Stev. 274 TRST, ponedeljek 3. oktobra 1910 Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA fctdl «b Mdeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutroj. P« i anali? ne Stev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih to^rOcarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OCV.A8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolon«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, c-curtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2© *.t. vim. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vaaka n»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-marj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „i-dinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - — = Placijivo In ulovljivo v Trstu. ■ —= Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinost* je moč l za colo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varevataa n» nedeljsko izdanje „EDINOSTI" itue: =» oelo leto Kron 5'30, za pol leta Kron 3'60. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi ee no vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica -=_■■■ Giorgio Galatti štev. 18. -- ■ - Po5tno-hranllnl?nl račun it 841 652. TELEFON It. 11-57. „Nnrodna del, organizacija" u Trstu sklicuje tri javne shode Zrakoplovstvo. BENETKE 2. Vojcški vodljivi balon je ob 11 "50 predpoludne preletel Benetke in se je ob 11*53 spustil na zemljo pred hangarjem v Camoaltu. Brno 2. Danes je bil v navzočnosti načelnikov oblastnij, zastopnikov umet-V torek, ane 4. oktobra ob 8. uri zvečer : ! nosti in vede iz tu- in inozemstva slovesno odkrit spomenik botaniku in naravoslovcu Gregorju Mendiu. New-York 2. Na avtomobilski dirki za Vanderbiltovo kupico to bile štiri osebe ubite, 40 pa ranjenih. a) na Škorklji hšt. 450 v prostorih dru-, štvene gostilne „Panorama" ; b) na Opčinah v prostorih „Konsumnega društva" : v sred% dne 5. oktobra ob 8. uri zvečer : v Barkovljah v prostorih „Narodnega doma**. DNEVNI RED: Fodraženje živil. U nedelje, dne 9. oktobra t. L ob 4. url popoludne ulit protestni sfeifl pri sv. Jakoba na planem. Odbor N. D. O. SIRENE. Povest iz igralskega življenja ; spisal Leon Dragutinovič, režiser slov. gledališča. „Oprosti mi", je šepetal Ivan, „bil sem v družbi in nisem mogel uiti". ,Ti veš, da mi ni ljubo, če hodiš po gostilnah", odvrnila mu je žena, „sedaj pojdi spat!" Xe spati — govoriti, govoriti moram ! Ah, kaj vse sem danes doživel ! To je bil triumf kakor si ga niti v sanjah ne moreš misliti ! Zakaj nisi šla v gledališče \u In začel jej je govoriti o svoji slavi, o lepem žjvljenju, ona pa ga je samo poslušala in£rekla končno : „Zdaj pojdi spat4*. „Ti me ne umeješ", je vskliknil bo lestno Ivan ; v prvič je čutil, da mu je ta žena tuja. In spomnil se je v tem tre-notku gospe Irme, kako mu je ona čisto drugače govorila, spomnil se je poljubov, ki mu jih je pošiljala, ko je odhajal, in nehote je začel primerjati obe, in ona druga se mu je zdela lepša, idealnejša, ona ga umeje.... lastna žena pa nima smisla za njegovo umetnost, In legel je v posteljo ; čutil se je utrujenega, sen pa BRZOJAVNE VESTI. Nesreča z avtomobilom. DUNAJ 2. Glasom privatnega poročila iz Miirzzuschlaga se je blizu Miirz-zuschlaga pripetila velika nesreča z avtomobilom. Avtomobil, v katerem je bilo pet oseb, je z vso silo priletel v zaprto železniško pregrajo. S >fer Ant on, tovarnar Loivnger iz Dunaja in trgovce Straitmann iz Carigrada so bili težko, dva pa lahko ranjena. Belgijska kraljevska dvojica na Dunaju. BRUSELJ 2. Kraljevska dvojica je zvečer odpotovala na Dunaj. Srbska skupščina. BELIGRAD 2. Skupščina je sklicana na redno zasedanje na 14 t. m. Koreja S VEL 2. Včeraj so bile razglašene določbe za vlado na Koreji. Imenovanih je bilo trinajst guvernerjev, mej temi sedem Japoncev in šest Korejcev. Kato iške manifestacije na Španskem. SAN S EB AS TI AN 2-. Katoliške manifestacije se je udeležilo okolu 30.000 ljudi. Na trgu Guipuzeva je bilo več govorov, na katerih se je hudo napadalo vlado. Vse se je vršilo v redu. Kolera. RIM 2. V zadnjih petih dneh se ni pripetil tukaj noben slučaj kolere. PODLISTEK. Slavnim In častitim prirediteljem „deželne razstave" u Kopra! (Dopis iz Kopra) I. Ker imam vedno opravila z bilancami, opravičen sem, da se lotim najprej Vaše bilance. Vi računate deficit na K 95.000"—. Prav ! Bojim se, da bo celo mnogo višji. Ker pa je to nesreča