Izhaja vsak Četrtek. Cena mo S K na leto. (Za Nemčijo 4 K, Ameriko in druge tnje države 8 K).
Številke se prodajajo
Posamezne ftti -	po 10 vinarjev.
S prilogami:
M kmečki dom. Društvenik, Naša gospodinja
Spisi in dopisi se pošiljajo : Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva nlica. NaroCnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
Štev. 28.
V Ljubljani, dne 11. julija 1912.
Leto XXV.
ijski poučni tečaji.
Učiti se moramo vsi. Nov čas je prišel z novimi zahtevami in potrebami. Kdor ne napreduje, ta nazaduje, ker hiti čas mimo njega.
Tudi kmetijstvo si mora prisvojiti nove iznajdbe in jih uporabiti za svoj napredek. Promet je postal sila živahen, vsaka stvar se mora spraviti ,v denar. Zato je pa treba, da se mnogo pridela in dobro blago pridela, to pa s kar mogoče nizkimi stroški. Kmet pa mora gledati, aa svoj pridelek tudi dobro proda. Zato je pa ravno kmetijstvo potrebno izboljšanja in pametni gospodarji so že davno izprevideli, da so minili časi, ko se je mislilo, da se samo za kmeta ni treba nič učiti. Ni res, ravno kmetijstvo je največja umetnost, in nikjer se tako ne vidi, koliko izda prava in stanu primerna izobrazba, kakor ravno pri umnem kmetovanju.
Zal, da naše ljudsko šolstvo ni urejenoza vzgojo poljedelskega narašča-'a", . ^ Poslanci se trudijo izpremeniti so'ski zakon, a v državnem zboru so zapreke tolike, da ni še upati kmalu ?a temeljito izpremembo ljudskega šolstva v kmečkem smislu. Zato pa deželna uprava stori v tem oziru, kar je v njeni moči.
Kranjski deželni odbor jc vpeljal Kmetijske tečaje, ki so se prav dobro t« S i in se bodo' k0 mine čas Poljske-želi ZOpet nadalJevali po celi delim PreteCeni zimski dobi so se vršili tih. Poučni tečaji v sledečih kra-Ca 7 ,-ažgoše' Sent Lenart, Bukovši-3 ^alilog, Sorica, Brdo, Vipava, Št. Šulin r> pavi' Borovnica, Dobrova, Sm", '' Radovica> Tržišče, Komenda, dlfa, Breznica, Raka, Studenec,
Ihan, Šmartin pri Kranju, Vače pri Litiji, Šmartin pri Litiji, Ribnica, Kresnice, Dobrniče, Štanga, Prežganje, Gorje, Ledine, Žiri, Čatež pri Zaplazu, Sv. Križ pri Litiji, Šmartin v Tuhinju, Motnik, Šent Gotard, Hotedršica, Go-dovič, Črni vrh, Col in Podkraj.
Vseh tečajev je bilo po številu 40. Vršili so se v mesecih november (5), december (3) v letu 1911 in januar (12), februar (6), marc (8) in april (6) leta 1912. Trajali so po en dan (9), dva dni (22) oziroma tri dni (9). Na posameznih tečajih je bilo predavanj dvoje na treh, troje na šestih, čvetero na 18, petero na 5, šestero na 6 in sedmero na 2. To se je uredilo v posamnem slučaju dogovorno z lokalnimi faktorji z ozirom na lokalne razmere in potrebe. Prevladovali so torej dvodnevni tečaji s četvero predavanji.
Vseh predavanj je bilo 171 Posam-no je trajalo od 1 do 2 ur, skupno torej okroglo 300 ur. Predavalo se je v prvi vrsti o živinoreji in sicer o govedoreji, vzreji mlade govedi, pašništvu, podedovanju, prašičereji, vnovčenju živine in o vzorni uredbi hlevov in svinjakov, skupno 76 predavanj, o prvi pomoči in kužnih boleznih pri živini 8 predavanj, o mlekarstvu 4 predavanja, o gnojenju, osuševanju in namakanju travnikov 14 predavanj, o sadjarstvu 25 predavanj, o vinarstvu in kletarstvu 6 predavanj, o kmetijskem zadružništvu 28 predavanj, o zemljiški knjigi 5 predavanj, o ljudski higijeni 3 predavanja, in po eno predavanje o uporabi elektrike pri kmetijstvu ter o ustavi in upravi države in dežele. Kakor rečeno, največ predavanj se je torej vršilo iz živinoreje.
Predavateljev je sodelovalo 23 in sicer deželni uslužbenci: zdravstveni tajnik dr. Fran Dolšak 3, zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik
24, zadružni asistent dr. Josip Podobnik 9, inženir Matej Kosmač 5, okrožna živinozdravnika Hugon Turk 6 in Ivan Poberaj 2, mlekarski in živinorejski nadzornik Rado Legvart 6, sadjarski učitelj Martin Humek 22, živinorejski inštruktor Jakob Hladnik 12, mlekarski inštruktor Anton Pevec 5, travniški mojster Ivan Jereb 5 ter s Kmetijske šole na Grmu ravnatelj Viljem Rohrman 9 in strokovni učitelj Rudolf Zdolšek 5, Anton Planinšek 10 in inženir Albert Vedernjak 1; od c. kr. kmetijske družbe ravnatelj cesarski svetnik Gustav Pire 10 in živinorejski nadzornik inženir Ivan Rataj 10; od Zadružne zveze v Ljubljani živinorejski inštruktor Fr. Krištof 18; od Gospodarske zveze vodja vnovčevalnice za živino Ivan Mali 1; dalje c. kr. vinarski nadzornik Boliu-slav Skalicky 2, c. kr. kletarski nadzornik Fran Gombač 2, župnik Tomaž Rožnik 1 in gimn. profesor Fran Pen-gov 1.
Tečaji so se vršili dogovorno z žup-nimi uradi, županstvi in krajnimi šolskimi sveti in sicer 21 v društvenih in zadružnih domovih, 19 pa v ljudskih šolah, le eno predavanje se je vršilo y gostilni.
Posameznih predavanj se je udeleževalo 20 do 300 oseb, povprečno oziroma navadno 80 do 100, skupno se je udeležilo predavanj okroglo 5000 poslušalcev. Splošno se je opažalo, da so se tečajev udeleževali v prvi vrsti gospodarji in gospodinje ter odrasli fantje in dekleta. Pogostokrat se je razvil po predavanju še živahen razgovor o dotični stroki. Sploh je pokazalo ljudstvo živo zanimanje za te tečaje in Izražalo glasno hvaležnost Jieželnemu odboru in predavateljem.

Političen pregled
DRŽAVNI ZBOR.
Pred velikimi počitnicami navadno prične zbornica delati s polnim parom. Predloge, za katere bi zbornica začetkom porabila cele tedne, so ob kojicu rešene v dveh, treh dneh. Vročina in nervoznost razburjata živce, da se mnogi ogibljejo sej, drugi pa žele, da bi bil konec. Na dnevnem redu je bila cela vrsta manjših predlog, ki niso brez pomena zlasti za prizadete.
Obstrukcija proti kanalom.
Rusini, ki so ustavili obstrukeijo proti brambni predlogi, hočejo z obstrukeijo proti vodnim cestam prisiliti Poljake, da jim ne ovirajo univerze. Za Poljake in Čehe je to vprašanje namreč najvažnejše. Zato delajo z vso silo na to, da odsek pred počitnicami konča vsaj glavno razpravo o vladni predlogi glede vodnih cest. Po govoru poslanca Budrinovskega je bil 3. julija sprejet konec razprave. Oglašenih pa je bilo še več govornikov. Začetkom seje dne 4. julija je vprašal dr. Korošec predsednika Udržala, ali je res, da so se vršili zaupni razgovori glede vodnih cest, h katerim slovenski poslanci niso bili povabljeni, in je proti takemu postopanju odločno protestiral. Boj se je vnel pri odobritvi zapisnika. Dr. Korošec zahteva besedo in hoče dokazati, da zadnji zapisnik ni pravilno sestavljen. Predsednik pa mu vzame besedo. Ker predsednik ni imel zato nobenega pravega povoda, je vzbudilo to silno razburjenje. Vročekrvni Rusini so začeli razbijati in prisilili predsednika, da je prekinil sejo. Oni so priznavali, da je kršil Udržal poslovnik in kruto razžalil dr. Korošca. Začeli so se pogajati z dr. Šusteršičem, da bi se seja nadaljevala. Toda mirna seja je bila sedaj nemogoča. Zato je Udržal kar otvoril sejo in jo brž zaključil. Slovenski klub je zahteval po dr. šusteršiču zadoščenje za K o r o š c a, potem pa je bil pripravljen dovoliti še eno sejo.
Pri prihodnji seji se je opravičeval predsednik radi svojega postopanja. Dr. Korošec pa je izjavil, da se bo slovenski klub uprl vsakemu poizkusu vzkratiti mu svobodno besedo, tako v zbornici, kakor v odseku z vsemi sredstvi. Ta seja je bila zadnja v tem zasedanju.
Zadnja seja
pred velikimi počitnicami se je vršila dne 5. julija. Zbornica je hitela na vse pretege, da je rešila še nekatere predloge. Med drugimi glede prodaje državnih nepremičnin, uravnave Donave^ melioracijski zaklad za Dalmacijo in zavarovanje mornarjev.
ALBANSKA VSTAJA.
Omenili smo že v »Domoljubu«, da se je začela v Albaniii zopet krvava 2'
vstaja. Vedno pogosteje prihajajo poročila o bojih med Malisori in drugimi albanskimi rodovi ter Turki. Med Skadrom in Alepo so se vršili krvavi spopadi, v katerih so bili Malisori poraženi. Mesto Mitrovica je v nevarnosti, da ga vstaši ne zavzamejo.
Važnejši, kakor te male praske, pa je upor sam radi svojih posledic. Upornikom se namreč vedno številneje pridružujejo ubegli vojaki in tudi častniki. Vsi so namreč nezadovoljni s sedanjo turško vlado. Vlada mladoturkov je pospeševala politično gibanje med častniki in posledica je, da je armada razprta. Med tem časom pa se pripravlja odločilni boj za Dardanele. Vedno več najboljšega turškega vojaštva je okrog tega morskega preliva, ki bo odločil zmago med Italijo in Turčijo. Sliši se pa, da zbirajo v Aziji ob turški meji tudi Rusi številne čete, ki vpadejo Turkom lahko vsak trenotek.
Zmed v Albaniji se veseli seveda pred vsem Italija, kajti mnogo je vplivala na upornike Albanije ital. agitacija. Važnost Albanije za našo monarhijo je očividna. Albanija je naša pot do Soluna, kar je avstrijska bodočnost. Vsa ta znamenja kažejo, da bo tudi Avstrija morala biti na straži svojih pravic in da imamo lahko letos isto napetost v svetovni politiki radi Turčije, kakor je bila lani radi Maroka.
Salomonovi rudniki.
Iz angleščine po Ridcr Haggardu prevel I. M. □ □
PETO POGLAVJE.
Pot v puščavo.
Usmrtili smo devet slonov in potrebovali dva dni, da smo izrezali zo-bove in jih prinesli do tabora, kjer smo jih v bližini zakopali v pesku pod velikim drevesom, ki ga je bilo videti več milj daleč na okoli. Slonova kost je bila čudovito lepa. Nikdar nisem videl boljše in vsak zob je tehtal štirideset do petdeset funtov. Zobje velikega samca pa, ki je umoril ubogega Kivo, so bili kakih stoinsedemdeset funtov težki, kolikor smo mogli preceniti.
Ostanke (nesrečnega Kive smo pokopali v jami mravljinčarja, obenem z njegovim kopjem, da mu služi v obrambo na njegovi poti v boljši svet. Tretjega dne smo se napotili dalje v nadi, da se nekega dne vrnemo in iz-kopljemo zakopano slonovo kost ter smo v določenem času, po dolgi in tru-dapolni poti in mnogoterih dogodkih, katerih ne morem obširneje popisovati, dospeli v kraj Sitanda, pravi začetek našega potovanja. Prav dobro se spominjam našega prihoda v ta kraj. Na desni je ležalo raztreseno selo domačinov z nekoliko ograjami za živino in
doli od vodi nekoliko obdelane zenu lje, kjer so ti divjaki zasadili svojo borno zalogo žita, na drugi strani pa prostrane planjave, pokrite z visoko travo, kjer so se pasle črede manjše divjačine. Na levi pa je bila velika pu, ščava. Ta kraj se je zdel, da je skrajni konec rodovitne dežele in težko bi bilo reči, kateri naravni vzroki so povzro, čili tako veliko izpremembo v značaju zemlje. Vendar tako je bilo. Ravno pod našim taboriščem je tekla majhna reka in na njeni drugi strani se je dvi-gala kamenita strmina, po kateri sem videl pred dvajsetimi leti ubogega Sil-vestra, ko se je plazil nazaj po svojem poizkusu priti do Salomonovih rudni, kov. Onstran tega brega se je začenjala brezvodna puščava, pokrita z neko vrsto majhnega grmičevja. Bilo je že z.ve-čer, ko smo naredili tabor in velika1 ognjena solnčna obla se je pogrezala v puščavo in pošiljala svoje svitle žar. ke raznobarvene svetlobe preko celo prostrane ravnine. Pustil sem Tomi-ča, da nadzoruje uredbo našega tabora in vzel seboj Sergija ter se podal z njim na vrh strmine na oni strani ter gledal v puščavo. Zrak je bil zelo čist in daleč sem mogel semtertja razločevati rahle modre obrise velikega Suli-manovega pogorja.
»Tamkaj,« sem rekel,» tamkaj je okop Salomonovih rudnikov, toda Rog ve, ali bomo kdaj lezli nanj.«
»Moj brat mora biti tam, in ako je, moram na kak način priti do njega,« jc rekel Sergij z glasom mirnega zaupa-nja, ki je odlikovalo tega moža.
»Upam,« sem odgovoril in se obrnil, da se povrnem v tabor, ko sem opazil, da nisva bila sama. Za nami je stal in raVno tako resnega obraza zrl proti daljnim goram — Umbopa.
Ko je videl, da sem ga opazil, je iz-pregovoril, vendar se je obrnil do Sergija, ki se mu je bil zelo priljubil.
»Ali je to ona dežela, v katero si namenjen, Inkubu?« (domača beseda, ki pomeni, mislim, slona, in ime, ki so ga Kafri nadeli Sergiju), je rekel in po; kazal s svojim širokim kopjem proti gorovju.
Vprašal sem ga osorno, kaj vendar misli, ko nagovarja svojega gospodarja na tako prijateljski način, ''i*10 prav je, ako imajo domačini svoja imena za človeka, vendar ni dostojno, da bi ga klicali s svojimi poganskimi imeni. Mož pa se mi je malo nasmejal, kar me je zelo vjezilo.
»Kako veš, da nisem jaz enak gospodu, kateremu služim?« je rekel. »On je iz kraljeve hiše, brez dvoma; vsakdo more videti na njegovi velikosti in njegovih očeh; in morebiti sem jaz tudi. Vsaj tako velik mož sem, navsezadnje. Govori zame, o Makumazan, in p»vei moje besede gospodu, mojemu gospo-dar ju, kajti rad bi govoril z njim m 5 teboj.«
Bil sem jezen na tega človeka, kajti nisem vajen, da bi Kafri tako govorili z menoj, vendar naredil je nam nek poseben vtis in vrhu tega sem t' radoveden, kaj je imel povedati. l<a
ioKa sem prestavil njegove besede in nlicneni pristavit svoje mnenje, (la je nesramen in drzen človek in da je nje-rovo balianje pretirano. 11 »Da, Umbopa,« je rekel Sergij, »tja ECm namenjen.«	_
»puščava je velika in v njej ni vode gore so visoke in pokrite s snegom, |n'ljudje ne morejo povedati, kaj je onstran njih za krajem, kjer zahaja ,0lnce; kako boš prišel tja, Inkubu, in temu greš tja?«
Zopet sem prestavil njegove besede.
»Povej mu,« je odgovoril Sergij, »da grem raditega, ker mislim, da je šel pred menoj tja človek moje krvi, moj brat, in jaz grem, da ga najdem.«
»Tako je, Inkubu; nek človek, ki sera ga srečal na poti, mi je pripovedoval, da je pred dvema letoma nek bel Človek šel v puščavo proti onim goram z enim služabnikom, lovcem. Nikdar se nista povrnila.«
»Kako veš, da je bil oni moj brat?« je vprašal Sergij.
