje. Reče se lahko, da precej nazaduje. Nemška pošta bi povedala lahko v tem oziru marsikaj zanimivega. Z železnico so se zarivali nemški poštni uradi vedno globočje v osrčje dežele. Ko je hlapon prvič zapiskal pred vrati Tsinanfu, bila je tudi že uemška pošta v glavnem mestu. Zvitemu poštnemu upravitelju posrečilo se je nekaj mesecev voditi merodajne mandarine za nos. A japonska podpihovanja so imela slednjič le uspeh. Podkralj je poštnemu ravnatelju zagrozil, |da ga bo z vojaško silo vrgel na cesto. — Tej odločni besedi se je moral usiljivi poštar vendar ukloniti in pošta je romala na kolodvor nemške železnice. To pa je za urad hud udarec, kajti kolodvor je oddaljen od mesta dobro uro hoda. Tujci, ki so se izključno posluževali nemške pošte, sedaj občujejo zopet vsis kitajsko-angleško. — Pa tudi pod nemško streho pošta nima miru. Mandarini se z vsemi štirimi upirajo tujemu uradu. "* Pa ne samo to. Zahtevajo celo, da Nemci opustijo prav vse poštne urade na celi progi, češ, da so dobili dovoljenje samo na zidanje železnice, nikakor pa za pošto. Ravno sedaj se razpravlja to pereče vprašanje med Pekinom in Berolinom z vso resnostjo.
Kitajcem pa tiči še drug trn v peti. Za časa bokserskega vstanka nastavili so Nemci na nekaterih mestih izven Tsingtaua nekoliko stotnij svojega vojaštva pod pretvezo, da varujejo železnico. Za takrat navedeni vzrok ni bil brez podlage. Kitajska je bila vsepovsod v škripcih in ni mogla uspešno va-
rovati tujih podjetij. Danes je to vse drugače. Vojaštva ji za tone manjka, zadnji čas pa je podkralj organiziral močno policijo nalašč za nemško železnico iz Tsingtava v Tsinanfu. Kitajska vlada je nemško prosila in opominjala, da naj vendar enkrat odpokliče svoje posadke s kitajskih tal, a Nemci imajo gluha ušesa. Celo eden najvplivnejših tukajšnjih nemških listov je resno svetoval, naj se vlada v tem oziru ne obotavlja, ker s tena bi Kitajski in vsem zavistnikom jasno pokazala, da nima slabih namenov v bantungu. A vse nič ne pomaga. Trdovratni nemški “Mihelj” si ne da prav nič dopovedati in čaka, da bo moral pobrati kopita—prisiljen. Da se bo to zgodilo, za to bodo skrbeli Japonci, ki Nemcev nikakor ne morejo vid* ti v Šantungu.
Nemci bi silno radi podaljšali svojo železnico od Tsinanfu a do Tientsinga. Dokler se namreč to ne zgodi, od proge Tsingtau-Tsi-nanfu ni pričakovati dobička. Tu imajo pa Kitajci trde glave in ne marajo dati dovoljenja. Tudi za to zadevo so Japonci...
Do zadnjega leta so bili evropski inženirji na Kitajskem dobro došli in so zaslužili lepe denarce. Zana-prej pa jim bodo delali Japonci nevarno konkurenco. Letos obiskuje na državne stroške nad tri tisoč Kitajcev japonske višje šole. Kdo bi Kitajcem to zameril! Saj tudi kmetica rajše stopi k bližnji sosedi po skledico soli, kakor da bi hodila v oddaljeno, tujo vas.
Kratkomalo: japonski vpliv med Kitajci raste vsled zmag na bojnem polju neznansko hitro. “Rumena nevarnost” ni več iluzija. Ako Rusi ne zmagajo, bo postala bridka resnica, katero bo občutila vsa Evropa,sicer ne, neposredno doma, ampak v svojih interesih v vzhodni Aziji. Komur bodo vprihodnje odprti kitajski trgi, si bo .kopičil gore bogastva.
‘‘ Slovenec.”
Severov zdravilski almanah za 1905 dobiš brezplačno, v vseh lekarnah in mnogih prodajalnah. Jako lepo je urejen in obsega 64 stranij koristnega čtiva. Pošilja se, tudi naravnost. W. F. Severa Co., Ce-dar Kapids,Iowa.
Konec življenja.