za vso Istro, pribijam, da vsi Slovani obžalujemo to dejstvo. Ali, čudno, da iz bilance ne sledi, da bi moral biti primanjkljaj ; vsaj tako visok ne ! Glejmo točke bilance : St. 7 izkazuje na mobilijah izdatkov K 1982-—, prejemkov pa le K iooo*—. Vsakdo pa ve, da v štirih mesecih se pohištvo ne pokvarja kar za polovico cene. Št. 8, poljedelstvo in vzorno zemljišče izkazuje same izdatke celih K 10.062 — ; vsakdo pa ve, da vzorno obdelana njiva mora imeti vendar kak, če ši tako mal pridelek, ker drugače sploh ni »posobna za razstavo,, Tudi ne verujem, da bi bilo treba razstavljalcem kmetijskih strojev in pridelkov kaj plačati za njih ponujanje strojev in blaga; če tudi so vsi stroji iz neistrskih tvornic (ker jih Istr3 nima). Št. 9 izkazuje za obrt samih Izdatkov K 8460*—, da-si bi vsak človek pričakoval, da obrtniki plačajo vsaj kako kronico za svoje krasno pripravljene izložne prostore. Št. 14 izkazuje za sport samih K 50 izdatkov. Prejemkov nič. Kaj pa je vzlet Bleriotovega letalnega stroja ? Ali ni to sport ? Ali ni zahteval ta sport okolo K 6ooo*— izdatkov, provzročil pa tudi nekoliko (vaaj K 500—) prejemkov?! Vsprejemi in slavnosti so pod št. 15, ki izkazuje K 32.782*— izdatkov, pa K 14016*— prejemkov. To je orakel! Ali so všteti tu izdatki za gledališče in podobne zabave ? In dohodki ? Ali so vUete dijete ? Št. 16 izkazuje na katalogu in na šo- torih K 30.197*— izdatkov in K 33.964*— prejemkov. No, na samem katalogu bt se bilo moralo pridobiti tisočake, kajti, čtiva je malo; največ je o oglasu bogatih tvrdk, ki pač lahko plačajo drage anonse. Znano pa je, da je katalog stal vsak na tis po K 12.000'— = K 24.000*— in da se je dobival za K 1*— (!) komad. Vso drugo blago po kijoskih je torej malo stalo, pa precej — vrglo. Zakaj se je vzelo to dvoje različno „blago" pod skupno zaglavje 5 Št. 21 izkazuje na srečkah K 24*818 izdatkov in 44.777*— prejemkov. Mislim, da bo prejemkov mnogo več. Kar pa do-staja izdatkov, je javno mnenje, to da se je predmete previsoko plačalo. Dotični umetniki bili bi dali gotovo cenejše, ako se bi jih vprašalo. Tako bi utegnile srečke prinesti mnogo nad proračunjeno svoto. Št. 23 vstopnine so proračunjene na K 98.000*—. Upajmo, da bo tu višji do hodek, ker je sedaj prekrasno vreme ; v prvi polovici pa je bilo slabo. Mislim pa, da so več, nego vreme, škodovale zlorabe. Videlo se je namreč cele karavane „šolskih otrok", ki so za silno znižano vstopnino pohajali razstavo, da-si so bili nekateri mej njimi, če ne več, vsaj — godni za zakon. Št. 28. Najemnine. Čudno, da je izdatkov samo K 8015'—, da-si je razstava tako razsežna ! Še bolj čudno pa je, da je prejeta najemnina proračunjena na samih K 200"—, da-si bi sam Dreherjev lokal z elektriko vredi moral več nesti; kje pa so ostali najemniki ? Da prid etno na jasno, koliko dobička nese najemnina, morali bi vedeti, koliko občina plačuje za šols in druge prostore, ki jih je morala poiskati po privatnih hišah, da je izpraznila poslopja, kjer je sedaj razstava. Saj tega vendar ne- moremo misliti, da mi mogla in hotela občina, — ki ima itak že previsoke doklade — privatnim, slabo uvedenim podjetjem prostore dajati ceneje, nego si more preskrbeti nadomestilo zanje drugod ? Tukaj omenjam, da je mnogo smeha vzbujal „Piccolo", ko je prinesel bilanco razstave, kjer se je pisalo : „Za nove kolibe in popravo starih poslopij" izdatek K 134.000*—, da-si je jasno, da „prva" razstava ne more še posedovati nikakih starih stavb. Bilanca razkazuje na izdatkih za stavbe K 134.246*—; zato pa na prejemkih za prodane stavbe in za oddane šotore (ki-joske) samo K 25.500*—. Prvo je p r e visoko, ali bojim se, da je že izplačano, ali vsaj odobreno ; prejemki pa so na vsak ni prišel ; premetaval se je po postelji z ene strani na drugo, toda zaspati ni mogel. V sobi je bilo čuti samo dihanje žene in malega otročička. Ure so bežale ; zunaj pa je bil že dan, a on, izmučen in utrujen, ni mogel spati. „Zakaj me ne umeje ?" se je vprašal parkrat, — „zakaj ravno ona nima smisla za-me .... A, Irma". In zopet se mu je v duši dvigala slika krasne žene. Taka bi morala biti »Julija« — in še le tedaj bi njegova, Romeova, velika ljubezen imela smisla. Končno je zaspal. .. Zbudil se je okolo enajste ure, po vsem telesu je čutil utrujenost in glava ga je bolela. Vstal je in se oblekel, žena je že bila v kuhinji... prinesla mu je kavo in