»No, ne vem. Ko sem pa onega človeka vprašal, komu je bil podoben, mi je povedal, da je imel tvoje oči in črno brado. Dejal je tudi, da je bilo njegovemu lovcu ime Jim, da je bil beču-ansk lovec in je nosil obleko.«
Sergij je prikimal. »Bil sem prepričan o tem,« je rekel. »Ako sc jc moj brat odločil za kako stvar, jo je večinoma tudi izvršil. Bil je vedno tak od svojih mladih nog. Ako je nameraval prekoračiti Sulimanovo gorovje, ga je prekoračil, razen ako se mu ni pripetila kaka nesreča, in mi ga morr.mo poiskali na drugi strani.«
»Dolga pot je to, Inkubu,« je segel 1 mbopa v besedo, in jaz .sem prestavil njegovo opazko.
»Da,« rekel je Sergij, »daleč je. Jendar jo ni poti na tej zemlji, katere "lovek ne bi mogel storiti, ako se odloži za to. Ničesar ni, Umbopa, česar ne bi mogel storiti, ni gore, na katero ne bi mogel splezati, ni puščave, katere ne bi mogel prekoračiti, ako ga vodi ljubezen in je pripravljen svoje življenje ohranili ali izgubiti, kakor določi "ožja previdnost.« Prestavil sem mu. »^i olike besede, moj oče,« je odgovoril Zulu — jaz sem ga vedno imenoval Zulu, akoravno v resnici ni bil — »velike besede, ki prihajajo iz ust mo-jja. Prav imaš, moj oče Inkubu. Poslu-aj- Kaj je življenje? Pero je, seme 'ave, melano semintja, ki se včasih Poniiio/.iijc in pri tem gineva, včasih ■Pet hiti v višave. Dobro je poskusiti J Potojati po poti in se boriti z zra-bcm ,Clovek m°i'a umreti. V najslab-Prei	m«ra samo nekoliko po-
|m-l 'IInyo(k Jaz pojdem s teboj čez
da^0 'n Coz gore' razen- ako se mor" na Potu zgrudim na tla, moj oče.«
Peti i"°hal 'e za trenotek in nato zo-( -ladnljcval z ono zgovornostjo, s ka-iSuje 8(1 včasih odlikuje Zulu in ki spri-Ijanjp ,Udi ^ včasih prazno ponav-EUJ,;' ,(la Pleme ni brez poetičnega a »n brez razuma
»Kaj jc življenje? Povejte mi, beli možje, ki ste modri, ki poznate skrivnosti toga sveta in skrivnosti zvezd; ki pošiljate svoje besede iz velikih daljav brez glasu; povejte mi, beli možje, skrivnost življenja — odkod prihaja in kam odhaja!«
»Vi ne morete- odgovoriti, vi ne veste tega. Čujte, jaz vam povem. Iz teme smo prišli, v temo gremo. Kakor od viharja ponoči gnana ptica priletimo iz nič; za trenotek se vidijo v svitu ognja naše peruti, in glej! ni nas več, zopet smo izginili. Življenje je vse! To je roka, s katero držimo smrt od sebe. Kresnica je, ki sveti ponoči; življenje je bela sapa volov po zimi, mala senca, ki hiti preko trave in se izgubi, ko zaide solnce.«
»Ti si čuden človek,« ie rekel Sergij, ko je Umbopa prenehal.
Umbopa se je nasmejal.
»Zdi se mi, da sva si precej podobna, Inkubu. Morebiti tudi jaz iščem brata onstran gora.«
. . . in naša osupnjenost sc ni zmanjšala, ko smo zagledali Tomica, ki je drvel očividno na nekem konju proti goram in vpil, kakor da bi zblaznel.
Pogledal sem ga nežaupno.
»Kaj meniš s tem?« sem vprašal. »Kaj veš o gorah?«
»Malo, zelo malo. Čudna jc dežela tam, dežela čarovnije in lepote, in drevja in rek in belih gora in velike bele ceste. Čul sem o nji. Toda čemu govoriti o tem? Temni se. Oni, ki žive, da vidijo, bodo videli.«
Zopet sem ga dvomljivo pogledal. Ta človek jc vedel preveč.
»Ni se vam treba mene bati, Maku-mazan,« je rekel, kakor da bi razumel moj pogled. »Jaz ne kopljem jame za vas, da padete vanjo. Ne kujem naklepov. Ako kedaj prekoračite one gore za solncem, potem vam povem, kaj vem. Toda smrt sedi na njih. Bodite
Pojdite in lovite
modri in vrnite se. slone. Govoril sem.«
In brez vsake nadaljne besede je dvignil sulico v pozdrav in se vrnil proti taboru, kjer smo ga kmalu potem našli, ko je snažil puško kakor vsak drug Kafer.
»Čuden človek je to,« jc rekel Sergij.
»Da,« sem odgovoril, »celo preču-den. Ne ugaja mi njegovo vedenje. On ve nekaj in noče povedati. Vendar mislim, da je nepotrebno prepirati se z njim. Po čudnem potu bodimo in kak skrivnosten Zulu nam ne bo v nobenem oziru oskrbel jasnosti.«
Naslednjega dne smo se pripravili za odhod. Naravno je bilo nemogoče, da bi nosili seboj svoje težke puške za slone in ostalo opravo preko puščave; radi tega smo odpustili nosače in se dogovorili z nekim starim domačinom, ki je imel v bližini svojo kočo, da skrbi zanje, dokler se ne povrnemo. Srce me jc bolelo, ko smo morali pustiti te stvari in opravo oskrbi starega divjaka, čegar poželjive oči sem gledal, kako so jo opazovale. Vendar sem storil nekoliko varnostnih odredb.
Pred vsem sem nabasal vse puške ter mu povedal, da se sprožijo, ako se jih dotakne. On je v trenutku poskusil z mojo puško, ki se je sprožila in naredila veliko luknjo skozi enega njegovih volov, ki so jih ravno gnali mimo, in vrhu tega ga je še puška udarila po glavi. Bil je precej osupnjen in zelo malo razveseljen, ko je izgubil vola, in bil jc še tako nesramen, da je zahteval od mene, naj mu ga plačam; ničesar ga ni moglo več dovesti do tega, da bi se puške zopet dotaknil.
»Vzemi one žive vrage v koči,« je rekel, »proč, sicer nas vse pomore.«
Potem sem mu povedal, da ubijem s pomočjo čarovnije njega in njegove ljudi, ako pogrešim le eno teh stvari, kadar se povrnemo; in ako bi mi umrli ter bi on poskusil ukrasti te stvari, bi prišli ter ga strašili, naredili bi njegovo živino divjo in njeno mleko kislo, dokler ne bi bil sit življenja, ter bi naredili, da bi prišli vragi iz pušk ter govorili z njim tako, kakor bi mu ne bilo všeč; sploh sem mu živo naslikal vse posledice. Nato je prisegel, da bo pazil nanje, kakor da bi bile duh njegovega očeta. Stari Kafer je bil zelo praz-noveren in velik lopov.
Na ta način smo se oprostili vseh" nepotrebnih stvari. Sergij, Tomič, jaz, Umbopa in Vent smo se pripravili na pot. Bilo je le najpotrebnejše, kar smo vzeli seboj, vendar nismo mogli pri najboljši volji zmanjšati tovora, tako da je prišlo skoro štirideset funtov na vsakega. Vzeli pa smo seboj: Tri repe-tirke in streliva za dvesto nabojev; dve vinčesterski repetirki za Umbopo in Venta s strelivom za dvesto nabojev; pet steklenic za vodo, katerih vsaka je držala dva in pol litra; pet odej; petindvajset funtov biltonga, to je na soln-cu posušene divjačine; deset funtov najboljših mešanih biserov za darila; zbirko zdravil, vštevši trideset gramov
31
kinina in dvoje, troje komadov zdravniškega orodja; nože, nekoliko raznoterosti, kakor kompas, vžigalice, žepno sito, tobak, majhno lopato, steklenico žganja in obleko, ki smo jo imeli na sebi.
To je bila naša oprava, zelo skromna za tako pot, vendar nismo mogli nositi še več. Breme je bilo že itak preveliko za človeka, ki hodi preko pekoče puščave, kajti vsak funt je v takem slučaju dvakrat težji. In če tudi smo na vse mogoče načine poskušali, nismo mogli zmanjšati teže. Ničesar nismo imeli seboj, kar ni bilo neobhodno potrebno.
Z veliko težavo in z obljubo, da podarim vsakomur dober lovski nož, se mi je posrečilo pregovoriti tri domačine iz sela, da so nas spremljali do prve postaje dvajset milj daleč, in nesli vsak po en vrč s štirimi letri vode. Moj namen je bil omogočiti, da bi po prvi nočni hoji zopet napolnili naše steklenice, kajti sklenili smo odriniti ob večernem hladu. Povedal sem tem domačinom, da gremo streljat noje, katerih je bilo v puščavi zelo mnogo. Zmajevali so z ramami in dejali, da smo blazni in poginemo od žeje, kar se je zdelo zelo verjetno, kakor moram priznati: ker so pa želeli dobiti nože, ki so bili tukaj nepoznano bogastvo, so bili pripravljeni iti z nami.
Ves naslednji dan smo počivali in spali in ob solnčnem zahodu dobro večerjali sveže meso in čaj. Nato smo dovršili zadnje priprave, legli na zemljo In čakali, da izide mesec. Naposled se je okolu devete ure prikazal v vsem 6vojem svitu in razlival svojo srebrno svetlobo preko divje dežele in razširjal pred nami čaroben svit čez prostrano valovito puščavo, ki se je videla tako veličastna in mirna in tuja, kakor z zvezdami posuto nebo nad nami. Vstali smo in v nekoliko minutah smo bili pripravljeni, vendar smo se še nekaj obotavljali, kajti človeška narava ni hitra pred važnim korakom. Umbopa je s kopjem v roki in puško čez ramo stal nekoliko korakov pred nami in napeto gledal preko puščave; trije na-jeti domačini z vrči vode in Vent so stali v majhni gruči zadaj.
»Gospodje,« je rekel Sergij s svojim nizkim in globokim glasom, »namenjeni smo na tako čudno pot, kakor jo sploh morejo nastopiti ljudje na tem svetu. Zelo dvomljivo je, ako pridemo do konca. Toda mi smo trije možje, ki bomo skupno prenašali dobro in slabo do zadnjega dihljeja. In sedaj, predno se podamo na pot, molimo za trenotek k Onemu, ki vodi pota človeška in ki je že odnekdaj odločil našo pot, da naj vodi naše korake, kakor je njegova volja.«
In vzel je klobuk z glave in za nekoliko trenotkov s svojimi rokami za-kril svoj obraz, in kapitan in jaz sva storila ravno tako.
Mislim, da izvzemši morda eno priliko nisem nikdar v svojem življenju bolj goreče molil, kakor v tem trenot-ku, in čutil sem se nekoliko olaišane-
ga. Naša bodočnost je bila popolnoma neznana, in po mojem mnenju, neznano in strašno pripelje človeka bližje k njegovemu Stvarniku.
»In sedaj,« je rekel Sergij, »naprej.«
In odrinili smo,
Ničesar drugega nismo imeli, kar bi nam kazalo pot, kakor daljne gore in pa zemljevid starega Jose Silvestra, ki je pa bil zelo nezanesljiv, ako se upošteva, da ga je narisal umirajoč in pol blazen človek na koscu platna pred tristo leti. Četudi pa je bil tako pomanjkljiv, je vseeno bilo vse naše upanje na uspeh odvisno od njega. Ako se nam ne posreči najti one mlakuže slabe vode, kakor jo je stari Don zaznamoval, da leži sredi puščave, kakih šestdeset milj od našega izhodišča, smo morali žalostno umreti žeje. In meni se je zdelo skoraj popolnoma nemogoče, da bi jo mogli najti v tem velikem morju peska in grmičevja. In ako je tudi stari Don Silvestra prav zaznamoval, kaj je moglo preprečiti, da se ne bi te-
Predno smo se ulegli, je Umbopa pokazal na majhen in nerazločen grič na ravni površini puščave kakih osem milj daleč.
kom časa posušila ali napolnila s peskom?
Korakali smo dalje skozi noč in pesek kakor sence. Grmičevje nam je segalo do kolen ter nas oviralo, pesek pa je prišel v naše škornje, da smo se morali skoraj vsako miljo ustaviti in jih izprazniti; vendar je bila noč še vedno lepo hladna, akoravno je bilo ozračje težko in soparno, in napredovali smo dobro. Bilo je zelo tiho in samotno tukaj v puščavi. Tomič je to zk-čutil in začel žvižgati neko pesem; toda glasila se je tako žalostno v tem prostranem prostoru, da je kmalu prenehal. Malo pozneje se je pripetil dogodek, ki je povzročil, da smo se na vse grlo smejali, četudi nam je kri zastajala v žilah. Tomič, ki je nosil kompas, katerega je kot mornar seveda popol-
noma razumel, je hodil prvi, ostali pa smo v dolgi vrsti korakali za njim, ko. smo naenkrat začuli nek vzklik in jo on izginil izpred naših oči. V hipu so je dvigni okoli nas zelo nenavaden vrišč, brskanje, ječanje, divji glasovi urnih nog. V majhni svetlobi smo mogli le slabo razločiti bežeče postavo, ki so bile na pol zakrite v oblakih peska. Domačini so vrgli svoje breme na tla in hoteli bežati, ker so se pa spomnili, da ni bilo nikamor mogoče, so so vrgli na zemljo in tulili, kakor sam zlodej. Sergij in jaz sva osupnjena obstala in naša osupnjenost se ni zmanjšala, ko smo zagledali Tomiča, ki jo drvel očividno na nekem konju proti goram in vpil, kakor da bi bil zblaznel. Hipno je dvignil kvišku svoje roke in slišali smo, kako je z zamolklim lnu-ščem zopet padel na zemljo. Tedaj sem šele videl, kaj se je zgodilo; naleteli smo naravnost na čredo spečih kvag, in na eno izmed njih je padel Tomič; žival je seveda planila kvišku in od-dirjala z njim. Zaklical sem ostalim, da je vse v redu ter tekel k Tomiču v velikem strahu, če se je kaj poškodoval, vendar sem ga v svojo veliko tolažbo našel sedečega v pesku, s svojim monokljem še vedno na svojem mestu; bil je nekoliko pretresen in začuden, vendar nikjer poškodovan.
Po tem doživljaju smo korakali dalje brez vsakega nadaljnega nesrečnega dogodka do ene ure, ko smo se ustavili, pili nekoliko vode, ne mnogo, kajti voda je bila dragocena, počivali pol ura in se nato zopet napotili dalje.
Dalje, dalje smo hodili, dokler ni naposled vzrudel vzhod. Nato so prišli slabotni žarki bledorumene svetlobe, ki so se kmalu izpremenili v zlate žarke, po katerih se je začel zor širiti preko puščave. Zvezde so obledevale, dokler niso izginile; zlasti mesec je postajal vedno bolj bled in jasno je bilo videti gorovja na njegovem bolehavem obrazu, kakor se vidijo kosti na obrazu umirajočega človeka; nato se je razlila krasna svetloba daleč preko brezmejne divjine, ki je prodirala in preganjala meglo, dokler ni bila cela puščava zavita v plavajoč zlat svit, in je bil dan.
Še vedno se nismo ustavili; akoravno bi bili morali biti v tem času veseli, da se lahko ustavimo, kajti spoznali smo, da bode skoraj nemogoče potovati, kakor hitro bo solnce vzplanitc-lo. Okolu šeste ure smo zagledali nekoliko skalovja, ki se je vzdigovalo iznad ravnine, in tja smo jo zavili. Na* srečo smo našli tukaj skalo, ki sc je nekoliko nagibala in je bila spodaj pokrita s peskom, tako da nam je nudila dobro zavetišče pred vročino. Zlczb smo pod steno, pili nekoliko vode in pojedli par kosov posušenega mesa, sa vlegli in kmalu sladko zaspali.
Bila je že tri ura popoldne, ko smo se zbudili in našli naše nosače, kako so se pripravljali, da se vrnejo. Ime'1 so že dovolj puščave in nobeno število nožev bi jih ne moglo privesti samo s« eno stopinjo dalje. Sedaj smo se dobro napili in izpraznili naše steklenice ter
IT
lih zopet napolnili iz onih, ki so jih oni osili seboj. Žalostno smo gledali, kako so se podali na dvajset milj dolgo
not proti domu.
Okoli pol štirih smo tudi mi odrinili naprej. Bilo je samotno In zapu-sjeno potovanje, kajti razun nekoliko iiojev nismo videli niti enega živega bitja na celi prostrani peščeni planjavi OCividno je bilo presuho za divjačino in razun ene kobre ali dveh nismo opazili drugih plazilcev. Ene žuželke piV je bilo veliko in to je bila navadna ali hišna muha. Prihajale so ne posamezno, temveč kar trumoma. Izredna žival je ta hišna muha. Pojdite, kamor hočete, in našli jo bodete. Videl sem jo zaprto v jantarju, ki je bil star tisočletja, kakor so mi pravili, in bila je ravno taka kakor njene naslednice danes, in jaz sem popolnoma prepričan, kadar bode poslednji človek umiral na zemlji — ako se bo to zgodilo poleti — da ga bode muha obletavala in iskala priložnosti, da mu sede na nos.