Jako odličen nemški zdravnik zatrjuje, da bo človeštvo izginilo z zemlje vsled jetike. Danes se vsaka sedma smrt pripisuje pljučnim boleznim in odstotek raste vsako desetletje. Koliko časa bo potemtakem trajalo, da bo vsako človeško bitje podleglo tej strašni kugi? Njene kali lahko zaidejo v naš ustroj, a če je želodčni sok zdrav,se hitro odpra vijo. Če se ta sok hrani v polni moči, se kali zamore bržko napadejo telo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je edino znano zdravilo, ki to doseže: delujoč naravnost na želodec ga krepi in uravnava odpravo soka. Tem potom napravlja močan zid proti jetiki in vsem nalezljivim boleznim. Vse organe telesne oživlja do zdrave in krepke delavnosti, ozdravlja vse želodčne neprilike ter vse krvne in živčne bolezni. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, lile.
Zakaj Japonci zmagujejo.
Splošno se pripoznava, da je bilo v rusko-japonski vojni ne mal čini-telj izborno stanje, telesno in duševno, japonsko. Japonci so neglede na stroške imeli svoja taborišča v možno najčiščem stanju, po vseh zahtevah higiene ali zdravoslovja. Vsled tega so bili vojaki na vrhuncu blagostanja v vsakem oziru. Ali želiš biti resnično zdrav telesno in duševno? Potem uživaj Severov življenski balzam, o katerem piše g. Kubat iz Owatonne, Minn.:	“Vaš
življenski balzam je izvrstno zdravilo. Vaša zdravila imam pri roki že 15 let.” Severov življenski balzam krepi ustroj in kot tonika nima para. Cena 75c. Naprodaj v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
Vprašajte svoj ega mesarja za
Airjm domače klobase
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Strest	Joiiet
FRANK MED0SH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
---XXH---
Qostilniear ....
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
W. C. Bishop
Prank Bishop
BISHOP BROTHERS
popravljajo kočije in ter devajo gumnate obroče (rubber itires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja.
Dobro delo in nizke cene.
Delavnica se nahaja na voglu Cass in Jo lietcest. Prejšnje mesto A. E. Bateman-Chicago telefon 1631 Joiiet lil.
IM. 13. Schuster
Young Building
Joiiet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
eter zavaruje poslopja in življenj
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnÿ po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oijev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass
Chicago telef. 2794	W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET. ILL
Tič Joiiet Jational Bani
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $1 00,000.
T.A. MASON, predsednik.
G-. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
R. C. Bertnik.
L.	B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posefcnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403CassSt., nadstr.
JOLIET.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.) .
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
CITUTE NOVO UŠLO KNJGO
ZDRAVJE!
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem
je — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa.
# 9
U zdravi ali Dolili pi^ito po to knjigo ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete im kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal in totem več ker je tudi preskrbel da se:
-O tisoč* knjig ziisit ouj razdoli meti naš. iiiii*o<l„ po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
ledino Profesor Oollinsn je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
J3ei*ite liiijig-o pazi jiv o in bodete sprevideli kako zamorete v ¡slučaju bolezni najliiti-eje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS.
3IEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so kn jige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige | še le sedaj gotove.
M mučite se vedno po tovarnah in rudnikih!
Postanite sami svoji in ne ho se vam treba bati kdaj delo “zaštapa” ^
Kupite si farmo za mal denar sedaj ko je prilika!
.	i
Naša fabriška in rudniška mesta so že preveč natlačena. Vsled tega so plače slabe, da si more delavec le malo prihraniti. Razmere pa bodo čedalje slabejše vsled močnega priseljevanja.
Ne delajte vedno za druge, postanite sami svoji.
Mi vam lahko pomagamo na noge. Na prodaj imamo farme po vseh državah. Zlasti pa se nudi prilika za podjetne rojake v južnem delu države Ittissouri, kjer imamo na-prodaj več sto akrov sveta.
Dobra zemljišča od $7 do $15 aker na lahke plačilne obroke.
Kjer leži ta naš svet je podnebje prijetno in zdravb: zime so kratke in mile ver polet ja dolga in zmerno topla, vsa žita in trave dozore v dobro letino na dobro namočenih, črnili ter rodovitnih tleh; živina se redi ceneno in z velikim dobičkom: tam raste zgodnje sadje in zelenjava, ki se prodaja po visokih cenah; voda je čista in v obilici; les za zidanje in kurjavo je po ceni in v množini; železnice so blizo, tržišča pa tudi ne oddaljena.
Mnogo družin, ki so bile preje odvisne od tabriškega ali rudniškega dela,
se je že tu naselilo.