pri-sedla k njemu. Zopet je začel govoriti o svoji slavi .. . „Ah, pusti me s tem reumnim gleda liščem" je odvrnila — „ti veš, da me to ne zanima". Oblekel se je kmalu in odšel z doma. Zunaj je bilo že precej toplo, njegova glava pa je rabila hladnega ostrega zraka. Napotil se je v gledališče. Portir se mu je globoko priklonil in rekel, da je gospod ravnatelj že dvakrat poprašal po njem ! Napotil se je takoj v ravnateljevo pisarno. Stari ravnatelj je sedel v svojem naslonjaču ; ko pa je Ivan vstopil, skočil je po konci in mu podal roko. „Še enkrat čestitam, mladi prijatelj, to je bilo res imenitno - - v kratkem postanete ljubimec vsega mesta. Jutranja pošta mi je že prinesla cel tucat vprašanj, kdaj da zopet nastopite ?" Mlada dekleta pa bi najraje hotela, da bi kar vso sezono igrali Romea in Julijo" — in nasmehnil se je. „Hvala vam gospod ravnatelj", je odvrnil Ivan skromno, „hvala na vaši dobrohotnosti, kar sem dosegel, se imam v prvi vrsti zahvaliti vam. Da se vi niste zavzeli za-me, bog ve, če bi bilo prišlo do tega triumfa ?a Ravnatelj je izročil pogodbo pod najboljšimi pogoji. Ko je Ivan zagledal številko svoje letne gaže, je obstal, — a toliko se mu niti sanjalo ni. Hvaležiim pogledom je podpisal pogodbo in stimil ravnatelju roko v zahvalo. Najraje bi se mu bil vrgel pred noge. „In od danes sva prijatelja — in če rabite denarja, obrnite se do našega blagajnika". Še enkrat se je Ivan zahvalil in potem zapustil ravnateljevo sobo. način prenizko postavljeni. Vsak stav-bar bi mogel dati za materijal nekaj več. Tudi bi morala električna naprava, ki stane K 17.192*—, tudi nesti kako kronico. Zasebniki, potem gledališče, godba in dr. bi pa kaj dospevali, ako bi se jih povabilo. Vsaj razstava kakor taka, ni udeležena na zasebnih podjetjih njenih podnajemnikov. Kdo je plačal gledališke igralce, godbo in dr. ni razvidno iz bilance. Najbrž je dotični izdatek vpisan pod „ricevi-menti e feste"! Iz vsega je razvidno, da je bil odbor nekoliko preradodaren ter da bi bil morda vkijub dejstvu, da se Slovani oficijalno niso vdeltževali, dospeti do približnega pokritja. V tako veliki meri pa je primanjkljaj vse-kako — nepotreben. AH pa je res toliko primanjkljaja ? Vsakdo, ki pozna razmere, pravi, da ga bo še mnogo več. Znano je, da se v Benečiji— in istrska mesta se po sili prištevajo k Benečiji — vsakdo daja tudi za naj-manjo uslugo prekomerno plačevati. Zato računamo še na višji primanjkljaj, nego je v proračunu. Začetkom vinotoka 3e snide deželni zbor. Jedna glavnih toček razpravljanja bo: prispevek v pokritje primanjkljaja razstave. No, nekdo mi je dejal: Ne mislite, da ne bi dosegli pokritja ! Će ga ne da deželni zbor, ga pa dobimo drugje ! (Pride še). Položaj v Alzacij i-Lotariiigi j I. Alzacija in Lotaringija pripadata že 40 let Nemčiji, a še le sedaj je nemška vlada dogotovila načrt ustave za ti deželi, ki bo najprej izročen v pretres pruskemu državnemu ministerstvu, potem nemškim zveznim vladam in konečno pride pred nemški državni zbor. Mejtem pa toži nemško časopisje o spletkarenju prijaznem Francozom v obeh deželah. Kako se spletkari v Alzaciji in Lotaringiji za Francijo, pripoveduje ..Strass-burger Post" na podlagi značilnih podatkov iz najnovejšega časa sledeče : „Sou-venir Fran^ais" („Francoski spomin") — ustanovljen na Francozkem in presajen v nemško Alzacijo-Lotaringijo — si je nadel nalogo okrašati grobove vojakov iz leta 1870/71 in gojiti spomin na pokojnike. Temu ni mogel nihče prigovarjati, niti temu, da je društvo v prvi vrstu krasilo francoske grobove. Pri spominski slavnosti v Weissenburgu je bili pred nekoliko tedni odpevana marseljeza. Dne 21. avgusta je oSouvenir" priredil v St. Marie-aux-Chenes spominsko slavnost, na kateri so bili na spomeniku 34. francoskega pešpolka položeni venci s francoskimi bar- Na odru je ravno bila skušnja ; igralci so zapazili njegov prihod v gledališče in so ga na hodniku pozdravili s prisrčnimi „Živijo !" klici. Zahvaljeval se je kolegom _ stiskal jim roke in jim se smehljal prijazno. „Škoda, da je oženjen", — je rekla »Julija«, „zaljubila bi se vanj takoj". Tudi mala naivka je pristopila k njemu. „Ni mi bila sreča, da bi igrala z vami, toda iz lože sem vas gledala ; bili ste imeniten. Veselim se že na „Hamleta ', kajti Ofelija je moja vloga in ne dam je več iz roke". Na ulici je srečaval radovedne ljudi, ki so ga pozdravljali z