Pri solnčnem zahodu smo se ustavili, da izide mesec. Ob desetih se je prikazal v vsej svoji krasoti kakor vedno, in po daljšem odmoru smo od druge ure po polnoči hodili naporno celo noč, dokler ni dobrodošlo solnce končalo naših težav. Pili smo nekoliko in se vrgli utrujeni po pesku ter kmalu zaspali. Ni bilo treba postaviti straže, kajti na tej obširni, neobljudeni ravnini se nam ničesar ni bilo treba bati. Edini naši sovražniki so bili vročina, žeja in muhe, in mnogo rajši bi prena.-ša.1 vsako nevarnost od strani človeka a^i živali, kakor pa od to strašne tro jice. To pot nismo bili tako srečni, da l)i našli skalo, ki bi nas varovala pred žgočim solncem; radi tega smo se okrog 7. zbudili nekako z istimi občutki, ki bi jih utegnili pripisovati pečenki na ražnju. Bili smo skoziinskozi prepoteni. Zdelo se je celo, da izsesava žgoče solnce kri iz naših žil. Vsedli smo se in težko sopli.
»Oho!« sem dejal in zagrabil proti celemu oblaku muh, ki so brenčale okoli moje glave. Vročina jim ni storila ničesar.
»Kes je!« je rekel Sergij. »Vroče je!« je menil Tomič. In v resnici je bilo vroče in nikjer bilo niti najmanjše sence, kamorkoli smo se ozrli, nikjer ni bilo niti skale niti drevesa, ničesar drugega kakor neskončen svit, trepetajoč vsled vre-ie-Ba zraka, ki je plesal nad površino pu-seave kakor nad razbeljeno pečjo.
»Kaj je storiti?« je vprašal Sergij, )>lega ne moremo dalje prenašati.« Prestrašeni smo se spogledali. »Jaz jo imam,« je rekel Tomič; »izkopati moramo jamo, se vleči vanjo ter pokriti z grmičevjem.«
Ni bila mnogo obetajoča misel, ven-11 r cl.obra je bila; hitro smo se lotili im rin 8 Pomoej° lopate, ki smo jo tat! scbob in z našimi rokami se nam J® tekom ene ure posrečilo izkopati ja-»no, ki je bila kakih deset čevljev dol-dvanajst široka in dva globoka, ato smo s svojimi lovskimi noži na-
rezali grmičevja, zlezli v jamo in se pokrili z njim vsi razun Venta, ki je bil Hotentot in ni imelo solnce posebnega vpliva nanj. To nam je dalo nekoliko strehe pred žgočimi solnčnimi žarki, toda vročino v tem grobu si je lažje predstavljati, kakor popisati, in v resnici, do današnjega dne ne vem, kako smo mogli preživeti ta dan. Ležali smo in težko sopli in vsak trenotek močili svoje ustnice z našo borno zalogo vode. Ako bi se bili ravnali po svojih željah, bi bili tekom dveh ur izpili zadnjo kapljico; vendar smo morali kar najbolj skrbno paziti nanjo, kajti ako nam je zmanjkalo vode, smo vedeli, da moramo kmalu žalostno umreti.
Toda vse ima svoj konec, samo ako človek dovolj dolgo živi, da ga dočaka, in tudi ta strašni dan se je nagnil proti večeru. Okoli tretje ure smo dejali, da ne moremo dalje prestajati. Bolje bi bilo umreti hodeč, kakor pa čakati, da bi nas počasi umorila vročina in žeja v tej strašni jami. Radi tega smo vzeli majhen požirek vode, ki je bila pa sedaj tako topla kakor človeška kri; nato smo na pol mrtvi odrinili dalje.
Do sedaj smo že prehodili kakih petdeset milj po puščavi. Na starem zemljevidu da Silvestre je puščava zaznamovana kot stoindvajset milj dolga in »korito slabe vode« je začrtano nekako v njeni sredi. Potemtakem bi morali biti še najmanj dvanajst do petnajst milj od vode, ako se je v resnici še nahajala tamkaj.
Popoldne smo se vlekli počasi in mučno dalje in smo prehodili komaj poldrugo miljo na uro. Ob solnčnem zahodu smo zopet počivali in čakali meseca; in potem, ko smo pili, smo skušali malo zaspati.
Predno smo se vlegli, je Umbopa pokazal na majhen in nerazločen grič na ravni površini puščave kakih osem milj daleč. V daljavi se je videl kakor veliko mravljišče, in ker nisem mogel zaspati, sem začel premišljevati, kaj bi utegnilo biti.
Z mesečnim vzhodom smo se tudi mi dvignili, strašno utrujeni in izmučeni od žeje in vročine. Nikdo, ki tega še ni čutil, ne ve, kaj smo skusili. Mi nismo več hodili, opotekali smo se semintja, padali vsled izmučenosti ter se vsako uro ustavljali. Skoraj nismo imeli več moči, da bi govorili. Notri do sedaj je kapitan Tomič govoril in se šalil, kajti bil je vesel človek; toda sedaj ni bilo niti ene šale več v njem.
Okoli dveh smo skrajno utrujeni na duši in na telesu dospeli do vznožja tega čudnega griča, ki je bil na prvi pogled močno podoben orjaškemu mravljišču ter bil kakih sto črevljev
visok.	.
Tukaj smo se ustavili m v svoji obupni žeji posrkali poslednjo kapljico vode. Na vsakega jo je prišlo kakega pol litra, izpil bi jo pa pet litrov.
Nato smo se vlegli. Ravno ko sem bil na tem, da zaspim, sem slišal, kako je Umbopa sam pri sebi v zuluškem narečju rekel:
»Ako se nam ne posreči najti vode, bodemo vsi mrtvi, predno bode jutri zvečer.«
Mraz me je pretresel, četudi je bilo vroče. Nada na tako bližnjo smrt ni prijetna, vendar me celo misel na to ni mogla odvrniti od spanja.
Sreča po sili.
Ze pet let je tega, kar Rezika Majhen služi v mostu pri gospe Muhi za hišino. Veliko prijetnega ravno ne uži-je v tej službi; delati in urno se mora sukati, prenašati gospejne sitnosti, včasi kako popoldne prosto: vse kakor je sploh pri hišinah navada. Ne godrnja ravno, pač pa v njenem srcu skrito tli silna želja, da bi tudi njo pogledala kdaj sreča vsaj skozi malo okence.
Vselej, kadar je kaka zabava pri gospe Muhi, sedi po opravljeni službi v svoji sobici, od daleč posluša godbo ter gleda skozi okence, kako prihajajo pred hišo krasne kočije z gosti. Nehote se ji utrne marsikaka solza. In res je precej težko, samo od daleč gledati gostijo življenja, zlasti če je človek tako mlad in živ in čeden, kakor je bila Rezika! Kaj bi pač dala za to, če bi smela vsaj enkrat v šumeči svilnati obleki sedeti sredi imenitne družbe v sijajnem salonu svoje gospe!
Od svoje skromne plače si more ravno sproti omisliti najpotrebnejšo obleko, kaj boljšega jej še na misel ne sme priti. Zato si je pred nedolgim časom od ust pritrgala toliko, da si je kupila — srečko. Eno izmed tistih seveda, pri katerih so dobitki redko seja-ni, a tudi cena srečk skromna. Včasih leži Rezika z odprtimi očmi v svoji ozki postelji in sanja o tem, kaj si bo vse kupila in privoščila, če bi se je sreča toliko usmilila, da bi enkrat tudi njej vrgla majhen dobitek v naročje.
Zopet je prišlo na vrsto žrebanje. Kakor nalašč ji ravno takrat gospa Muha ukaže, naj se pelje v glavno me* sto, da nakupi nekaj potrebnih stvari,
Veselo se Rezika napravi na pot. Prvič je taka pot zanjo prav prijetno razvedrilo, drugič pa najlepša prilika, da poizve, kako je z njeno srečko.
Ko jo pot pripelje mimo trafike, v kateri je bila kupila srečko, se seveda takoj oglasi. Srce ji nenavadno glasno bije, ko stopi v trafiko.
»Vprašala bi rada«, začne nekako boječe, »če je bila morda vlečena moja srečka in če sem kaj nanjo zadela?«
Trafikant površno pogleda številko na srečki, ostrmi in začne brskati po svojih knjigah.
»Menda bo res«, momlja, »skoro še mi zdi . . . to pot bo menda nekaj...«
Rezika se hitro vsede na bližnji stol. Ali je mogoče? Ali je res kaj zadela?	, . ,. .„
Gospod se še nekaj obotavlja, lista sem, lista tja in naposled reče: »Zares, zadeli ste tisoč kro»>!«
»Ti— soč kron?« zajcclja Rezika.
»Tako je«, hiti trafikant. »Ali dovolite, da vam jih takoj iznlačam?« Ne da bi čakal odgovora, vtakne srečko v svojo listnico in prinese deset krasnih novih stotakov ter jih izroči Reziki.
Vsa omamljena od sreče zapusti Rezika trafiko. To je celo premoženje! Sedaj lahko izpolni vse svoje sanje in želje! In sicer takoj!
Urnih korakov pohiti Rezika v pr-/o prodajalno, kjer so bile na prodaj krasne bluze in podobne stvari. Z nepopisnim občutkom menja prvi stotak, katerega seveda prodajalcu nerodno porine, kot bi ne bil njen — tako nevajena je bila šteti toliko svojega denarja.
Danes, ko ostane čez noč v mestu, lahko skoči tudi v gledališče. Za to pa treba seveda lepe nove, svitle obleke. In nove čevljičke! In sfrizirati se mora dati! Pa rokavice kakor kaka fina gospa —■ take rokavice, ki stanejo pet do šest kron par, kakoršne ima tudi gospa Muha.
Tako je bil hitro porabljen prvi stotak in kmalu tudi drugi. Toda način, kako je mlada deklica plačevala z novimi bankovci, je vzbujal pozornost prodajalcev. Od kod toliko denarja pri slabi revni obleki in očividni zadregi | mlade deklice? Začeli so sumiti.
Eden izmed gospodov, ki je imel ravno čas, gre neopažen za njo do
Novi »Domoljubov!« naročniki se
po veliki požrtvovalnosti naših poverjenikov in prijateljev zelo pridno oglašajo. Ko Vam dojde v roke pričujoča številka, je preseglo število priglašenih novih naročnikov že 2000. Vsi novi naročniki prejmo ponatis vsega do jubilejne številke izišlega listka »Salomonovi rudniki«. Jubilejno številko (27.) bomo doposlali le onim naročnikom, ki jo bodo izrecno še zahtevali, ker smo jo že itak doposlali vsem našim poverjenikom in dosedanjim naročnikom v namen, da jo razdele med novo prigla-šence. Žrebanja za razpisani dve nagradi se more udeležiti vsak dosedanji naročnik, ki je dobil in sicer za 1. nagrado vsaj enega, za 2. nagrado pa vsaj 11 novih naročnikov in poslal zanje naročnino za drugo polovico tekočega leta. Nagradi bo prisodil žreb, in sicer enemu izmed nabiralcev srebrno, enemu pa zlato uro, skupaj torej dve nagradi. Obljubljeni podobi dobi pa vsak, ki pridobi vsaj 25 novih naročnikov.
Vse dopisnike opozarjamo na današnjo »Listnico uredništva«, na , jo pazljivo prebero!
Zanimivo vprašanje. Ali bo kaka župnija na Slovenskem, v kateri bi se tekom 6>
bližnje prodajalne in tam viai, kako - zopet plača z novim stotakom. To pod-:< pre njegovo sumnjo.
Ko Rezika kupuje fine robce iz ba-t tista in trakove, nevajeno kupovalko i zadržujejo toliko časa, da pokličejo te-lefonično skrivnega policaja in ga opo-i zore na sumljivo deklico. Policaj gre ! še nekaj časa za njo iz ene prodajalne i v drugo in je po kratkem času prepričan, da ima opraviti s tatico. Ko Rezi-• ka iz zadnje prodajalne stopi na cesto, | jo ustavi in vpraša, odkod ima toliko ■ denarja.
,	Osupnena ga Rezika pogleda. V
i njeni neizkušenosti ji še na misel ne pride kratkomalo zavrniti radovednega izpraševalca. »Ja — jaz — sem — v loteriji nadela«, zajeclja v zadregi.
»Ah, kaj še!« pravi neverjetno policaj. »Morda mi tudi veste povedati, pri katerem prodajalcu srečk ste dvignili denar?«
Zdaj Reziki kri udari v lice. »Seveda Vam lahko povem!« reče. »Pa zakaj naj ravno Vam to pripovedujem? Kdo pa ste Vi?«
Policaj ji pokaže svojo izkaznico in resno pristavi: »Najboljše bo, če mi kar odkrito poveste resnico. Vedeti namreč hočem, odkod imate toliko novih bankovcev. Torej?« I Od strahu in razburjenja trepetajo pove Rezika ime trafikanta, h kateremu se takoj povrne v spremstvu policaja. Tam stopi policaj k trafikantu,
| meseca julija ne pomnožili »Domoljubovi« naročniki? — Odgovor povemo meseca avgusta!
Duhovniške vesti. Duhovni svetnik je postal veleč. g. nadžupnik Andrej Ramovcš v Dobrepoljah. — Za kanonika pri sv. Justu v Trstu je bil vme-ščen dekan na Opčinah veleč. g. Ivan Slavec, na njegovo mesto je prišel za župnika č. g. Andrej Z i n k od žup-ne cerkve sv. Vincenca. — Vpokojen je č. g. Josip O mer s, župnik v Sežani, mesto njega pride dosedanji župnik v Pomjanu č. g. Ivan Schiffrer. — C. g. Anz. P o 1 a k je radi bolezni odpotoval iz Ormoža na Moravsko. Začasno ga nadomestuje bivši črnomaljski župnik č. g. o. R. Kubi ne k. — V pokoj je stopil č. g. Jakob M u n d a , župnik pri Sv. Joštu na Kozjaku.
Letošnje nove maše. Hafner Jernej, 21. julija v Kropi; govori preč. g. Franc Hoenigtnan, župnik na Brezovici. — Lobe Janko, 21. julija v Zagradcu; govori preč. g. dr. Ignacij Žitnik, stolni kanonik v Ljubljani. — Markič Jožef, 22. julija na Brezjah.— Rovtar Anton, 21. julija v Spodnji Idriji; govori preč. g. Mihael Arko, dekan v Idriji, — Sedej Frančišek, 21. julija na Trati; govori preč. g. Fr, Rajčevič, župnik
pokaže svojo izkaznico in mu tiho pra< vi: »Ali smem prositi za kratek p0gQ, vor med štirimi očmi?«
Trafikant prebledi ko smrt in gj^ da zdaj policaja zdaj Reziko. Silna groza se mu bere z obraza. »Ah, — (0 je — bil sem že sam čisto iz sebe povsod sem že iskal gospodično — saj ji ni bilo treba takoj leteti na polici, jo —«
»Kaj pravite? Jaz vas ne raz, umem!«, reče Rezika.
»No seveda«, pravi trafikant, »med tem časom ste najbrž zvedeli, da sem se zmotil —«
»Moj Bog, « zastoka Rezika in so zgrudi na bližnji stol. »Zmotil se je —, in jaz — jaz sem že toliko denarja za, kupila!«
»Da«, ponavlja trafikant in se ves trese, »zmotil sem se — in lepo prosim, da mi oprostite — vi niste zadeli tisoč kron — ampak deset tisoč! Zmotil sem se za eno ničlo!«
Nemo sedi Rezika na stolu in vse se vrti okoli nje.
Policaj skoči k njej, ko vidi, kako je bleda. »Slabo Vam bo!« zakliče. IIU tro kozarec vode!«
Toda Reziki je že odleglo in .smehljaje vstane. »Ne,« pravi, »prosim, lo vode ne —«
Potem počaka, da dobi nakaznico za ostalih devet tisoč kron in ponosna kot kraljica zapusti trafiko.
v Lučinah. — Šimenc Jožef, 21. julija v Dolu pri Ljubljani; govori preč. g. Jan, Bizja.n, dekan v Moravčah. — Zaje Karol, 21. julija na Brezjah; govori preč. g. Josip Brešar, župnik v Velesovem. — Hiti Fran, 18. avgusta v Čikagi v Ameriki. — Kete Janez, 21. julija v Logu pri Vipavi; govori preč. g. Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku, — Martinčič Andrej, 21. julija pri Št. Juriju pod Kumom; govori preč. g. Matej Rihar, dekan v^ Šmartnem. — Pfajfar Franc, 21. julija v Selcih; govori preč. g. Jan. Pfajfar, župnik v Javorjah. — Potočnik Rudolf, 21. julija v Selcih; govori preč. g, dr. Josip Debevec, profesor v Ljubljani. — Širaj Jakob na Savi pri Litiji; govori preč. g. Matej Rihar, dekan v Šmartnem. — Škerbec Matija, 21. julija v Krkavcih-Istra; govori preč. g. Milan Šašelj, župnik v Klancu. — Šušteršič Franc, 21. julija v Horjulju; govori preč. g. Tom. Rožnik, župnik v Dobr-niču.