PreiščiteTo ponudbosami še bol j natančno in bre‘z odlašanj a. Naša želja je, da vi sami izprevi-dite je-1 i ta naš svet toliko vreden. Pišite nam in zahtevajte natančnejih podrobnosti).
Mi prirejamo vsaki teden izlete do teh zemljišč s prosto vožnjo za kupovalce.
Odtrgajte se enkrat od zakajenih fabrik in zadnhlih rudnikov ¡er Gdidite na faimo kjer je zrak zdrav, kjer boste tudi vi zdravi, vaša žena in otroci. fit^Vsa pisma pišite V slovenskem jeziku.
CHARLES PETERS, lastnik.
ANTON TEŽAK, zastopnik.
315 Dearborn St., Rooms 217-223.
CHICAGO, ILL.
Amerikanski Slovenec samo $1 na leto,

'
Učinki diele.
VII.
Nalezljive bolezni.
Nalezljive ali kužne bolezni so tiste, ki jih povzročajo neki zunanji činitelji mikrobne vrste, to je, mi* kroskopieni organizmi, ki plode in množe gotove znake in potologiene ali boloznanske spremembe, svojske vsakovrstnim organizmom.
Nalezljive bolezni se dele v: 1) Miazmatične ali skrninaste bolezni. To so tiste, ki jih povzročajo čini-telji izven telesa; te bolezni ne prehajajo od osebe na osebo. 9) Kužne bolezni. Povzročevatelji teh se tvorijo v telesu; te bolezni prehajajo od osebe na osebo, ali naravnost po dotiki z bolno osebo ali posredno, če se ima opraviti z blatom ali vodo bolne osebe ali s predmeti, s katerimi so se okužili tisti izločki.
Izločki telesni, ki prenašajo na-lezljivost, so različni po bolezni in so sledeči: 1) Proizvodi dihanja. 2) Blato in scalnina, ki imata v sebi mikroorganizme bolne osebe in po teh se bolezen lahko razširi, ako se izločki ne razkužijo. 3) Kožne ali «lužne mpenice imajo v sebi bolezenske bakterije. 4) Znoj bolne osebe utegne tudi imeti v sebi pa-togenične mikroorganizme bolezenske. Mleko je navaden prenašalec bolezni, ki se v njem bakterije množe in hitro plode. Pljunek bolnikov ima v sebi bakterije, in če se ta pljunek posuši, se pretvori v prah in okuži zrak, ki ga utegnemo dihati, da zbolimo.
Okuži se lahko posamnik sledeče:
Po neposredni dotiki zdrave osebe z bolno.
Po posredni dotiki z izločki bolne ©sebe.
Po obleki, posodah, posteljni opravi in sobah, v katerih so bakterije bolezenske.
Po žuželkah, muhah, rnoskitih; stenicah itd., ki stanujejb nad bolnikom in prenašajo bolezen; in če te ugriznejo, utegneš dobiti bolezen, ali če okužijo hrano, zboliš po uživanju te hrane.
Po vodi, mleku, mesu in živežu vobče, če bolezenske bakterije zaidejo vanj.
Po zraku in prahu. Posušeni drobci okuženih izločkov splavajo po zraku in proizvajo bolezen po vdihavanju.
(Konec prih.)
brinjevec,
Sobe 201 in 202 Barber Bldg JOLIET. ILLINOIS
Zapravljivi sin—Oča; ničesar nisem jedel razun ježic, odkar sem zapustil dom.
Njegov oče—Hm-rn! Saj si pa tudi ves ježičast!
Uustrovana fraza iz povesti.
O /
•Lopov je brusil svoje zobe.’ Velik sport.
Armada brez bobnov.
Pariz, 2. jul. — Vojni minister Berteau namerava zatreti bobne v francoski armadi, češ, bobnarji so brezkoristni v bitki, posebno ker nosijo samo revolverje, dočim so trobentači oboroženi s puškami. Seveda bo veliko žalovanje med bobnarji in vojaki.
Arabski konji so v e -činoma zelo pogumni in jako udani svojemu jezdecu. Ce začuti tak plemenski konj, da je sam ranjen in da ne bo mogel svojega jezdeca več dolgo nositi, se brž obrne in nese, dokler ima še dqvolj moči, jabača v kako varno zavetje. Ce je pa ranjen jej dec in omahne na zemljo, pa ostane žival zvesto kraj njega in razgeta, dokler ne do j de pomoč.
V obrambo.