nekim plašnim spoštovanjem. Pri obedu je malo govoril; pokazal je ženi pogodbo tn ona se je čudila tako ogromni gaži. „Kdo bi si mislil kaj takega", vzdihovala je tiho, „takrat, ko si bil pri nas na stanovanju, si imel samo 60 kron mesečne plače .... in zdaj ?" Po kosilu se je napotil v kavarno; tudi tu so samo govorili o velikem Ivanovem vspehu. Ko je stopil v kavarno so vse oči bile uprte vanj, s ponosom se je ozrl naokrog, naročil si kavo in časnike in jel čitati kritike. — — — (Pride še.) % citran li »EL>liS06i« št. 374 V ir»iu, dne o. oktoDra 1 i? I'> vami, dočim se je prej vršila služoa božja obiskujejo^ kako državno gimnazijo avstrij-v cerkvi, in se je na katafalku nahajala sko-ogrrske monarhije. francoska trikolora. Trakove za vence v } Prednost imajo prosilci, ki obiskujejo francoskih barvah za slavnost v Roisse- gimnazij, v katerem imajo večjo priliko viiiu so koncem avgusta javno razstavili popolnoma izobraziti se v materinem (hr-v izložoenih oknih, tako, da jih je morala vaškem ali slovenskem) jeziku. Ako ob-od stran iti policija. Dne 8. septembra so stoji na takem gimnaziju pripravnica, morale na pokopališču v Metzu postopati imajo tudi učenci te pripravnice pravico nemške oblastnije. ker je bila na vencu do tej^a štipendija. Ako bi ne bilo pro-„Souvenirja" pritrjena trikolora. Dne 18. silcev slovanske narodnosti, podeli se septembra se je vršila slavnost „Souve- -štipendij tudi drugemu učencu tržaško-nirja- v Plappevillu. Cerkev je bila nabito j koperske škofije. Uživanje štipendija traja polna občinstva. V spodnjem koru se je do dovršitve študij, vštevši vse fakultete nahajal katafalk z francoskimi barvami, kakega^c. kr. vseučilišča. m ^SBBS*" m | Mihael Pahor { > f BAZOVICA. Trgovina jestvin moke, otrobov, mila, sveč, olja, kisa itd. Oljnate barve in barve z vodo za zidove itd. < i dar gospej iz Metza, z napisi „Čast domovina Želja ustanovitelja je pa, da bi se mladeniči, ki uživajo štipendij, posvetili služili v tržaško- in z znaki častne legije. Pred kata fnlkom so bile razvrščene trofeje iz fran- duhovskemu stanu in coskega orožja. Venec „Souvenir Fran- ! koperski škofiji. £.aisa" je bil ovit s francoskim trobarvnim j Prezentacijo za ta Štipendij ima tr-trakom. Po maši pred absolucijo je imel žaško-koperski škofijski ordinarijat, podeli abbe Etienne, župnik iz Lorry-les-Metza, Iga pa c. kr. namestništvo v Trstu. j ki je pel zadušnico, na zbrane vernike j Prosilci imajo vložiti svoje prošnje j kratek nagovor, v katerem je povdarjal do 15. oktobra 1910 potom predpostav-bistveno verski značaj „Sovenirja". Najljenega šolskega ravnateljstva na škofijski zvršetku slavnosti se je vsa množica z 'ordinarijat v Trstu in priložiti prošnjam krstni, domovinski in ubožni list in šolski spričevali zadnjih dveh tečajev. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub-jljani je imela meseca septembra 1910 duhovniki na čelu podala na pokopališče v Plapperville, kjer so po dovršeni kratki obredni molitvi brez nagovora položili na grobove francoskih vojakov venec „Sou-venir Frangaissa« in mnogo šopkov iz'sledeči "promet: imortelk. Ni se pozabilo tudi na grobove Dohodki, ntmških vojakov, ki so pokopani pri A) redni dohodki: Plappervillu. i) prispevki iz nabi- Letos je dal „bouvenir Fran^aiss" za ralnikov 1430 K _ svoje cerkvene spominske svečanosti napraviti poseben katafalk, ki ga društvo prenaša od ene cerkve do druge, iz For-bacha v Saargemiind, iz Saargemunda v Borny, iz Borny-ja v Gravelotte, St. Pri-vat, Noisseville, Montigny i, t. d. Kata-falic je stal baje 2000 mark in se ga po- 2) Prispevki podružnic i. Kranjsko . 3.722 K 59 Štajersko . 160 K — Koroško .--K — Primorsko 1.738 K 93 s. 5.621 K 52 9.973 K 03 Skupaj kriva z modro-belo-rudečo plahto, darom 3) Razni prispevki dam iz Metza. Na katafalku je francosko J skupaj . . . vojno orofje, sablje in pištole in ob obeh J b) izredni dohodki: straneh gala-uniforma francoskega infan- Prispevki za obrambeni sklad terista in francoskega kirasirja. — „Strass-1 skupaj burger Post44 imenuje te demonstracije z rdeče-belo modrim katafalkom javen škandal in pravi: „Nemški škof Benzler bi bil 17.024 K 55 3.346 K 80 20.371 K 35 Izdatki. A) redni dohodki: 18.297 K 64 prvi, ki bi imel dolžnost postopati. Pred i ^ £!.ače' I®1™1?