+ Evharistični kongres. Rok za
priglaševanje h kongresu — 15. julij bo v kratkem potekel. Pripravljava! odbor prosi vse nabiralce, da po 15. juliju nemudoma dopošljejo nabiralne pole; če je pa nabiranje že sklenjeno, P«V takoj. Na Dunaju so najprvo določili 30. julij kot termin, do katerega nio-
		
	RAZGLED PO DOHIOVIHI	
		
gtev.
io biti vsi priglašeni; zdaj pa čitarno S nemških listih, da želijo, naj bi bile P" prijave na Dunaju že 15. julija. Iz lira vzroka prosimo, da se nam vsaj Kkoj po 15. Juliju dopošljejo pole, da notem čimprej mogoče odpošljemo skupno število na Dunaj. Nekaj nabiralnih pol je že došlo. — Gg. nabiralci, irosimo, naj pazijo na sledeče: 1. vsak nriglašenec, kdor se hoče voziti za znižano voznino, mora dodati še 35 vinarjev za kolek, ki ga zahteva država ,ri znižani voznini. Teh 35 vinarjev moramo dunajskemu odboru — tako nam šele sedaj pišejo — naprej poslati preden nam dopošljejo pristopnice. 2 Ponavljamo še enkrat: Kateri se bodo vozili s posebnim vlakom, plačajo pri nas pristopnimo in voznino; kdor se bo pa sam vozil, pa samo pristopnino (35 vinarjev pa oboji). 3. Prav je, če se že sedaj pove in na nabiralno polo zapiše! kdo misli iti tudi v Marijino
l'elJLetošnje nove maše na štajerskem.
Nove svete maše bodo darovali gg. Iv. Blumer dne 4. avgusta pri Sv. Bolfanku v Slov. gor., Ant. Cečko 28. julija na Frankolovem, Vikt. Lunder 11. avgusta v Vel. Poljanah p. Rib., Fr. Zagoršak 4. uvg. na Polenšaku, Zupanič Anton dne 11. avgusta na Hajdinu, Lukman Fr. 'dne 11. avgusta na Vranskem, Oblak I. dne 1. avgusta v Retečali pri Škofji Loki, Plevnik Anton dne 4. avgusta v Črnomlju, Hozman Alojzij dne 11. avgusta v Poljčanah, Toplak Franc dne 11. avgusta pri Sv. Tomažu pri Ormožu, Vcsenjak Pavel dne 18. avgusta pri Sv. Marjeti v Moškanjcih.
Umrl je dne 2. julija na Spodnji Lipnici pri Kamnigorici lesni trgovec in dolgoletni ključar kamnogoriške farno cerkve g. Lovro Mulej. Pogreb je bil v Četrtek, dne 4. julija. N. v m. p.!
Drago je plačal črešnje. 161etnemu Rudolfu Mesarju iz Dobrove pri Rade-fah pri Zidanem mostu se je zahotelo po črešnjah. Deček je splezal na črešnjo. Zadovoljno se je zibal na vejah, kar se veja odtrga in deček je padel 12 metrov globoko. Zlomil si je nogo in obe roki.
Na delo za proslavo Ant. Slomška! Dan ,r)01etnice smrti Antona Martina Slomška se bliža. Povsod proslavimo velikega verskega in narodnega budi-tclja Slovencev, povsod naj se vrši njegova proslava v znamenju naše narodne obrambe, katere početnik je bil Anton Martin Slomšek. Vsa naša društva, uganite se in prirejajte vse letošnje svoje prireditve v znamenju Slomškovo pOletnice! Dopoldne v cerkvah, popoldne na prostem pri ljudskih veselicah! 'Vsa potrebna navodila, tudi govor, deklamacije Vam oskrbi »Slov. Straža«, ki izda v kratkem tudi primerno igro. Jneve določite že sedaj in pišite po v 'a namen potrebna navodila »Slovenski otraži« v Ljubljano!
. Na novih mašah se povsodi spominjajte obmejnih Slovencev in njim v korist zbirajte darove za »Slov. Stra-£o«. — Tudi za nabiranje naročnikov
jj; "Domoljuba« je to pripravna pri-
Najden utopljenec. Dne 27. junija so našli v skopiški strugi blizu Krškega utopljenca, katerega je zanesla Sava. Utopljenec je brez suknje in brez črevljev, star približno 25 do 30 let, ima en prstan na levi roki, pisane hlače. Domneva se, da mora biti boljšega stanu. V vodi je moral biti že približno 2 do štiri tedne. Pokopali so ga na pokopališču v Cerkljah pri Krškem.
Deklica zgorela. V sredo, dne 3. t. mes., si je desetletna hčerka vdovca zidarja Dekleva na Premu na Notranjskem kuhala zajutrek. Zanetila je ogenj s petrolejem. Petrolej se vname in razžene posodo; njej se pa vname obleka. Na krik prihite ljudje, a bilo je že prepozno. V par dneh je umrla na opeklinah v postojnski bolnišnici.
Zopet ukraden konj. Posestniku Francetu Marovtu iz Obrij, občina Moste pri Ljubljani, je bil v nedeljo, dne 30. junija, iz odklenjenega hleva ukraden konj, vreden 800 kron. Le-ta je 14 in pol pesti visok, rdeče barve in devet let star. Tatvine je sumljiv neki delavec. Kjer bi tat utegnil konja prodajati, naj se ga takoj izroči varnostnemu oblastvu.
Strela ga je ubila. V nedeljo, dne 30. m. m., popoldne je med nevihto kegljalo v kegljišču Šancove gostilne pri Divjem možu na Spodnjem Hudinju v celjski okolici več fantov. Med njimi je bil tudi vrtnar Franc Brau. Naenkrat je udarila strela. Franc Brau je bil od strele zadet in je obležal takoj mrtev. Drugim se ni nič zgodilo. Pravijo, da je par trenotkov poprej zelo grdo preklinjal, ker pri kegljanju ni imel sreče.
Požar na Primskovem. Dne 1. t. m. o polnoči je izbruhnil ogenj na posestvu T. Kalinška na Primskovem pri Kranju. Ogenj je uničil hišo, hlev in skedenj, zgorela sta tudi en vol in ena krava. Posestnikova žena se je pri reševanju živine opekla na glavi in rokah. Tudi sosedu J. Staretu je pogorel skedenj, svinjak in streha na hiši. Škode je 6000 do 7000 K.	„.
Domačijo Je hotel zažgati dne 24. min. mes. v Domžalah 32 let stari posestnikov sin Janez Koprivnik, ker mu oče ni hotel izročiti posestva. Poskušal je zažgati slamo na dveh krajih, a so mu namero pravočasno preprečili. Po-žigalca so aretirali in oddali sodišču v
Kamniku.
Ali nas bodo Nemci na štajerskem in Koroškem osramotili? Mala Koroška sama prispeva samo za »Siidmarko« na leto 40.000 K, poleg tega prispeva še velike svote za nemški »Schulverem«. — Nemška Štajerska prispeva za »Sud-marko« na leto 97.389 K. Ali ob teh številkah ni premajhna naša požrtvovalnost za »Slovensko Stražo«? Odgovorite od povsod z darovi »Slov. Straži«!
llletni brat ustrelil enoletnega bratca. V Vodicah na štajerskem je llletni sinček posestnika Romiha ustrelil svojega enoletnega bratca. Oče je lovec in je svojo nabasano puško premalo skrival pred otrokom.
Samoumor. Obesil se je v "lrbov-ljah 201etni delavec Tomažič. Napil se
je žganja, nato pretepel svojo mater, ranil z nožem svojega brata in nato končal sebe. Nasledek žganjepitja.
Oblak se je utrgal ob nevihti v nedeljo, dne 30. m. m., v Šaleški dolini Dež je lil kakor iz škafa. Voda je stala celo čez železnični tir, tako da je moral osebni vlak stati na kolodvoru. Voda je na polju naredila ogromno škodo. Vse žito leži na tleh. Hudourniki so s hribov nanosili velike mase peska in kamenja. — Tudi po laškem okraju jc voda naredila veliko škodo. Udrlo se je več cest in potov je mnogo poškodovanih.
Med vinskimi sodi našel smrt. Nedavno je neki mesarski vajenec z Ogrskega peljal s kolodvora v Radgoni proti domu voz, na katerem sta bila dva polna vinska soda. Šel je od zadaj na voz in tako zadržaval, da se sodi niso zvalili na tla. Ko je voz šel po nekem pobočju, so se sodi zvalili z voza in pokopali dečka pod seboj. Bil je v hipu mrtev.
Nesreča na železnici. V nedeljo, dne 30. m. m., popoldne je padel med vožnjo na Babnem v bližini Celja iz vlaka, ki vozi na progi Celje—Velenje, sprevodnik Avgust Reinisch. Priletel je z glavo ob telegrafični drog. Obležal je z razbito glavo in poškodbami po telesu nezavesten na tleh.
Obesil se je na Jesenicah na Gor. železničar Jan. Damar, 48 let star. Našli so ga v četrtek, dne 4. t. m., ob poti v rebri.
Smrt na železniški progi. V Spodnjih Lažah pri Konjicah je šel čez železniško progo triletni sinček Alojzij čenč. V istem hipu pa je prišel vlak in dečka povozil do smrti.
Smrt na cesti. Posestnica Marija Blazinšek je našla blizu Dobrne ob cesti mrtvega posestnika Mart. Štravsa. Precej vinjenega je bržkone zadela kap.
Trebuh si je razparal. V Halben-rainu pri Radgoni je vajenec pri mesarju Janezu Pichlerju hotel odrezati kos mesa, da bi ga nesel v kuhinjo. Pri tem mu je spodletel nož ter si je razparal trebuh. Deček od bolečin ni mogel več govoriti.
Požar. Pred kratkim je nastal ogenj pri vdovi posestnici Pustišek v Šapolah na Štajerskem. Hišo in zraven stoječ hlev je ogenj tako naglo objel, da se je Pustišek z eno hčerjo komaj rešila iz plamena. Drugo hčer so zelo opečeno rešili iz požara. 271etni slaboumni sin Jože pa je zgorel. Ko so sosedje požar udušili, so našli od glave in udov le še kosti. Tudi eno tele je zgorelo, škode je nad 1500 K, ki ni pokrita, ker Pustišek ni bila zavarovana.
Smrt v vodi. Sava si je letos v Brežicah poiskala še drugo žrtev. Fant Štefan Sotošek iz Podsrede se je šel kopat a ker je bil menda precej razgret, ni prišel več iz mrzle vode — 721etni tesar Padar v Št. Lovrencu na Dravskem polju je padel z mosta v potok Poljska-vo Mrtvo truplo so nedaleč od mosta potegnili iz vode. — Kegel Marija, učenka drugega razreda ljudske sole
7'
pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, je utonila v Velki. Revica je zaspala blizu potoka, v spanju se obrnila in padla v vodo.
Toča na štajerskem. Dne 2. julija od 1. do 2. ure popoldne je divjala strašna nevihta okolu Slov. Bistrice. Toča, kakor orehi debela, je naletavala ter pokrila tla, da so bila bela kot pozimi. Uničeno je vse žito in nič drugega ni ostalo kot strn. Turšica, oves, ječmen, pšenica in dr., vse je uničeno. Ljudje že tarnajo, kako bodo živeli. — Isti dan je oklestila od tri četrt na 1. do 1. ure popoldne toča celo gornje Dravsko polje in napravila mnogo škode. Kaj takega ne pomnijo že mnogo let. Največ so trpele župnije Hoče, Slivnica, Fram in Št. Janž. Zadnjič je zadela ista nesreča župniji Cirkovci in Št. Lovrenc, torej je omlačen celi desni breg Drave od Maribora do Hajdine.
Strela je udarila v Gajšovcih pri Ljutomeru v gospodarsko poslopje posestnika Spindlerja. Poslopje je popolnoma pogorelo. — V nedeljo, dne 30. m. m., popoldne je v Podsredi treščilo v hišo kovača Grmovška. Električna iskra je švignila pri enem hišnem oglu v sobo, pokvarila nekaj podob, potem pa zopet šinila ven in v zemljo, ne da bi pri tem napravila kaj več škode. Hiša leži najnižje v celem trgu. — Micika Horvat iz Ptuja je šla v nedeljo, dne 30. m. m., svoji materi, ki je bila pri vc-černicah, z dežnikom naproti. Ko je najhuje bliskalo in grmelo, je bila blizu nekega mlina v Štukih. Kar zopet za-bliska in strela je treščila v ubogo deklico, da je na licu mesla obležala mrtva. Strela jo je čisto ožgala. Obleka je bila na njej čisto raztrgana.
Nova maša Slovenca v Ameriki. V Leadville, Collo., je daroval 9. junija novo sveto mašo Slovenec Iv. Judnič, doma iz Kota, župnija Semič.
Izginila je dne 27. maja v Chicagi 221etna Katarina Žlogar iz Ročinje vasi pri Metliki. V Ameriki ima brata Josipa in Janeza. Boje se, da je prišla v pest kakemu trgovcu z dekleti.
Umrla sta v minulem mesecu Fr. Kolnik iz Ribnice na Štajerskem, v Ra-meyu, Pa., in Jožef. Drab v Tollesbur-gu, Coll. Prvi je umrl naravne smrti, drugega pa je ubil 15 ton težak kamen.
V Superioru, Wyo., je v rudniku zasulo Mat. Erjavca v dobi 46 let. Doma je bil v Iiočah pri Sv. Luciji.
Poročil se je v Ameriki Peter Bizjak, Jano v iz Vižmarij nad Ljubljano, z Reziko Knific iz Smlednika.
Izgublfeno. Izgubil je podpisani dne 9. junija eno uro z verižico in obeskom v vrednosti 30 K od Darske vasi pri Begunjah in do Žerovnice. Pošteni najditelj sc prosi, da vrne nazaj in pošlje na naslov: Ivan Tušar, Koroška Bela, Javornik, Gorenjsko.
Vodni kataster. Ilidrografična centralna pisarna ministrstva za javna dela, ki izdeluje avstrijski vodni kataster, je sedaj že izdelala tri zvezke katastra (list 1—100). Od kranjskega porečja je do sedaj obdelana Podkoren-ska in Bohinjska Sava, Mojstranska 8'
Bistrica, Radovljna, Lipnica, Tržiška Bistrica in Završnica, druge pa še slede. S tem je storjen važen korak naprej v gospodarskem oziru, ker je izrablje-nje vodnih sil v obrtne namene izdatno olajšano. Vse izdane katastralne mape ima na vpogled tudi tukajšnji zavod za pospeševanje obrti, kjer dobe obrtniki tudi druga pojasnila glede izrab-ljenja vodnih sil v obrtne namene brezplačno, ustmeno in pismeno.