Tonček — Oh, g. Smirovič bi imel take brke kot Vi!
Gosp. Š. — Ali se mi pristojajo, Tonček?
Tonček To ne! Ampak če bi imel to reč pod nosom, me ne bi nobena staruha skušala poljubiti!
Vilček—Zase bi rajši imel avtomobil, ampak to zabava ateja, se mi zdi.
Težko verjetno.
Ona—Obljubi mi, Slavomir, da me ne boš tudi tedaj, ko ti ljubezen ugasne, nikoli pretepal!
Izbirčen v svoji hrani.
.1 A VNI IVOTAIfc
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
7%
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni. posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) ]e $15.00, šest steklenic za $7.50.
Naročilom je priložiti denar.
Agent for Besle^s	Bon annjjn
Waukegan Ale	DQ1 uuult;i'
and Porter.	o
J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
DR. LUJIZA L. MUNCH
Stan uje na 0054 N. Hickory St. Urad v Fargo Building 303, 305 Van Buren St., Joliet, 111. Telef. v uradu: Chicago 239. N. JV. 229. v stanovanju pa Chicago 379,
Northwestern 894.
John
Kracker,
11 99 St. Clair street,
CLEVELAND.
OHIO.
Q000000000cxxxxx900000000cxj0000000000000000000(x»00000
Kje ie najbolj varno naložen denar? §
Hranilnih ulogje: 20 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
kron. |c
John «Petrič
209 Indiana Street, Joliet, Illinois
N. W. Pbone 703
Slovenska « gostilna.
Naznanjeni rojakom, da sem prevzel p red kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporočam vsem v obilen obisk.
ZASTONJ !
Da se naši občeznani
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše tvrdke. Za , pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je j darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utru- I jeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpl jen ja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa" ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim tolniKom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode
ozdravel.
Občna priznanja.
Vas električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in še več, pasme je iznova zopet pomladil.“ Fran Jenčič, 30 Bryon A ve., Chicago, 111.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljite vaše ime in Daslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
\ 121 Cedar Street,	New York, N. Y.
Mestna hranilnica ljubljanska
je iiajrečji in najmočnejši slovenski denarni /.¿nod te Trste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika,
da iilagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je Ie hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki:	Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno
varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica IjnMjansia posluje y svoji paiaiii v Prešernovih ulicah
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST.CLAIR ST.. CLEVELAND, 0.
yOCXXiOOCiOOOOOCXSOOOOOCXiOOOOCOOOOaOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOÖ
Naprodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali Da se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
Kjer točim vedno sveže pivo, lino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, tliš.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Longhran & Schoenstedt
MAUSAR BROS.,
200 Jackson St., na voglu Ottawa. JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
C. W. Brown, preds Robt. PUcher. podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
Posojuje
denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča.
Fie*krbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
........... I
mihoCemotvoj denar,
TI HOCES NAŠ LES!
Če boš kupoval od. nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš Lumbb oglasi ee pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi ie bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
Kapital $100,000.00, BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
W. J. I^YONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.
Oba telef. 26.
F. KORBEL & BROS.
prodajalec 'vina o«l trt«? in žgania
Sonorna Oo. Caliiornia.
Vbodna zaloga vina in orad: 684-686 W 12 St.
TELEFON: HO CANAL.
Dl
Ali se zanimate za južne kraje?
Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj doeaja po
velikem osrednjem jugu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
Is your family worth Ajc a day to you ^
Gospica — Pomagajte! Pojedel! me ho lev!
Lev—Ni karte se bati, gospica. Pred dvajsetimi leti, morda?
Ni samomor.
A protector that will protect your family night and day is the
CHICAGO TELEPHONE
Cost but cents per day
CHICAGO TELEPHONE COMPANY
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali morda o živinoreji v krajih kjer traja z'msko krmljenje kratkih šest ?6) tednov? O krajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vsta^ov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij: o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite izvedeti podrobncsii o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natanšno in resnično.
G. A. PARK. General Immigration and Industrial Agent.
L0U1SVILLE & NASHVILLE RA1LR0AD C0.
LOU1SVILLE, KY.
E. PORTER BREWING COMPANY
Tehta se.
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
***
Izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER
¥**
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS
NAZNANILO.
Sunns Brook žganje
JE DOBILO
In mA® la razstavi v St Lotus
ZLATO IN SREBRNO
kar dokazuje, da je neprekošeno.
The Sunny Brook Distillery Co.
CHICAGO, ILL.