* 1 , .... , . r . r. osobiu, razni računi itd. . . vsem mora čutit, da je skrunjenje hiše ( J dni izdatki. Dožje, da mora tukaj mrtvaški oder, ki je . > Havnico sicer pokrit s črno obredno plahto s sre- i^^Jf^SJcS ° ' brnim križem, služiti politični demonstra . demostraciji proti državi, kateri je tudi I .....skupaj . . škof prisegel-. .torej primanjkljaja ..... Iz navedenega je razvidno, da je pre- | Izkaz posredovalnice bivalstvo Alzacije Lotaringije še vedno trgovskega društva uda no Franciji, in da si nemška vlada ljani. tekom 40 let, kar se nahajate obe deželi | Sprejmejo se: 0 knjigovodja, ■ kMIVTM.k« » — O ------J oz. obrambeni sklad.....5.541 K 80 23.839 K 44 3.468 K 09 slovenskega Merkur" v Ljub- 1 pod njeno upravo, ni znala pridobiti src kontorist, 0 poslovodja, 13 pomočnikov mc-prebivlstva. šane stroke, 0 pomočnik železninske ___ _ _ ■ stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, " ~ ~ . 6 pomočnikov Špecerijske stroke, 1 pomoč- DomaČe VSSti. nik galanterijske stroke, 0 blagajničarka, 2 kontoristinji, 3 prodajalke, 14 učencev, 2 " učenki, 2 potnika " L-------A diŠčnik, 2 potnika. V včerajšnjem uvodnem članku bi no. 2'potnika, 0 korespondent, 0 skla- ralo v zadnjem ostavku mesto katakomb o, Slovenci m Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker fako bode znale dotične tvrd K e, da pri* našajo oglasi, ki jih uvrštafo v Edinosti, dobitek, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoč« v našem listu. Za to budete bolje postreženi, zraven tega pa pomagate s tem ma-: ; ferijalno listu „Edinost" : • Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena i» •a obrtni razstavi v Trsta odlikovana tovarna sodov BvrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi ca vino Špirit, likere, tropinover, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da sa ne bojim konkurentov- — Na deželo poBiljam cenike. Pran Abram Trst, ulica S Francesco 44. — Cea. in kr. priv C. kr. prlv. Riunione Adriatica di Sicurtć mrličev, stati hekatomb mrličev. Pododbor političnega društva Službe iščejo: 2 knjigovodje, 0 skladiščnik, 4 kontoristi, 2 GHsvnics in reservni sakladi draStva glasom bilanc« 31 decembra 19f«9 Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... Rezervni zikladi dobitkov .... zaklad proti vpadanjn v rednosti j javnih efektov . , . Bezervni zaklad premij za zavarovanja • •»•••»»•••* Kavarovnja na življenje v veljavi 31. decembri I9t9 ...... izplačane Škode v vseh oddelkih od ustanovitve druStva [1838—1909' DroStvo sprejema po jako ugodnih poguj b zavarovanja proti požara, streli, Škodi vsled razstreli jiomn kakor tudi prevozov po *uhem in oiorjt> 1,000 00 10.500.00C 2,233.825 121,550.664 435,853.192 669,035.892 Edinost" \ 'Z^JJZLi " o^'nn^nvnritV I ,kiePa P0^6 zft "varovanje življenja po rame P°bluvoaJc»' vratnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljiv« «t za Sv. Jakobski okraj javlja svojim odbor 3 otniki 18 pomočnikov mešane stroke,! ži^j.~ai7^ .irtJ zavarovanca,' doto oiiokoT. mkom m namestnikom da se vrši danes g Hpomo^nikov železninske stroke, 10 po-I =--- zvečer ob 8. uri v prostorih Delavskega ^^ manu{akturne Stroke, 7 pomočni- rC rt konsumnega društva" pri Sv. Jakobu zelo špecerijske stroke, 2 pomočnika modne i ARiOC^R OVS3. važna seja. Naj nihče ne manjka . galanterijske stroke, 5 kontoristinj, 6 C* VT w VJW blagljničark,1 7 prodajalk, 0 korespondent, | « . klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulica Beluedere štev. 19 In alka del Bosto štev. 14. nam : Več časa že, ko hodim po ui. Torre y "čgncev 5 učenk Bianca, opazajem nekega očividno za delo , Posredovalnica posluje za delodajalce nesposobnega starčka, kako sedi - glavo ^ člane ^^ popolnoma brezplačno, za | upogneno med kolena in pre križanih rok d odškodnini. — na progu tistih vrat, kjer je bu poprej 0 r r _ kinematograf wBiofuno" (nasproti proda- 1 ! jainici olja). Ko vidim tega starčka, me j vsikdar nekaj zazebe pri srcu in se vpra- i šujem : ali res mora ta popolnoma obne mogli starček sedeti tu in beračiti usmiljenja ? ! In to često — brezvspešno. Ljudje | hite mimo njega in večina njih se niti ne Nar. del. organizacija. Vsi v soboto zvečer v tržaški wNarodni dom4 na občni zbor N. 0. 