Tečaj za obrtno knjigovodstvo in korenspondenco v Zagorju ob Savi priredi »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« v septembru, oziroma oktobru. Tečaj bo trajal pet tednov in sc bo podučevalo po trikrat na teden v popoldanskih ali večernih urah. Udeleže se lahko obrtniki vseh rokodelskih strok. Prijave naj se vlože na naslov »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, ali pa potom tamošnje zadruge. Pouk je brezplačen, ob prijavi pa se mora plačati položnine 5 K, iz katerih se pokrijejo učila, preostanek pa se vrne ob zaključku tečaja vsem, ki so se ga red/no udeleževali, sicer pa zapade v korist zavodovi blagajni.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka.
ure on 8. zjutraj flo i.
g Trata. Dne 1. julija se je poročil tratarski ugledni župan Franc Uršič z gospodično Frančiško Furlan iz Vrda pri Vrhniki. Dne 5. junija pa se je v Salt Lake City, država Utah v Severni Ameriki, poročila Sofija Šubic, hčerka podobarja Jos. Šubic iz Gorenjevasi, z mladeničem Jožefom Čadež, uslužbencem velikih tovarn v Murray. Častitamo! Bilo srečno!
g Toča v Črnem grabnu. 4. julij, to je sv, Urha dan, je bil žalosten za našo prijazno dolino. Okrog poldneva pride nenadoma in čisto nepričakovano huda nevihta. Nastala je tema in vsula se je najprej suha toča, pozneje je pa strašen naliv pritisnil s silnim viharjem. Toča je padala le kakih deset minut in vendar je naredila velikansko škodo. Posebno je oklestila fižol, turščico, zelje, krompir, hmelj in dru-
ge sadeže. Ob veliki cesti še ni bila tako huda, zato je pa po hribih tembolj razdro-bila. Kolikor je znano, pobila je večali, manj polovico krašenjske, vso blagovško šenložbaltsko, šenlgotarsko in čemšeniško župnijo, Še drugi dan opoldne je je bilo polno pod kapom. Najstarejši ljudje pu hribih ne pomnijo take nevihte s točo. Čudno je to tembolj, ker je ponoči prej deževalo in ni bilo nobene vročine. Lansko leto suša, letos pa toča. Zares, kmet je lahko oderuh, pa ne drugih, ampak svojih žuljavih rok.
g Podbrezje. Veselica kat. si. izobra-ževalnega društva se je vršila dne 29. ju. nija ob veliki udeležbi. Zadovoljni so bili tisti, ki so zadeli lepe dobitke, in še bolj zadovoljno je društvo, ki bo kupilo Pod-brežanom nov žitočistilnik. G. prof. dr. K, Capuder je zabavno poučeval navzočo, za kar je dobil obilo pohvale. — Zgradba no-vega šolskega poslopja bo kmalu pod streho. Še bolj kot nove šole smo potrebni vode. Naj torej store naši gg. poslanci odločen korak, da se prične kmalu gradili prepotrebni vodovod za fari Kovor—Podbrezje. — Dne 4. julija je napravila naša dekliška Marijina družba izlet na Bled. V cerkvici na otoku je bila sv. maša in govor, potem vožnja po jezeru in prosta zabava. — Letina bo pri nas prav dobra, samo orehov ne bo.
g Tržiške novice. Utonil je štiriletni deček Viktor Kampič, sin Lončarjevega Žagarja. Potegnili so mrtvega iz vode. — Občinske volitve, ki so končane že po celem glavarstvu, se bodo tudi v Tržiču kot zadnje izvršile ta mesec. Voliti ima prvi razred 6 mož in 3 namestnike. Volilo se bode 23. julija, na torek. — Sklep šolskega leta bo prihodnjo soboto s sv. mašo ob 8. uri.
g Selca. Pri nas se kmalu izvrši nenavaden dogodek. Dne 21. julija obhajata svoji novi maši gg. Rudolf Potočnik in Franc Fajfar. Obe novi maši bodeta na en dan in se bode kot izreden dogodek vršilo slavlje kar najbolj slovesno.
g Iz Soricc. Slovesna otvoritev in bla-goslovljenje elektrarne »Električno strojne zadruge v Sorici« se bo vršilo dne 3. avgusta t. 1. Prijatelje kmetijskega napredka vabimo že sedaj, da si pri tej priliki ogledajo to koristno in moderno napravo. Natančnejše poročilo še objavimo.
g Devetdesetletnico svojega rojstva jc praznovala dne 2. julija Marija Peterncl, po domače Užnikova mati iz Visoč na Gorenjskem. Kljub visoki starosti jc še čvrsta in zdrava in sposobna skoraj za vsako kmetijsko delo.
g Vodice. Umrl je dne 24. junija tukaj daleč naokoli znani posestnik Mihael Hladnik v visoki starosti 88 let. Bil je zvest na? somišljenik in lep vzor krščanskega moža Naj v miru počiva! — Ostalim naše globoko sožalje!
g Moravče. Shod na L i m barski gori dne 2 3. junija. Shod, katerega je sklenila »Kmetska zveza za de-kanijo Moravče« sklicati vsako leto, se je izvršil ob najlepšem vremenu in velikanski udeležbi. Ogromno število volivcev iz celega brdskega okraja in še od drugod je nestrpno hrepenelo, da vidi zopet v svo|i sredi svojega ljubljenega poslanca dr. Jan.
t
Kreka. Moravski kaplan Demšar otvori
hod, ponovi v kratkih besedah delovanje Kmelske zveze, spominjajoč ljudi na velike uspehe te politične organizacije, zlasti pri zadnjih občinskih volitvah, in vnemajoč jih k nadaljnemu delu. Nato poda besedo poslancu dr. Kreku, ki opisuje liberalno delo na vseh poljih. Potem pa razvija pojm oravice in pravičnosti, ki je zmagala v kranjski deželi in mora zmagali tudi v celi Avstriji. Zaupanje v S. L. S, je utrjeno, ker ima v svojem vodstvu res poslance, ki delajo za ljudstvo. Napredek v deželi je viden povsod, uspehi niso sicer tako hitri, a so gotovi. Posebno nas je pa bodril gospod poslanec za delo v izobraževalnih društvih in orlovskih organizacijah, o katerem delu podamo prihodnje leto svoj račun. Ta veličastna armada, ki se je zbrala na tem shodu, pa je šla z novim navdušenjem na delo zoper liberalizem in z zaupanjem v S. L. S. Takih shodov pa bi želeli vsakemu okraju in vsakemu poslancu. Zvečer pa smo Moravčani obhajali god svojega ljubljenega in za vse dobro vnetega g. dekana, kateremu želimo še mnogo, mnogo let.
□□riaanDanadaaanan
D
novice
D
nnsaaaaagaaaajaaa
d Iz Št. Janža. Pazite na potepuhe! Dne 24. junija so se neki potepuhi klatili po vasi Dobovcu in odnesli Janezu Pod-logarju 160 kron in eno uro. Ob istem času se je od desete do dvanajste ure izvršilo več vlomov, pri eni hiši je zmanjkalo tudi nekaj denarja, pri drugi so jih preplašili, a je eden streljal z revolverjem nazaj. Najbrž sla bila to dva »porcelanarja«, ki sta islo noč v vasi na kiju spala. — Ljudstvo, pazi na potepuhe!
d Sela pri Šumberku. Prav lep pogreb smo imeli dne 5. t. m. v naši mali fari. Pokopali smo Antona Sterniša, ki je bil čez 50 let lovec, znan in občespoštovan mož-poštenjak. Bog mu daj večni mir!
d Iz Žužemberka. Občni zbor tukajšnje hranilnice in posojilnice se je v nedeljo, dne 30. junija, ob zelo obilni udeležbi članov prav lepo in zanimivo izvršil. Na njem smo se prepričali, da je ta denarni zavod eden izmed najlepše se razcvitajočih v naši deželi. Priča temu je že veliko število članov, ki jih je bilo koncem lanskega leta 844, in to, kar je posebnega uvaževanja vredno, ne samo takih, ki bi bili postali pani lc vsled tega, da bi dobili posojilo, kakor je sicer navadno pri podobnih zavodi", temveč skoraj tretji del jih je izmed najuglednejših in najpremožnejših gospodarjev v tukajšnji okolici, ki so pristopili k zadrugi vsled gospodarskih koristi, ki jih Pn njej
imajo. Naša. Hranilnica namreč po-sliije tudi kot nekako kmetijsko društvo
Posreduje za svoje člane v raznih gospodarskih potrebah, zlasti pri nabavi "nietnih gnojil. Pa ne le posreduje, temveč 'udi veliko v ta namen žrtvuje, da dobivajo j 1 gnojila ceneje. Tako je samo zadnji Ve leti v ta namen darovala nad en tisoč "on m letos je zopet 600 kron v to na-
uvM Zato pa tudi 'fadstvo vedno bol>
va> kje se res dela v njegovo korist
in se vedno trdneje oklepa tega zavoda, Dcikaz temu je, da se je v pretečenem letu promet dvignil skoraj za tristo tisoč kron in da so ljudje v tem letu nad 100.000 kron več vložili kakor pa dvignili, kar zlasti izpričuje veliko zaupanje, ki ga imajo ljudje do našega zavoda. Da bo to zaupanje še bolj rastlo, je porok novi odbor, v katerega so bili na tem občnem zboru poleg dobrniškega g. župnika izvoljeni kar trije župani, namreč žužemberški, dvorski in ajdovški. Ker sta naš g. dekan in ajdov-ški g. župnik v nadzorstvu, je torej v vodstvu naše hranilnice troje župnikov in troje županov, kar se najbrže ne najde nikjer več v naši deželi. Posebno bo gotovo vse prijatelje tega zavoda razveselilo to, da je v odbor vstopil naš vrli župan in deželni poslanec,g. Ivan Vehovec, čegar ime samo je porok, da bo hranilnica in posojilnica dosegala vedno večji ugled in uspeh. Saj le-ta že sedaj ni majhen, če se pomisli, da si je hranilnica vkljub obilnim darovom in podporam, ki jih vsako leto razdeli, vendar nabrala v desetih letih svojega obstanka nad dvajset tisoč kron rezervnega zaklada. Torej le vztrajno naprej za blagor ljudstva!
d Iz Gradeuca pri Žužemberku. Tudi pri nas so nekateri fantje pridno lovili modrase. Vseh skupaj so jih vjeli okoli 50. To je zelo koristno za naš kraj, kjer je bilo že toliko te golazni. Posebno gori po starih vinogradih je bilo od sile teh živali. Ni bilo varno, da bi šel otrok bos po jagode. — Zelo žalostno je, če gre tu star človek čez našo goro, ko se spomni prejšnjih časov. Ravno tako je bilo prej kot v vasi, zidanica poleg zidanice. Toda sedaj je pa podobna naša vinska gorica pogorišču, ki ga zapali sovražna roka. Kar je bilo vinskih hramov, je sedaj vse v razvalinah. In sedaj je vprašanje, kdo je temu kriv? — Frvič je kriva trtna uš, ki je uničila vse vinograde. Drugič so pa krivi lastniki vinogradov, ki ne obdelujejo več. To je bilo treba tako: takoj ko se je videlo, da trta peša, naj bi se vse prekopalo vnovič in divjake zasadilo .To pa zato, da se na te cepijo trte, katerih ne bi mogla spodjedati trtna uš. Torej Gradenčani, le na delo! Če letos nismo tega storili, pa dajmo prihodnje leto! Ravnajmo se po geslu: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!
d Popotnik iz Mirne doline. V Št. Jan-žu sem bil v gostilni pri Repovžu in sem slišal, kako je hud na Ainžka, ker se nič ne gane, da bi se popravila pot, po kateri vozi šentruperški Župančič svoj les in oglje. V kranjski deželi ni toliko blata kakor tu. Ubogi ljudje! Ali nimajo županstva? Ne — vse se boji zamere! Pri Repovžu je rekel en prismoda: Šentjanžki je točo naredil, šentruperški je pa ni hotel panati. Oba sta glih. To je liberalna vera 0 toči. — Na postaji Bistrica-Mokronog sem izstopil, pa k Zajcu nisem hotel iti, ker me je zadnjič nahrulil, ker sem mu prigovarjal, da naj naroči »Domoljuba«. Sklenil sem zalo, da v gostilne, kjer nimajo »Domoljuba«, ne grem več. Meril sem jo počasi proti Št. Rupertu. Doide me en voz, voznik me povabi in prisedel sem. Zvem, da je bilo v Mokronogu premovanje konj in da je bilo 500 kron razdeljenih, in pri tem so dobili tudi premije konji takih po-
sestnikov, ki liberalcem niso nič pri srcu. Je pač tudi tukaj prišla v veljavo pravica za vse! — Mačji stok na Mirni je vedno hujši, ker je za predsednika v šolski svet izvoljen gospod župnik. Liberalcem to ni po volji, pa mora biti. Malo strahu in pravice je treba vseeno. Smolo imajo povsod ti ljubi liberalci. Če se bolj zaganjajo v enega človeka in se ga izkušajo iznebiti, bolj jim gre narobe. Koliko krika in vpitja, laži in obrekovanja je pretrpel gospod župnik, sedaj pa je na vratu liberalcem! Ljudstvo že prav razsodi! — Na vlaku proti Trebnjem sem pa iztaknil to-le novico: Sokol in požarna bramba se kav-sata in pisano gledata zaradi enega »horna«, ali po kranjsko: liberalcem manjka enega »roga«.
d Št. Rupert. Liberalno gospodarstvo je bilo tako, da je bilo dolga, ko je Zupančič dal občino iz rok: 1349 K 58 vinarjev njemu samemu; podpor je bilo vrniti 144 kron 34 vin.; stroški za volitev, ki še niso bili plačani, so znašali 224 K 33 vin.; mesečnih podpor za nazaj 97 K; prispevek za šole za prvo polletje, ki je tudi že zapadel, saj je Lunaček že parkrat tirjal, 1690 K 35 vin.; tesarju za brv v Dragi 65 K; položnice in tiskovine 3 K 80 vin.; računi vsled nerednega poslovanja, za oskrbo in pogrebe 185 K 11 vin.; skupaj 3759 K 51 vin. Toliko je bilo za izplačati 22. maja 1912, ko je zapustil najboljši župan svoj stolček. Denarja pa se je od njega takrat prejelo 15 1C 12 vin. Čisti primanjkljaj znaša 3744 kron 39 vin. Mi imamo to vsoto za dolg, če pa nam Mihel dokaže, da je to kapital, ga dobi polovico! — Uganka. Liberalni bavbav, denar je pobrav; ko denar je odnesel, se je stolček potresel. Kaj je to? — Uganka še ena: Kdo toži, rubi po volitvah same klerikalce? Izveš, če vprašaš liberalce! — Nazaj hodi liberalni duh in straši po občinski pisarni. Kresno nedeljo je vlomil in odnesel liberalne račune!
d V Št. Rupertu bode premovanje za govejo živino v ponedeljek, 15. julija, za vso okolico ob 7. uri zjutraj.
d Temenica. Po Temenici se vse-obče govori, da bi šola že davno stala in sicer tolika, kakor Šmarna gora, ko bi se dala postaviti z jezikom dopisnika »Slovenskega Doma«. Bi li ne bilo bolj pametno, kaj meniš, dopisnik, ko l)i lepo smodko zapalil, vzel lajno pod pazduho in stopil zopet za kako nevesto, kakor da preobračaš take kozle giede temeniške šole! Morda bi to boljo neslo, kakor take otrobe vezati po »SI. Domu«. Domovina jc rešena. Šola v Temenici je gotova stvar. Ta bo slaba, to je pribito. Še le v trenutku smo zvedeli, da sc je vrl somišljenik »Slovenskega Doma« iz Vidma javno oglasil pri komisiji dne 25. oktobra 1911, da šolo sezida na svoje stroške, ako bi oblastveno ne bila potrjena. Beseda ni dim! Rogač drži besedo! Mi Temeničani pa smo pod streho, hvala Bogu! »Markat« in fajmošter sta že na tleh. — Zdaj čakamo v Temenici le še šole — vrh klan-cov pa neveste!
d Sv. Gregor. Dne 28. junija je umrl večletni župan gregorske občine Matevž Oblak. Bil jc pri vseh nasili društvih in organizacijah v prvih vr-
82
stah in vedno neomaliljiv pristaš naše stranke.
d Šmartno pri Litiji. Tu sporočam »Domoljubove« naročnike, ki list že 25 let prejemajo. (Za slavnostno številko prepozno došlo. Op. uredn.) 1. Matej Osredkar. 2. Anton Zupančič. 3. Janez Tomše. 4. Anton Kokalj. 5. Anton Zaman. 6. Anton Verbajs. 7. Matija Zaman. 8. Anton Preširn. 9. Jože Poneb-Šek. 10. Janez Copar. 11. Anton Strah. 12. Franc Dobrave. 13. Jože Poglajen. 14. Anton Lavrič. 15. Anton Smuk. 16. Matija Žitnik. 17. Andrej Zeleznik. 18. Anton Hostnik. 19. Andrej Gradišek. 20. Anton Planinšek. 21. Janez Pečar.
d Loški potok. Poročila se je Antonija Bartol iz ugledne družine Jakoba Bartol, občinskega svetovalca in načelnika posojilnice na Tabru. Nevesta je bila odbornica »Slovenske Straže«. To se je pokazalo na svatbi, kjer se je nabralo za »Slovensko Stražo« 23 K. Če se daje fantom tolar, ki se tako hitro skadi in spije, zakaj se ne bi ob takih prilikah spominjali trpečih bratov in sestra slovenskih! Občinski odbor je dal za »Slovensko Stražo« 20 K, enako Kmetijsko društvo in posojilnica na Tabru vsaka po 20 K, kar se vrši vsako leto, odkar obstoji »Slovenska Straža«. Mi smo sosedje Drage, kjer se nam nudi prilika opazovati, kako hud je bič, ki ga vihti oholi Nemec nad domačini-Slovenci, zato radi žrtvujemo za vrlo »Slovensko Stražo«, ktere delo se že čuti med kočevskimi Slovenci.
d Št. Janž na Dolenjskem. Zazven-čalo je kladivo po nakovalu v potoški kovačnici. Ta odmev je obiskal breške-ga ;>fiziologista« in tako je zlezel v »SI. Dom« s podpisom »I. Kos, kovaški moj-hter«. Čudno, da se je mojster podpisal za to, kar ni sam skoval in se hvali s tem, kar ni zrastlo na njegovem zelniku. Mojster Joško, s tem še nisi zvonika odžagal! — Dopisnik »Slovenskega Doma« dolži, da je dopisnik »Domoljuba« s hiš. štev. 1 in 2. Na teh številkah po naši informaciji stanujeta g. župnik Ljudevit Bajcc in poštar Anton Brot-sehneider. Izjavljamo, da omenjena gospoda nista dopisnika in nista z dopisi v nobeni zvezi. (Uredništvo to v polnem obsegu potrdi.)
d Sava ob južni železnici. Ker v št. 27, 4. julija 1912 na strani 452 iz Save ob južni železnici poročaš, da bo ondi zadnjo nedeljo julija nova sveta maša in sicer prva odkar Sava stoji, moram kot rojeni Savčan povedati, da bo ta nova sveta maša že četrta na Savi. — Sava je dobila svojega duhovnika leta 1809. — Prvo novo sveto mašo je tam opravil okrog leta 1830. č. g. Jurij Smrekar, kteri je približno leta 1860. umrl kot župnik v Št. Lambertu. — Drugi novomašnik je bil P. Ciril Si-inončič, po domače »Gradiškov« iz Loga. Tretji pa v septembru 1865. še zdaj v ljubljanskem samostanu živeči frančiškan P. Rajnerij Kokalj.
d Zlate poroke. Župnija 'Smili e,l pri Žužemberku je letos doživela redko srečo štirih zlatih porok. V nedeljo, dne 30. junija sta obhajala to 72
ginljivo slovesnost 721etni posestnik g. Jožef Kardelj s svojo ženo Ano Erbida in 761etni g. Franc Erbida, brat Kardeljeve soproge Ane, z ženo Marijo Terlep v sredi mnogobrojnih sinov, vnukov, sorodnikov in svaštva od blizu in daleč. G. Kardelja sin Jožef je celo iz daljne Amerike prihitel k staršem, katerih že ni videl 25 let. Dva druga tako srečna para v tej župniji pa se tudi že pripravljata na slovesnost zlate poroke. Naj bi jih, kakor doslej tudi poslej še mnogo let spremljalo zdravje, zado-voljnost in božji blagoslov.
ncanociaciancjaaaaDan
notranjske nouice

n Iz Idrije. Ze par mesecev nimamo okrožnega zdravnika. Mesto je razpisano, a noben zdravnik se ne oglasi. Res da imamo dva rudniška zdravnika, a ta dva imata dovolj posla z rudarji in njih družinami. Je pa še več ljudi v našem mestu, ki niso v zvezi z rudnikom in ti so navezani na okrožnega zdravnika. Kaj pa šele okolica! Ta velikokrat potrebuje pomoči v raznih nezgodah in boleznih. Ker se morda marsikteri mladi zdravnik ne upa prositi za Idrijo iz strahu, da bi imel radi konkurence premalo dohodkov, je zdravstveni zastop sklenil poboljšati plačo okrožnemu zdravniku. Dežela že do sedaj daje 1600 K plače in zdravstveni zastop je pridjal še 1000 K pribol-ška, za pota v Ziri je bilo pavšala 480 kron, poleg tega šo privatna praksa. Da bi dobili dobro zdravniško moč, je zdravstveni svet v seji dne 6. t. m. sklenil dodati še 1400 K nagrade zdravniku takoj pri nastopu službe. Ima že dose-daj 12.000 K glavnice, iz te lahko nakaže takoj stalne plače 4000 K, ko bi ne mogel z obrestmi glavnice shajati, lahko pri enoodstotnem zvišanju davčne do-klade zagotovi vsakoletno okrožnemu zdravniku stalnih 4000 K. To je pač vsota, ki odgovarja današnjim stanovskim potrebam, kajti privatnim potom in pri raznih službenih opravilih se še tudi precej vlovi in tako upamo, da se v kratkem oglasi zdravnik za naše okrožje. Zdravstveni zastop idrijske okolice je pokazal v dejanju, kako hoče podpirati svojega zdravnika in s časoma se lahko razvije še večji delokrog in izdatnejši dohodki. Zato upravičeno pričakujemo, da se kodo oglasi. — Zopet je začela škrlatinka pri otrocih. Nekaj mesecev je bila prenehala, a sedaj se je zopet oglasila, da nekaj otrok leži v okrožni bolnišnici. — Na naši realki je sedaj matura. Pričela se je v petek in v torek bode končana. Bojimo se le, da bi mladi fantje ne mogli na visoke šole, ali v primerne službe. Čakati na kruh, ko bodo že zobje izpadali, jo bridko.
n črni vrh nad Idrijo. Pameten sklep so naredili naši občinski možje pri zadnji seji. Licenco za ples so dvignili od 2 na 20 K. Tako je prav. Opozo-
rili bi le še županstvo, naj ima odprte oči na razne vesele prireditve v zunan, jih vaseh, kjer se večkrat pozno v no5 sliši škripati harmoniko ali pa vsaj gramofon. Upamo, da bo županstvo vse storilo, da se taka »nedolžna« raz-« veseljevanja popolnoma odpravijo. —, Poročil se je v ponedeljek naš g. žu, pan Ivan Raznožnik z gdč. Marijo Lampe. Bilo najsrečnejše! — Stalno je nameščena na tukajšnji šoli gdč. Hen-i rika Kos. — Črnovrški lov, ki se je od, dal pred mesecem za izredno nizko ceno 130 K, se bo, kakor se govori, še enkrat oddajal na dražbi. To je zani, miva zadeva, na katero bomo še prišli, n Z Bele pri Idriji. Po kratki bo, lezni je umrla tukaj 21. m. m. previdena s svetimi zakramenti za umirajočo Uršula Šinkovec v lepi starosti 83 let, N. v m. p.!
n Žiri. Na praznik svetega Petra in Pavla so bili Žiri v zastavah. Idrij, sko veteransko vojaško društvo ja namreč ta dan obhajalo tridesetletnico svojega obstanka in si je izbralo Ziri za kraj svojega slavlja. Pozornost so vzbujali mnogi, zaslužni veterani s svojimi številnimi kolajnami in odliko-vanji na prsih. Pred sveto mašo, katero se je društvo korporativno udeležilo in med ktero je dovršeno svirala idrijska rudniška godba, se je g. Cegnar sporni, njal v svojem govoru v vznesenih bese* dah težkega, a vzvišenega vojaškega poklica in njegovih dolžnosti, ki se da, do tako lepo primerjati dolžnostim in poklicu kristjana - vojaka, borečega se na duhoven način pod zastavo najviše jega poveljnika — Kristusa. Popoldan-, ska veselica na Dobračevi — na vrtu g, Blažiča, je bila vrlo dobro obiskana, dokaz, kako ljubo je društvo in njegov, obisk Zirovcem. Ob sedmi uri zvečer, vojaško točno po programu, so odšli veterani v Idrijo. Kaj bo z nami, smo si mislili, z Avstrijo, ako se razširi v nji soc. demokratični, protiverski duh, ki je zavrgel staro geslo: »Vse za vero, dom, cesarja«, ako ne bo več takih mož, kot so bili svoj čas in so danes ve-< terani?
ŠnSnnnnnDEooncoDo
D
□
D
Iz raznih hrajeu
□
□ ____
aannarinaanauuannn
Libeliče pri Dravograda. Občinske volitve za občino Libeliče so se vršile dne 26. rožnika. Izid sedanjega novega odbora kaže, da so nasprotniki slovenskega prebivalstva se trudili svoje pri-" vržence v večino spraviti. Ni se jim ta nakana sicer popolnoma posrečila, ven, dar je dobil novi odbor dva nova uda v pristnih Nemcih, namreč grajščaka Mohrenšild in gostilničarja Pugelnig. Čez tri župnije sega občina Libeliče, namreč župnijo Libeliče, črneče in sv, Jakob na Suhi. Libeliče kot sedež žm panstva imajo 10 odbornikov, Črneče in Suha pa po enega. Imena teh odbornikov v III. razredu so: Miha Kra< mer, Fr. Hudrap, Jan. Stane, Ilj Ser-
... v II. razredu: Peter Skabel, Bošt. Janež, P- Dobrovnik in Fr. Skok; v I. razredu: Molircnšild, grajščak v Libe-ličali Pugelnig J., Boršak-Štimnikar in Jak. Cebner. — Malomarno so zastopane župnije črneče in Suha; zastopniku Iiju šercerju na Suhi želijo vsi Sušani, da se ta gospod hrabro vede kot edini slovenski odbornik na Suhi. Odličen kmet Gregor Bavjak je radi svoje gorečnosti za slov. jezik prišel le za namestnika; pa pri drugi volitvi se bo gotovo povzpel s svojimi somišljeniki na stopnjo, katera mu vsled obilih vrlin pripada.
Suha. Odbor slov. hranilnice in posojilnice se je dne 29. m. m. po blagoslovu sešel k posvetovanju radi prenizkega obrestovanja; ker je dragota denarja pri vseh denarnih zavodih znatno poskočila, se je na Suhi enoglasno sklenilo, obrestno mero primerno povzdigniti. Vlagatelji naložijo zbog male obrestne mere pri drugih hranilnicah svoj denar in suška hranilnica pa radi pomanjkanja vlog trpi gmotno škodo in promet potemtakem medli in zaostaja. Da se temu nedostatku opomore, je vroča želja vseh odbornikov.

nj PF^MSll
DC3E.- . .-cacicasaos^c:
-.sejao
POROČILA O PRIREDITVAH:
Vrhnika. Nismo pričakovati, da se bode prireditev podzveze Orlov za Kranjsko tako sijajno obnesla in da bo njen utis na vse bližnje in daljno občinstvo, zlasti pa na Vrhničane, tako velikanski. Videli smo našo mlado naraščajočo moč in naša srca so prekipevala le enega čustva: Čast takim fantom, čast organizaciji, ki jo to fante vzgojila. Vsa Vrhnika in okolica pa je dno :!0. junija jasno, v dejanju in v resnici, pokazala, kako čisla delo in uspehe orlovske organizacije. In če je nilečnozobi dopisnik, čegar ime dobro poznamo in ki mu » priliki še eno prav gorko zasolimo, v »Slov. Narodu« stresel nekaj svojih vrtoglavih stavkov in ostudno zabavljivih laži, vemo vsi Vrh-ničani, da je to samo izbruh zelene zavisti nad tako sijajno uspelo prireditvijo. O tem se že drugič pogovorimo, za danes se vrnimo k prireditvi sami. — Slovesno razpoloženje je vladalo po vsem trgu že na vso zgodaj zjutraj ob budnici vrhniškega trobentaškega zbora. Zastave so plapolale skoro raz vseh hiš — tudi več hiš nasprotnikov ni delalo izjeme, po več ulieah polno pričakujočega občinstva; vitki mlaji, lepo prirejeni slavoloki, jasno nebo, vse je pričalo, da sc pričenja slovesen, pomenljiv dan. — Z dvema vlakoma jo došlo na stotine Orlov« in drugega občinstva; veličastni sprevod, pri katerem so igrale tri Orlovske godbe in se jo nosilo 18 zastav, so je pomikal mimo občinske hišo, kjer je pozdravil »Orle« občinski zastop z županom Tršarjem na čelu, na Prijazni hribček sv. Trojice, kjer je bila sv. maša in p0 maši ljudski tabor. Na tem taboru so imeli pomenljive govore: župni upravitelj Vovko, gdčna učiteljica, poslanci Demšar, Jarc, w>stinčar, dr. Pegan, K. Pollak in Podtesnik.
se je nato izvršil impozanten obhod Orlov 1>° frgu, v katerem jo korakalo 800 uniformiranih mladeničev in so se gostje po raznih gostilnah okrepčali, se jo popoldne vršila v silno Pripravni dolinici za 'župno cerkvijo ob ogromni udeležbi občinstva javna telovadba, v kateri Je nastopilo 280 telovadcev in ki so bodisi v Prostih vajah, bodisi z orodno telovadbo naivnost navdušili občinstvo, ki se je divilo spretnosti in izurjenosti telovadcev. — Nato se Je razvila prava ljudska veselica. — Pri vsej
prireditvi so pokazali »Orli« vzorno disciplino. Utrujeni od celotedenskega dela na polju so prihiteli naši fantje od blizu in daleč, pokazali na Vrhniki svojo moč in napredek in odšli zopet trezni in polni navdušenja na delo, ki jih čaka doma in v telovadnicah. Čast takim fantom! Pfuj pa liberalnemu časopisju, ki jih je že pred prireditvijo blatilo na najbolj barab-ski način. Z. O. bo skrbela, da bodo Orli na javnih shodih zvedeli za vso te barabske napade in da so bodo maščevali. Pa ne z bati-nami po glavah, ampak z dolom tako vztrajnim in uspešnim, da vas bo še bolj strah pred našo orlovsko armado.
Iz Hrenovic. Našo Katol. slov. izobražev. društvo je priredilo letos dve predstavi. Prvo na binkoštno nedeljo »Sveta Elizabeta«, katera je dobro izpadla, in drugo »Občinski tepček« na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija, s katero smo tudi lahko zadovoljni, četudi je večina igralcev šole prvič nastopila na odru. Imeli smo tudi nekaj predavanj. Goji se tudi petje in tamburanje. Naše društvo se je pre-tečeno pomlad precej poživilo; da bi mu tudi poletu preveč ne škodovali vročina in utrujenost. Ob delavnikih res ni časa misliti na izobraževalno delo. Zato pa skrbimo tembolj, da ne bo ob dolgih nedeljskih popoldnevih društvena soba nikoli prazna. Ne brigajmo sc za zbadljivo besede takih ljudi, katerih cilj in veselje je le pijača in druge nerodnosti. Članu naše organizacije ni častno se s takimi ljudmi pajdašiti ali prerekati. Lc mirno preko njih na delo za dobro stvar, sebi in svojemu bližnjemu v korist. Zatorej, naj vročina je, naj mraz, le dobro porabimo mladostni si čas. — Društven i k.
Iz šinkovega turna. Slov. katol. izobraž. društvo v Šinkovem turnu je priredilo dno 30. junija 1912 dve predstavi, in sicer: »Kazen ne izostane« in »Oh ta Polona«, ki so jih naši vrli fantje in dekleta prav pohvalno izvršili. Zato so na občno željo ponavljata dne 21. julija, h kateri vabimo vse prijatelje našega društva.
Smlednik. Dne 29. junija t. 1. je priredil telovadni odsek smleškega Orla v dvorani Društvenega doma igri »Krčmar pri zvitem rogu« in »Pri gospodi«, ki sta bili prav dobro obiskani. Posebno jo ugajal pevski zbor pod vodstvom g. organista M. Slatnarja, ki je krasno in z lepim prednašarijem zapel »Venček narodnih pesmi« kakor tudi igra »Pri gospodi«, ki je vzbudila obilo smehu. Čestita se marljivim igralcem ter je želeti, da bi se kaj takega še večkrat priredilo.
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Vipava. V nedeljo, dne 14. julija, se vrši občni zbor vipavskega okrožja Orlov v vipavski telovadnici ob 3. uri popoldne. — Bratsko odseke na to opozarjamo, da se v velikem številu udeleže, in sicer v navadni obleki.
Prežganje pri Litiji. Dekliška Marijina družba uprizori dne 14. julija o priliki cerkvenega žegnanja burko v dveli dejanjih »Oh ta Polona«. Ravno ta dan igrajo Orli burko »Kmet Herod«. Vrši se tudi zanimiv srečolov. K udeležbi vabi odbor.
Kmetska zveza za kočevski okraj priredi 14. t. m. v Starem Kotu o priliki občnega zbora tamošnje Živinorejske zadruge predavanje o živinoreji. Predava živinorejski inštruktor Zadružne zveze.	.	.
Na Erzelju pri Vipavi bo 14. julija obrni zbor za novo Katol. izobraževalno društvo, katerega pravila so žo potrjena. Na zboru bo govoril tudi 1». Bonaventura o izobrazbi. Bratska društva, pridite! Isti dan bo tudi ustanovitev telovadnega odseka Orel. Mladeniči pogum!