0.!! ODLIKOVANA Drevi točno ob 7. uri in pol izredna luiiuu iijcua 111 vcuua 111111 sc um ut . , ,, »t a oz rajo nanj. Ljudstvo je vajeno takim pri- ;seJa centralnega^odbora^. D. O. zorom ljudske bede in nikomur ne gre " tržaška prodajaln, obuval oseda bednega starca toliko k srcu, da bi ga vsaj obgovoril in ga povprašal po njegovi usodi, ki ga je dovedla do tega, da mora celo počivati in spati na javnih ulicah ! In vendar tako brezčutje do nesreč ; nežev, ki zlomljeni in strti stoje že bluo I roba groba, ni nikakor v čest za moderno j mesto v časih, ko se toliko kriči o huma- j niteti ! In če usmilienie posamničnih noče ULICA GIOSUĆ CARDUCCI ŠT. 21 ,, - . , j-j Razun različnih izberov najfinejših moških in žen- Koledar in vreme. — Danes : Kandid 8tih obuvai po n.jnižjih cenah ae prodajajo tudi muč. — Jutri: Frančišek Assis spozn. po izrednih cenah: Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne Usnje Boxcalf s trakovi .... po K 10 — -h 23° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Usnje Boxcaif z elastiko . . . . po K 10'— Usnje Bozcaif oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boxcalfzzaponami Triumph po K 1050 Eoaki za dečke 1 K manj. - Veakov. blago L vrste Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Naše gledališče. OTVORITVENA PREDSTAVA. .... . . Sinoči se je z Gogoljevim „Revizor- Zaloga tu- in Inozem. vin, špirita likerjev in usmilJenJe poaamnvčmh noče otvorila sez0na našega gledališča razprodaja na debelo in drobno ali ne more pomagati, pa naj poskrbi in sicer ob najboljsih avspicijah toliko X A OA T T skupnost občina ! Zato apelujem na ' lede obiska# kJolikir v gi;vnJem glede JAKOB PERHAUC me>tni magistrat, da preskrbi za rečenega fzvajanja. Kar je najprej^ vplivalo jako J Via delle Acaue št 8 Trst starčka da mu vsaj spaU ne bo treba po u dn Jfe biloto, da se je ^ ™ dell0rA^"e *\*> Tr8t javnih ulicah! Ako je bolan naj se ga jjaKko spretno odpomog/0 bivši r^krani £ Care Centrale) pošlje v bolnišnicol Ako je obnemogel le šega gledališča dolgosti oavz med deia- VeUk 1x1)01 franco3ke8a šampanjca, penečih dezert- vsled starosti, da naj se mu da prostorček ^noo-n Ur^i npm „^u nih »talijanskih in avstro - ognkib fin. Bordeaux v I-akem riohroriplnem zavodu ali na ; ?! . mnog<> PreJ negO Je vojaška godba, fiurgunder, rengkih vin, Mosella in Chiantf. Rum, v kakem doorodelnem zavodu, ali pa ki je svirala med pavzamit končala, je bil konjak, rama žganja ter posebni pristni tropino^ kako mesečno podporo. oder 2e g0t0v, tako da se je moglo deja- »livovec in brinjevec. Izdelki I vrate, došli iz do- Na take slične slučaje opazarjam tudi j n:e takoj zaprieetL ne da bi bilo občin- tičaih krajev- 8e tak°j izvr5i RazP° mestni svet, ker je tudi on odgovoren j 3tvu treba dolgočasiti se v veži gledali- ^ " "" """""" za vse, kar je škodljivo ugledu našega ŠČ3e Tako se je zg0dii0| da je igra z dol- raCSttli -i,- . 76!1, 'T i?imiPetimi dejanji, ki je z hvalevredno Mipenaija Jurija uoDnia. začetkom I. 'točnostjo pričela ob 8 . uri, končala še tečaja šolskega leta 19x0/11 ima se pode- »pred „ urQ> Xo dokazuje, da vlada na liti dva štipendija iz ustanove škofa dr. odru discipiina pod spretnim strokovnjaš-Jut ja Doonla v letnem znesku 200 kron. lkim vodstvom< Isto spretno roko novega Na uživanje teh štipendije v so poklicani re2iSerja g. Dragutinov,ća je bilo opažati mladeniči slovanskih stanšev, rojeni v v dobro izurjenih ensambeUkih prizorih, zjedmjeni škofiji tržaško-koperski in ki Vidi se na tem, da je naše gledališče pridobijo v gospodu Dragutinoviču izborit* • a T^T^TTVl ne&a strokovnjaka in jako inteligentnega Sirite iiiJlJNObl .. M . Kakor prva igra v sezoni je bil iz- Čilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in fraako. Razprodaja od pol litra naprej. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in reserve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje ar Jeklene varnostne celice zdelane od Bvetovne tvrdke Amheim v Berolmu zajamfiene proti poiaru In vloma., pohr&no In opravljanje vrednot, kakor tudi samo pohrano zaprtih savojev, ter d& v dotičnih jeklenih celicah t najem : varnostne shrambice (safes) :: različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, llatlne, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpre:} kakor stranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic^ in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/. Rentni davek plača direktno zavod. B&vl se tudi z vsemi bankovnlml posli, ter zavarovanjem proti z gubam na žrebanju RIHARD NOVAK & C. Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TB8T — ULICA FARNETO ŠT. 13 Postrežba: točna. CEHE ZMERNE. GOSTILNA ^ „Al Cigno" Trst, ulica Giorgio Vasari 12 {na vogalu ulice Giuseppe Parini) toči najbolji kraški teran, belo vipavsko in Srno istrsko vino. — Vedno aveže Budjevliko pivo. — DOMAČA KUHINJA. — Cene zmerne. Postrežba točna — Za obilen obiak ae priporoča Anton Bole. F= == h TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE == •.• PO H1ZSIH CEEJAH. v :: Delo dobro in zajamčeno. :: Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. UDE H II I Josip Crnigoj priporoča slav. občinstvo svojo pekarno in sladčičarno i ^lica Furriera 37 vopl nI. Cool^ [ t&ES&žL,I ; T- a ao vi J čistilni izvleček Jj oljse čistilo za kovini na svetu ""TBa 6iacomo JHonaro urar in dragotinar v Trstu, ulica della Guardia 22 VELIKA IZ BERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IS naroČila se izvršujejo po naj- ZMERKEJIH CENAH. Kaplje se sl&to in srebro. IU 1 9 D ALOJZIJ ' pekarna za kruh in sladšeico s prodajalno tu~ in inozem. likerjev in vin Via Cereria štev. 10 Najboijli kruh vsake vrste s franko dostavljanjem na dom. Specijaliteta : Ržen kruh. ^u&iano, u&«ir niče. ^flvulft. 1» v obe* kakoriuokofl vrsta sure|m« Jnseratnl odde^k" v uliol fibrgm &&i&ttl it 16 (Narodni Uor.O poinnadiitr«?}«, 1 o. Urad |a odprt od U i,utrh] <<5 t2. t« a 3. do 8. popoludna. Po oodi «€ t nTlakaral Edinost". ........... ......... V Trstu, dne 3. oktobra lblO .EDINOST« ši. 274 Stran III bran kcroad, ki pomenja za n-"§p r^.zm^re nfki gledališki „tour de force". Komedija .Revizor" slavnega ruskega pisatelja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja je slavna satira ruskega činovništva, s katero pisatelj z ne-vsmiljenim bičem smeši gnjile razmere v ruskem uradništvu. „Revizor" je bržkone najlepša satira v vsej svetovni dramatični literaturi in kakor tak paradni komad v gledališčih vsega sveta. Dasi so osebe komedije kakor je pri satiri naravno, karikirane, vendar je vsak brez izjeme karakterističen tip, vreden izvajanja najboljšega umetnika. Ozirom na vse to treba res reči, da je z igralskim materijalom, s katerim je razpolagal g. Dragutinovič, napravil res veliko in nam podal za naše razmere res jako dobro predstavo „Revizorja". G. Dragutinovič sam je igral ulogo mestnega glavarja in jo interpretiral z razumnim umevanjem Gogolove satire. G. Dragutinovič je bil večini našega občinstva neznan na odru, je napravil jako ugoden utis in je žel tudi obilo zaslužene pohvale. Ob enem je tudi nastopila v ulogi Ane Andrejevne gospa Dragutinovičeva, ki je bila našemu občinstvu v dobrem spominu iz njenega gostovanja v Tolstovi drami „Moč teme", kjer je bila izborna „Matrijona". Vlogo stare provincijalne koketke je gospa Dragutinovičeva izvajala z fino realistično igro brez nepotrebnega karikiranja in ravno s tem je do-stgla jako krasen efekt. Ulogo dozdevnega revizorja je igral naš Jaka Stoka in se lotil s tem ne malo težke naloge. Kljubu temu, da je nam g. Stoka stari znanec, nas je tu presenetil. V nekaterih prizorih, izlasti v prizoru natrkanosti v tretjem dejanju, je vspel tako, da treba mu re3 čestitati. Aplavz, ki ga je dobil ob odprti sceni je bil impul-ziven izbruh pohvale se strani občinstva. Ljubka in simpatična kakor vedno je bila gospodična Mekindova v ulogi Marije Antonovne. Naj pohvalno še omenimo izmed ostalih igralcev g. PoŽarja, Ljubiča, Iliča, Bratino in Skalomirja, kakor tudi gospico Železnikovo in gospico Gervasovo. ki je tudi letos po dolgem času zopet nastopila in svojo kratko vlogo jako lepo podala. Dober Osip je bil g. Boleslavski. Na sploh, kakor smo že omenili, so bi!i ensambelski prizori dobro nastudirani in zato se je igra vršila gladko in harmonično. Oprema je bila decentna. Avspicije ob katerih je pričela sezona, so torej najbolje in prepričani smo, da ako se bo občinstvu podajalo tudi zana-prej tako dobro nastudirane in spretno režirane igre, kakoršna je bila prva, je gmoten in '•moralen vspch sezone zagotovljen. X.. ¥$sti iz Goriško. Obsojeni obrekovalci. Iz Kanala smo prejeli: Prosim Vas, da tozadevno notico v „Edinosti" z dne 29. in 30. t. m , resnici na ljubo popravite v smislu, da so bili toženci Tomaž Dobrila, Alojz Jonke in Franc Cerar obsojeni vsak na globo 40 K ali 4 dnevni zapor in poravnavo vi>eh pravdnih stroškov od c. kr. okrajnega sodišča v Kanalu in ne (kakor je bilo pomotoma navedeno), od c. kr. okrožnega •»odišča v Gorici. Vesti