Selca V društvenem pomenu bodo belca napravila dne 28. julija zelo važen in vesel korak naprej. Ta dan se bode namreč slovesno otvorila orlovska godba v Selcih. Ustanovljena šole pred dobrim pol letom jo zo lahko nastopila z dobrim uspehom na podzvezmem izletu na Vrhniko. Vsled neumorno požrtvovalnosti godbenikov bode lahko že 28. julija naslonila z lastno otvoritveno veselico. Spored bode sledeči: godba, petje, srečolov, šaljiva pošta Za pokrepčilo se bode skrbelo v petih paviljonih. Za večerno razvedrilo bodo na razpolago balončki, rakete in zrakoplov Članice izobraževalnega društva bodo preskrbele v
okrasek došlim gostom s svežimi šopki. Veselica se bodo vršila ob vsakem vremenu: ob lope m na travniku g. Tavčarja iz Selc; ob slabem vremenu v društveni dvorani. Kegljanje na dobitke bodo žo 21. julija na kegljišču g. Vrhunca. Za z vlaki došle gosto imajo iz Trate na Ljubljano in Kranj ugodno zvezo zvečer. Začetek točno ob treh popoldne. Prebitek je namenjen v pokritje godbenih stroškov. K zelo obilni udeležbi v organizatoričnem pomenu važne veselice vabi orlovske odseke in vsa krščanska društva pripravljalni odbor,
Podraga. V nedeljo, dne 14. julija, obhajamo cerkveno žegnanje ali »šagro«. Ob ti priliki priredi naše Katol. slov. izobraž. društvo veselico s petjem in igrokazum »Fernando, strah Asturije ali izpreobrnjenje roparja«. Veselica se vrši ob pol 4. uri popoldne na dvorišču župnišča. Upamo, da privabi krasna igra s sijajnimi španskimi kostumi mnogo naših somišljenikov, katerim kličemo: Dobro došli!
Koroška Bela. Slov. katol. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 14. julija, popoldne ob 4. uri narodno igro »Revček Andrej-ček« na vrtu Orehovnekove gostilne. V slučaju neugodnega vremena sc ista vrši prihodnjo nedeljo.
Borovnica. V nedeljo na Drašico! Na Marjetno nedeljo bodo napravili naši Orli izlet na prijazno Drašico. Že zadnjič se nam je priljubila ta vasica, ko smo videli doli vesele šolske otroke. V nedeljo pa upamo, da bo še lepšo. Z izletom bo združen mal mladeniški tabor, na katerem bo nastopilo več članov domačega odseka, da jiodžgejo tisto navdušenje za Orla, katero so prinesli Borovničani z vrhniške prireditve. Telovadci bodo proizvajali proste vaje, nakar bo sledila zabava na Bren-cetovem vrtu. Postreženo bo s pijačo in s kruhom. Zato na veselo svidenje na Drašici!

D
EarfilEBi sseJa
Silne nevihte in neurja po svei.u. —
Pretečeni teden so divjale po raznih krajih sveta hude nevihte. Tako se poroča z južnega Ogrskega: V Červenki je vsled povodnji 50 hiš praznih. Škoda znaša 2,000.000. Nad mestom Jager se je utrgal oblak. Strela je udarila v vilo posestnika Bdgosa in ga ubila, nadalje je oplazila poštnega uradnika Szaba, ki je zblaznel. V Satoralji-Ulhe-lyju je ubila strela enega moža in zažgala eno hišo, v kateri je zgorel neki starček, ki se ni mogel več rešiti. — Strašen o r k a n v K a n a d i. Nad mesto Pogina je divjal orkan, ki je uničil ves severni del mesta. Mrtvih in ranjenih je 200 oseb. Škoda znaša več milijonov dolarjev. Po najnovejših poročilih jo mrtvih nad 100, ranjenih pa več sto oseb. — V Mehiki se je nad mestom Guanajuato utrgal oblak. Mesto je grozno opustošeno. Več sto ljudi mrtvih. — Strela udarila med vojake. Pri Inningenu na Tirolskem je strela udarila v oddelek planinskih lovcev. Eden izmed vojakov je bil takoj mrtev, ostali so bili ranjeni.
Strašna nesreča v zraku — Dne 2. julija je zrakoplov »Akron«, ki je bil namenjen, da poloti čez atlantski ocean v Evropo, v višini 800 metrov eksplodiral. Zrakoplov so ravno preizkušali. Čuli so strašen pok, nakar so zagledali zrakoplov kot ognjeno krogljo. Vzrok nesreče je vsled vročine razširjeni plin, ki je raztrgal ovoj zrakoplova ter.je iskra iz motorja vnela nlin. V zrni o-
O'
plovu je bil inženir Vaneman in sedem drugih oseb. Vrglo jih je na vse strani in so bili takoj mrtvi. Eksplozija je bila tako strašna, da niso našli nobenih delov teles in nobenega kosa ponesrečenega zrakoplova, razen ladjice, ki je padla v morje, kakih 70 metrov proč od brega. Soproga inženirja Vanema-na, ki je z verande svoje vile gledala strašno smrt svojega moža in njegovih spremljevalcev, je padla v nezavest. — Zrakoplov je stal dva milijona dolarjev (10 milijonov kron) in bi bil jeseni prvič šel na pot po zraku čez ocean v Evropo.
Zopet ponesrečeni Zeppelinov zrakoplov. Sivolasi grof Zcppelin s svojimi zrakoplovi, ki se dajo voditi, nima sreče. V Diisseldorfu je 28. junija ponesrečil zrakoplov »Schwaben«. Zrakoplov je srečno napravil svojo vožnjo, ko so ga pa hoteli spraviti v lopo, je to hud veter preprečil, vsled česar so ga pred lopo zasidrali. Hud vetrov sunek je odtrgal zrakoplov in ga dvignil v zrak. »Schvraben« se je preklal in plin se je vnel. Vojaki, ki so držali zrakoplov, so bili dvignjeni v zrak, nato pa vrženi na tla. Kakor je Zeppe-linova iznajdba velikanskega pomena, dela praktično velikanske težave, ker se zrakoplov tako težko zasidra. Do zdaj je ponesrečilo že deset Zeppelino-vih zrakoplovov. Ob nesreči v Diisseldorfu je bilo ranjenih 37 oseb, med njimi 7 nevarno. Zrakoplov je zavarovan za vsoto 650.000 mark.
Roparski napad na zlatarja. Iz Krakova poročajo, da je 1. t. m. našel zlatarja Vojtehovskega njegov sin nezavestnega in zvezanega v trgovini. Poklicani zdravnik je konstatiral, da je bil zlatar pobit s sekiro na tla.. Ko se je zlatar zavedel, je povedal, da ga je napadel, ko je stopil zjutraj v trgovino, neki mlad človek, ga vrgel na tla in pričel daviti. Po hudem boju se mu je posrečilo izvleči revolver. V tem trenotku pa ga je napadalec udaril s težko palico večkrat po glavi, da se je onesvestil. Dognalo se je, da je ropar odmesel 2000 K v denarju in dragocenosti zelo velike vrednosti. Železna blagajna je bila nedotaknjena.
Dunajska letalna tekma. Mednarodno letalno tekmo, ki se je zadnji teden pretečenega meseca vršila pri Dunajskem Novem mestu, je obiskalo nad 200.000 oseb. V dvorni loži sta se je udeležila nadvojvoda Leopold Salvator in nadvojvoda Jožef Ferdinand. Sicer se
je poškodovalo več aparatov, vendar velika nesreča se ni pripetila nobena. Najvišje je poletel avstrijski nadporoč-nik Blaške, ki je dobil prvo darilo (8000 kron). Dosegel je višino 4500 metrov, ki se mu je pa zaračunala še več, ker je imel potnika s seboj. S tem je dosegel svetovni rekord na višino. Pri distanč-nem, vztrajnem letanju itd. so dobili prva darila zlasti Francozi, ki so sploh najboljši zrakoplovci. Pri tej tekmi so Avstrijci pokazali, da tudi v zrakoplov-stvu zavzemajo častno mesto.
Strašna železniška nesreča v Ameriki. V Cerningu, postaja severno od New Yorka, se je dogodila strašna železniška nesreča. Brzovlak, ki je vozil 90 km na uro, je zavozil v lokalni vlak, ki je bil nabasano poln. Sunek je bil strašen. Vozovi lokalnega vlaka so bili zdrobljeni v male kosce. Nad 30 oseb je mrtvih, 100 je težko ranjenih, vsi ostali so lahko ranjeni.
F/otialkotaolni kongres v Rusiji. V kratkem se bo vršil v Peterburgu ruski protialkoholni kongres. Prirede ga razna ruska protialkoliolna društva. Na dan kongresa bodo prodajali v Peterburgu znake v obliki hrastovih lističev z napisom: »Trezen narod, srečen narod«. Med prebivalstvo bodo razdeljeni razni spisi protialkoholne propagande. V gledališčih in kinematografih bodo predstave, ki so v zvezi s protialkohol-no propagando. Duhovniki in lajiki bodo imeli javna predavanja proti pijanosti. Poleg predavanj bodo tudi cerkveni obhodi.
Še enkrat uljudna prošnja našim dopisnikom. 2e več časa sem uredništvo »Domoljuba« iskreno prosi svoje dopisnike dveh stvari: prvič, naj dopisujejo v kar le mogoče kratki obliki, drugič, naj se izogibajo kar največ osebnih napadov. Ta prošnja ne izvira morda iz kake urednikove kaprice, temveč jo narekujejo samo dejanske razmere. Glede prve želje je nele gotovo, da dolgovezni dopisi jemljo prostor drugim veliko koristnejšim in zanimivejšim stvarem, ampak prišlo je skoro že tako daleč, da bi včasih list druzega ne prinesel, kot večinoma puste in nezanimive dopise, ako bi vse sprejel, kar se mu pošlje. Glede osebnih napadov je pa tudi gotovo, da več škodujejo kot koristijo.
Zadnje čase smo zopet iz več krajev prejeli pritožbe, naj energično naredimo konec tem razmeram. Med drugim nam iz nekega kraja pišejo: »Mi nimamo »Domoljuba« za to,
da prebiramo čisto vsakdanje dogodke in malenkostne prepire iz naših domačih vasi, tem. več v prvi vrsti za to, da so vsesplošno izobra. zujemo lil dobro zabavamo, da čitamo v svojem listu dobre članke o domači in svetovni politiki, da smo dobro informirani o silnem boju med lučjo in temo, da prebiramo času primerne strokovne gospodarske in gospodinj, ske članke, da zvemo zanimive dogodke, ki sa gode širom sveta, zraven pa da dobimo za iz. obrazbo srca in razvedrilo duha kar največ do. brega berila. Neskončno smo vam hvaležni za izvrstno vsebino »Našega kmečkega doma« in »Naše gospodinje«; ko bi namesto vedno se ponavljajočih, suhoparnih in velikrat nepo. trebnih dopisov prinašal »Domoljub« še ve? tu-kega gradiva, kakor smo gori omenili, potem bi bili z listom res v vsakem oziru zadovoljni. Nismo sploh zoper dopise; naj le ostanejo tudi v prihodnje. Toda poročajo naj samo o re> zanimivih stvareh, in sicer čisto na kratko, eni in isti kraji naj ne bodo prevečkrat na vrsti, oseb pa naj se dopisi dotaknejo lo takrat, kadar je to neobhodno potrebno, a tudi tedaj v dostojni obliki. Morda je zdaj ob 251etnici najlepša prilika, da jo »Domoljub« odločno in brej ozira na desno ali levo krene po tej poti . . .« Odkrito povemo, da so nam te besede čisto iz srca govorjene. Havnali se bomo po njili in prepričani smo, da nam bo po nedolgem času vsa naša javnost prav dala!
rit—it—»t—« n jr-innt—in it-~innr-in
D	~
Drobtine
nanaaaaanannaaaaii
Velikodušnost priprostih ljudi. V,
Parizu se je pri zidanju velikanskega poslopja podrl zidarski oder. Dva delavca sta obvisela na šibki deski, videti pa je bilo, da se bo deska vsak čas prelomila. »Peter«, zakliče starejši, »spusti, jaz imam ženo in otroke!« »Prav imaš!«, odgovori Peter, spusti desko, za katero se je držal, trešči v globočino in je na mestu mrtev.
Huda stava. Mlad Amerikanee iz Novega Jorka, z imenom Valter lla-stings, je leta 1860 v Londonu kosil pri lordu C. Pogovarjala sta se med dragim tudi o ječah, in mladi Amerikanee je izrekel mnenje, da pač ne more biti tako strašna reč, če je kdo čisto sam v. temni celici zaprt, pa naj tudi tak zapor traja dalj časa. Lord ponudi na to mlademu možu vsoto 200.000, K, ako se da za deset let na ta način zapreti. Amerikanee takoj sprejme predlog in v lordovem mestnem stanovanju pripravijo primerno celico. Bila je dvanajst čevljev široka in petnajst čevljev dolga. Prostovoljnemu jetniku je bila dovoljena luč, knjige, pisalne potrebščine in priprosta hrana, katero mu je oskrbovala nevidna roka. Na ta način je Hastings res preživel deset let. Prve«
mwM
Ulito le zaupen predmet!
Kaka to, da oboladajo Schicbtoua mila celo monarhijo? Ker so nedoseina o kakovosti, šfe*58ji5PosfI in čistosti.
maja leta 1870. je bilo konec njegova prostovoljnega jetništva in prejel * ocl b""(la sv°i težko prisluženi denar. Toda zapustil je celico v silno žalostnem stanju. Ce tudi je bil komaj 35 let »tar je vendar izgledal kot starček 65 let Njegova brada in lasje so bili beli, costava sključena, njegova hoja malie-drava, obraz bled in upadel, glas tre-80f in jezik jecljajoč. Pač stava dobljena a življenje izgubljeno.
^555"aaapaaanaan" nalnoueiše uesti □
nnaaaa"a°aaaaann[1
Profesor dr. Štrekelj je umrl dne
8. t. m. v Gradcu v 53. letu starosti. Pokopali so ga 10. t. m.
Ravnatelj tobačne tovarne ljubljanske je postal dosedanji podravna-telj g. Josip Pros.
V Ameriki umorjen je bil te dni na skrivnosten način Jakob Krašovec iz Vrhnike pri Ložu.
Obe nogi odtrgal je v nedeljo, dne 7. t. m. vlak 171etnemu vajencu Karolu Zepeku med postajama Radeče—Loka pri Zidanem mostu.
Zmagala je v Dol. Logatcu pri dopolnilnih občinskih volitvah v I. razredu dne 8. julija S. L. S. s 5 odborniki, liberalci so dobili enega.
Kraglja je razstrelila top v Orke-nyju na Ogrskem, ko so na artilerij-Bkem strelišču poskušali nek nov ka-non. Mrtvih jc šest vojakov.
SKRIVALNICA.
Kje je pastir?
in modno blage za gospode in gospe prip. Izvozna hiša
PROKOP SKORKOUSK9 in SIH
v Humpoicu na Češkem. Vzorci na zahtevo fran-ko. Zelo zmerne cene. Na žel|o izgotovim tukaj gosposke obleke. 28'1
HOJA STARA
izkuš
.,..;8IV1n mo uči. da moram tn nogo kožo rabiti le Meckenpfcrd Milino mleCno milo Borgmnnna & Co„ ToSm ob Komad po 80 vin. so dobivft povsod. 442/11/12
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 3. julija: 7, 6, 9, 71, 11. Dunaj, 6. julija: 28, 47, 59, 43, 49. Gradec, 6. julija: 54, 69, 78, 85, 1.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 9. julija 1912.
	Cena			Cena	
Deželni pridelki: Rž.......	K	v	Živina, meso živa vaga:	K	V
	23 22	50 r.n			
	2»	70	Goveda pitana . .	82	—
Ječmen.....	tO	—	Teleta težka . . .	108	—
			Teleta mala . . .	102	—
Proso belo . . .	2(1	80	Prašiči.....	133	_
Proso rumeno . .	18	r.o		1011	_
Koruza stara . .		(10			
Koruza nova . .	_		Kuretnina in drugo:		
LeCa...... Grah......	25 28	90			
Laneno seme . .	40		Maslo kuhano od		
Grašica.....	211	20	K 200'— do . . .	280 I —	
DomaČa detelja . .	—	_	Maslo surovo od		
Fižol KibniCan . .	38	—	K 280'— do . . .	320	—
Fižol Prepeličar	38	30	Slanina sveža(špeh)	102	-
Fižol Mandalon .	37	—	Slanina prekajena .	172	—
Čebula.....	17	20	Mast svinjska . .	105	—
Krompir ....	12	—	Loj.......	04	—
Zelje sveže . .	—	—	Jajca 100 komadov	7	80
Zel|0 kislo brez				1	10
soda ....	—	—		—	75
Repa gorenjska . .	10S	—		2	00
Repa sveža . . .	—	—		5	00
Repa kisla brez					
soda	—	—			
Kumna.....	74	?0	Kolonijalno hlago		
Orehi......	—	—	na dobelo: !		
Gobe suhe. • ■ .	3.10	—			
	—		Riž Rangon od i		
Želod......	—	—	K 28-— do . . .	42	—
Smrekovi storži	—	—	Kava Sanlos od		
	4	('.()	K 276 - . . . .	2«(i	—
Slama.....	3	50	Sladkor.....	01	50
	2	CO		3G 1 50 1	
tospastoska zmza u LpMpsii
priporoča
svojo volilo zalogo špooorij-
trgovcem na deželi. V zalogi ima pristna domača vina.
Gotovino
donesc dobra ideja! Ing. R- Jordan, CSln, a/Hh. HohestraBe 62.
Pri lišaiih
vseh vrst, posebno pri mokrih In suhih H5a]ih, kakor tudi pri prhliajih nedosežen nadalje pri vseh izpuščajih, hac-
morrhoidah.celop'' nnj bol| zastaramh slučajih, k|er so odpovedala vsa doslej vporabljanasred-stva, lekarnarja Stauder
•l
gotovo pomaga Zdravi se z Euzemo brez motenja poklica. Zavarov. s pati nt. 141.365. Cena S kron. - Pristen le iz
Hoth-ove lekarne Knufbeuren D 35. bav.
Hllgilu.
Številna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno takih, ki so vpo-rabljoll leta vsa mogoCa mazila brezuspešno.
t047
r-
3 letno jamstvo
Največjn in najboljša tvrdka za kolesa; šivalno strojo ter njihovo delo. Najboljši izvor za koles, šivalno strojo. pno-umntiko in drugo potrebščine. Janus kolrs s 3 letnim jamstvom od 05 K naprej, zunanja pnoumatikft (Man-tol) od K 4-20. notranja pne-umatika (Laitsehlauoh), prve kavosti. nesešiti. od Iv 2-80,
ccetilinsko svetilko od K 2'—.
od K 1'20 ročni zvonci m dr-od 20 h, prvovrstno vorižico
od Ii 2-70. podali prvo vrsto od K 2-50, posta s prostim tokom (Froilautiiabe) od 11 12-00 naprej. Sodla, torbico, osi itd , za vso sisteme, umij. covi v vseh merah itd., najconoje. Lastno popravo, zavod za ponikljanjo inemnj liranjo. Tošilja vsak dan po pošti.
Zahtovajto cenili 1012 zastonj iu poštnino prosto.
Uvozna tvrdka za kolesno obrt Maks Skutezkg.
Dunaj I. Stubcnring 0.
Proda se, iz proste roke
hiša v Škofjiloki
z gospodarskim poslopjem: hlevom, kletjo, podom ter vrtom, na željo tudi nekaj gozda. Več se izve pri lastnici Mariji Hri-bemik, v Puštalu št 9, pošta Škofjaloka.	*044
8
sprejme takoj Ant. Bajec, cvetlični salon pod Trančo 2, vrtnarija Tržaška cesta 34. Ljubljana.
Proda se iz proste roke	2122
malo posestvo
v Pečniku št. 15 pri sv. Jakobu ob Savi p. Dob od farne cerkve odd. le 10 min. Cena 6000 K.
Učenca
2085
za kolarsko obrt sprejme v poduk Jakob Škoda, kolar v Smartnem pri Litiji.
5000 K vreden dobitek zastonj
zamore zadeti poleg 400.000 zlatih frankov, kdor naroči turško srečko v korist Slovenski Straži na mesečno obroke po 4 krone 75 vin. Pojasnila daje g. Valentin Urbančič, Ljubljana. 1950
Sprejme se
učenca ^
za trgovino pri Deisinger & Plantarič,
Škofja Loka.	2138
2074
trgovino
NAZNANILO.
Cenj. občinstvo se vljudno opozarja na novo otvorjeno
v hiši gospoda A. Kajfeža, polefT postaje Kočevje, kjer se po najnižjih cenah prodaja različno blago. Naročila 3e izvršujejo solidno In točno. Nakupovalo se bode tudi deželne pridelke, kakor: fižol, krompir itd. — Za obilen obisk se priporoča trgovina »Pri parni žagi« F. Škerij.
■ Edino slov. narodno podjetje ! H
" ffofel Irabtssinger ™
- v Celovca, Velikovška cesta št. 5. —
Podpisani voditeljici Hotela Trabeslnger so vljudno priporočata vsem volecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali zaver časa ostanejo v Celovca. V hotelu so dobo lope snažne sobe po primerni ceni,_ nudi so izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago jc tadi kegljiščo poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger doblto vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakujo na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji ta romarice, ustavljajte bo samo v edino slovonekl gostilni „Hotel Tl-abesliiRer" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreienl. Za mnogobrojon obisk so toplo priporočata voditeljici hotela	Lojzlka in Pepca LEON.
2' 18 __
ne občuti pridni telovadec in vztrajni rješec tudi pri večjem naporu, ako si omisli na pete pristne
Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah.
'U
Št. 1038.14kar. zlato K13.— Št. 1038. Novo zlato K 6.40 Št. 1064. Z lato na srebro K 2.70
Kesa!
se je dosedaj še vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezaniniivi in bogato ilustrovani cenik
Šr, 1046. 14 karat zlato K 9,-
Šr, 1046. Novo zlato K 4.70 Šr, 1068. Zlato na srebro K 2.50
v Ljubljani, Mestni trg št. 25
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite zn kak nakup cenik, ki se Vam dopošlje takoj, poštnine prosto.
mesšni trg št. 25
Največja eksportna ivrflka ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna ploliana loma ur v Švici.
Tovarniška znamka
,IKO"
Cm K\
Zastonj
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezaniniivi In bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odločite za nakup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik.
Št 1109. 14-kar. zlato z opal-kam. K 9.70
Št 1149. Srebrna broška K 1.50
Zlato na srebro K 3.-
° 1 a
S ~
= *
>a
Št. 873. Nikelnasta verižica z obeskom K 2.20 „ 854. Srebrna verižica s srcem trivrstna „ 5.70
854. 854. 853.
853. 861. 860.
4	vrstna „ 7.50
5	, „ 9.-s šestimi srci
6	vrstna K 12.20 8 „ „ 15.80
10 „ „ 26.-15 „ „ 42—
2 >" E g
N S « «
O O
o
•a « ™
Št. 735. K 13.
4 t;dna
za
sofe'i J posliaSnjii
s	in
-... na ogled
jošiljam ceno mr.ja preizkušena kolesa oziroma -»Boiie-mie» pneumalilio in po sa-mezr.e dele Koles. Zmerni pla-:''ni pogoji. 1 ustrovani cenik tastonj! F. Dušeli, tovi-rna, Opočno, St. B. Nr. 21C9, CtSko.
Vam plačam, ako Vaših kur-
Ilh očes, bradavic in trde :ože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin fiia-mazilo. Ceria lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 692
Kemeny, (Kaschau) I.
Postni predal 12/161, Ogrsko.
se sprejme takoj 2120
za kovaško obri. ""Več pove kovaški mojster Sv. Jerneja cesta 38, Sp. Šiška pri Ljubljani.
Lovske puške
Prva borovska rrožnotovar-niSka družba
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, pripo-: roča :
družba z omej. i. v Borovljah > na KcroShem
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.

Naročajte „Domoljuba"!
Naznanjam
da sem prevzel po umrlem gospodu Francetu Šubelj slavnoznano trgovino
na SutnivdVamm/iu
zdravnik v Novem mestu 2IM
Priporočam se slavnemu občinstvu in zagotavljam častitim odjemalcem vselej točno, solidno in ceno postrežbo.	2125
Iv. Murnika rtasl.
izvršuje zopet zobozdmvništvo in zoboteliniko.
Anton Stergar.
Izdeljujejo se vsa v zobozdravniško prakso spadajoča dela kakor: zalitje (plombiranje) zobov z zlatom, srebrom, amalganom, porcelanom in različnimi cementi, vse zobozdravniške operacije z omamljenjem živcev in vsa zobotehnična dela, kakor: umetna zobovja v kavčuku, zlatu ali aluminiju, ustavitev posameznih zobov, zobnih kron in mostičev v zlatu in porcelana po najmnodernejših sistemih.
Zobozdravniške ordinacije se vrše vsaki dan izvz. nedelj in praznikov popoldne, od 11. ure dopoldne do 1. ure popoldne, in za zobo-tehnična dela od 9. do 11. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne.
CLIMAX

lotori na
Najcenejši obrat.
S 3
Konandltna dražba
Bachrlch&Co.
tovarna za motorje
DUNAJ XIX|6. Iilllgamtllteritrii. 83||e.
lilitir»B« IPBOlalM liti"' ■•iirMJfl zi (»alaktoe me-tirjs ■■ urevo olj«.	_
Najboljša češka tvrdka.

1 kg alvega, dobrega aknblje-nega 2 K ; boljšega 2 K 40; ■ rima polbelega 2 K 80; belega 4 k; belega puha 5 K 10; l kg Izredno rinega, »nežno-belega, akubljenega 6 K 40, 8 K; 1 kg puha 6 K, 7 K; ..belega puha 10 K; najfinejši >r«nl puh 12 K. - Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene napolnjene postelje
li zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanklng-Dlega, I pernlo. 180 cm dolga, 120 cm Široka z 2 bla-lliima v salta 80 cm dolga, 60 cm Slrokn, napoln|enn t novim sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K' s polpohom 2i' K; • pnhom 24 K; posamezne pernloeloK, 2 K 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50, 4 K; pernice cm dola« 140 cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K 8", 21 K: blazine 90cm'dolqe, 70 cm Široke, 4K50, 5 K 20, 5 K 70; spodnje per-nloe Iz mo-neqn, pasastegs gradla. 180 cm dolge, 116 cm Široke 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzet|U od K 12 vl§|e franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar naza].
Cenik zaatonj In Tranko.	2410
S. BENISCH, v Dešenici Stcv. 71, Češko.
t Trsta, ulica S. Francesco d Assisi IS, I. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
In posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom".
in Kanado
složna, cena ln varna
3£98°'"1 Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Panonia 9./7. Ivernia 23.,'7. Carpathia 6./8.1912. I z Liverpoia: Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 27./7. 17./8. 7-/9. 1912, Mauretania 13./7., 10./8., 31./8. 21./9. 1912. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, LJubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnjiTrst-New-Jork III. razred K220-— za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod deset let vštevši davek.
1086
Zahtevajte
vselej Izrecno le tekom 19 let najbolje prelzkučeno
..Barther-ovo klajno apno.
Ponaredbe zavrnltel Dobiva se pri vseh trgoveh; kjer ne, pišite naravnost
Mihaelu Barthel S Ca., Dunaj M Siccardsburgo- W
5 kg 2 K 2 Dunaja, 50kg 11K Iz Ljubljane ali Maribora
Dopisuje se slovensko!
Ceneje gospodinjite,
ako pripravljate Vašo kavo za za-jutrek, malico in večerjo s pravim zagrebškim : Franckom : s kavinim mlinčkom, ki je po okusu zrnati kavi najbolj sličen. In zakaj? Ker ima pravi : Franck :. slasten okus, ker povzdigne vonj zrnate kave in je pri vsem tem vendar najcenejši, ker je najizdat-nejši kavin pridatek.	Me ih
Superfosfat
829	_
vsake vrste razpošilja
Tovarna kemičnih Izdelkov na Hrastnika.
Ji

Ysursthr© proti p<§
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z asbestnim škriljem
ki je štirikrat
..ZEHIT"
lažji od opeko, zelo ličen in ne draa- £
ZAJEC & HORN. betonsko podjetje, LJubljana, j*
i! __
Zahtevajte zastonj K"«' "t
talilnice vitle (gepeline)
______________9lunlT,
za vprežne živali' kosilne stroje za seno, džlelj6 In žito, stroje za obrača-n|e sena, gr blje-nje senaln žita, za čiščenje žila, trl-erje, za ruženle koruze, slamorez-
nlce.reporeznlce,
mline za debelo moko, kakor tudi
vse druge kmetijske stroje najnovejšega 7. darili odL sestava
tinnt Mislil slri-l8*. želozolivarno m [Mine na paro
Ph. Mayfarfh & Co., Dunaj 11/1, Taborstr. 71.
Uslanovljena 1872. - isoo delavcev, - Zelo povee.,na, n»lm^^ •ovarna. - Odlikovana z čez 700 darili. Hazprodajalcl ln zastopniKisei
Naročajte sobotnega »Slovenca"! BflBBBBBflflBBBflBBflBBBBBB
Gospodinje!
Pozor!
Ne kupujte presnega masla aH nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
BLHimSCHEinfl
„UNIKUM"
mHRGHRinE
.UniKUm ni rastlinska margarina.
se izdeluje
,UHlKUm* iz najčistejše goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dllno vrednost in je resnic*-, no zdrav.	.. . .
■■HBininfa ni umeten,
.llKIIKUliri nego najčistejši naravni izdelek.
.uniKum' i," 50%
cenejši od navadnega pres-
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SamoBiaimscIiei-noo ,UniKUm* je
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje Blaimscheina
juniKunr je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za
nadomestilo presnega masla za
pečenje praženje kahanie mas|en hmh
S
B 8
| Blaimscheina ,Unikum' margarino
m	Dobiva se povsod. - foizkušnje gratis in frank°-
B Združene tvornice za maroarino in presno maslo, Dunaj xiv. bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
=3|
F.P.Oidic&Romp.,H5i
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsahi poljubni množini patent. dvojno>zarezanl
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in privezniin nastavkom »sistem Marzola"
Brez odprtin navzgor!	Štrena popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najlrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. 814 Spretni zastopniki se iSCejo.
d
■mij I
Froda se posestvo v Gollšah,
občina Kresnice okraj Litija. Setve 20 mernikov, 0 glav živine in 5 prašičev se lahko redi. Sadja vsake vrste. Več pove Anton Ostrež, Goliše, poŠta Kres-2013	niče. Cena 4000 K.
Najcenejši nakup
sukna, ženskega blaga, najboljših šifonov, cvilha razne vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino
I. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579
Koučegi Vtfinkler
Najboljša svetovna znamka! Llcni! Trpežni! Cene brez konkurence!
Tovarna In 8pe-cijulna trgovina kovčegov, torbic in usnjene robe
Josip Winkier & sinovi.
Osla or! eno 1876
Dunaj l„ Himmel-plortgasse 7/1.
Wirklcr-jevi nizki kovecgl od K32 n.
Tovarna štedilnikov H, Koloseus, Weis, Zg. Avstrijsko,
I'o dobroti In kakovosti nepre-kosljiv železni, emajlirani, porcelanasti Stcdilnini kakor tudi Iz majolike za (jospodinjstvo, hotele, restavracije i d Nafrti za kuhinje na paro, plinove Štedilnike, irske peči za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, sc pošiljajo naravnost
Zahtevajte „Izvirne Koloseus - štedilnike"^ -
vrnite slabejše izdelke. 3973 Ceniki zastonj.
J\taročajfe naravnost iz £jubljane od prve razpošiljaietjske trgovine razno blago in obleke.
Izvleček iz cenika.
Bela kotenina
močna, bela kotenina , . . meter	40	vin.
fina, bela kotenina .... ,,	47	„
posebno fina, bela kotenina . „	50	„
amerikansko platno .... „	56	„
čisto mehka kotenina ... „	48	„
fjna „	..............53	„
Kotenina za rjuhe,
140 do 150 cm široka
prve vrste . . , flnejše vrste . . najmočnejše vrste
K
1-10 1-35 1-45
Koltri (odeje)
rudeči, veliki...... .
satenasti s pisano podlogo satenasti s satenasto podlogo
K G-60 m 9'-„ 10-50
Flanelaste odeje
cenejše vrste, tigraste.....K 2-—
finejše, lepo rožaste ......	2-50
zelo fine, lepo rožaste....." 3-80
Konjske plahte
cenejše vrste.........K	2-—
boljše .............2-60
debele in težke vrste........4-80
fine, suknene .,.....,.. „	0-50
Izgotovljene slamnice
navadne velikosti in vrste .... K 2 20
Cvllh za blazine
po kakovosti blaga, 120 cm široko po 90 vin, K 1-20, K 1-50, K 170.
Ženski pasovi
Pasovi komad K 1-10, K 1-50, K 1-80.
Modrci
K 180, K 2-30, K 2-70, K 3 —, K 5 —.
Klotasti predpasniki
od K 1-20 do K 3-40.
661
Perilni predpasniki
od K 1-12 do K 140.
Ženske srajce iz bele mehke kotenine
lepo opisane K 2 40 do K 3-—.
Moške srajce, bele in pisane
od K 2'— naprej.
Kambrikasti ostanki
25 metrov skupaj zavitek 25 metrov
K 10--., 12-50
Hlačevine za moške obleke
120 cm široka, meter od K 1-70 do K 3 20.
Sukneni ostanki za moške obleke
3-20 m dovolj za obleko celi ostanek K 9 —, K 12--, 14-50 svitlo in temno.
Ostanki ženskega blaga
v različnih barvah široko, m od 85 v naprej.
Naročajte toraj tu navedeno blago v Vašo zadovoljnost, ker se pošilja proti povzetju, čez K 20-- poštnine prosto.
3. Miklauc, Ljubljana. Stritarjeva ulita št. 5.
Izdaja konzorcij „Domoljuba".
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.