iz Istre. Iz Kanfanara. Na „popravek" gospice Muškovič v „Edinosti" od dne 21. t. m. odgovarjamo sledeče : Gospića Muškovič bržkone niti čitala ni članka, ki pa popravlja. Kajti drugače bi vedela, da v tem članku ni bilo rečeno, da je bilo njeno prejšnje vedenje vzrokom njenemu premeščenju v Kanfanar. Da je pa škodovala ugledu hrvatske stranke, izlasti pa hrvatskih učiteljic — to vemo vsi. Zato je nje izjava, da pripada k hrvatski stranki, le pesek v oči — javnosti in predstojnikom ! Oni, ki jo poznajo, so prepričani o nasprotnem. A da tudi ona sama ne misli tako, priča nje lastna izjava, da prestopi na Lega Nazionale, in pa dobesedna grožnja : „Quatro porchi di Croati andra in prigione!" — in slednjič dejstvo, da je občevala skoro izključno z Italijani, a v kolikor tudi s Hrvati, je govorila italijanski tudi žnjimi! Proti njeni trditvi, da je vedno najvest-neje vršila svoje dolžnosti kakor učiteljica, bi lahko navedli celo vrsto prič — domačinov in pa tudi nekega odličnega tujca, ki je bil službenim potom v Kanfanaru. Njena trditev, da na tisti prireditvi italijanska godba ni svirala izzivalne pesmi „Lasse pur...", je pa naravnost — smešna, ako ne celo — neumna ! Svirala jo je kakor za stavo — ne enkrat, ne dvakrat, am-p^k velikokrat. — Kdaj pa se je slišalo še svirati kanfanarsko godbo — ako se jo sploh more tako imenovati — da ne bi svirala one glasovite „Lasse pur..." ? M — Sicer pa imamo dovolj prič, ki so na lastna ušesa slišale oni večer svirati to pesem. — Tudi za to imamo priče, da je gospica Muškovič ploskala tej pesmi. Mogli bi govoriti še marsikaj, ali nočemo, ker naš namen ni, da bi Škodovali rečeni gospici. Pač pa zahtevamo, da prenehajo nepristojnosti na Škodo naše narodnosti. Zato pa tudi ni res — kakor trdi gospica —, da bi bil članek, objavljeni v „Edinosti" od dne 14. avgusta, le čin maščevanja podlega človeka ! Res pa je, da smo hoteli opozoriti merodavne faktorje z namenom, da bi spravili gospico na pravo pot, to je: h korektnemu vedenju nasproti Hrvatom ; ali pa, da jo premestijo, ker sicer bi hrvatska šola v Kanfanaru — in to je menda dovolj tehten vzrok — skoro ostala prazna. Naš namen — koristiti hrvatski stvari — je dosežen. In s tem smo zadovoljni. Nezaslišan škandal. Minoli teden se je dogodil v Kopru slučaj, ki mora napolniti z ogorčenjem vsacega olikanega člo-človeka, — in ne le Slovenca in Slovana. — Hrvat iz Oprtlja, Josip Antonac, je prišel v Koper po svojih opravilih. Šel je v družbi svoje sestre in še neke druge znanke iz Istre, tudi Hrvatice, po ulici Calegaria proti velikemu trgu in Brolu. Govorili so vsi trije seveda svoj jezik. Ko so prišli na glavni trg, je pristopil k njim neki Nazario Derin, pok. Nazarija iz Kopra ter jih začel sramotiti: Že una vergogna, che sti p...... de ščavi abbi il corraggio de vegnir fina in piazza grande parlar in ščavo". Antonac mu je odgovoril, da je to sramota, da se on upa sramotiti ljudij, ki ga ne vprašujejo za ničesar, ter je odšel v mesnico. Ko se je povrnil, čakal ga je pred vratmi oni človek, po imenu Nazarij Derin, ter mu pritisnil tako pljusko na obraz, da se je Antonac, ki ni tega pričakoval, kar zvrnil ob zid. Pljuska je bila tako močna, da so se revežu poznali na obrazu vsi prsti. Temu prizoru je bilo priča več ljudij, ki jih je Antonac tudi zapisal za priče, ko je šel tožit tega sinu prastare kulture. Zdi se pa, da ta kultura mora biti res jako stara, prestara, ako more dozorevati take sadove. Bolje, da bi ne bilo te kulture — tako stare! Kakšno plačilo dobi ta junak za svoj „kulturni" čin, bomo Še poročali. Kar si upajo ti italijanski rogovileži presega vse meje. Danes ni niti miren človek varen hoditi po ulicah, ako govori svoj materini jezik. Naši ljubi sosedje govore vedno o svoji „civilta italiana". Kaj, ko bi merodajni faktori odgovorili, da njim, ki so tako civilni, sploh ni treba niti univerze?! Ali, kakor pričajo dejanja, njim res ne treba še univerze, saj še elementarne šole niso izdelali! Saj nimajo Še najelemen-tarnejših pojmov kulture in civilizacije. Književnost in umetnost Poglavje o slovanski glasbi. (Nekaj misli.) — Nihče ne dvomi o bogastvu slovanske glasbe. Imena, kakor Čajkovskij, Rubinstein Dvorak, Smetana, Chopin, Zaje itd. uživajo svetoven sloves. Vendar se nam, zlasti v Trstu, nudi zelo redko prilika, poslušati umotvore teh velikanov, ki nam tako ostajajo večinoma nepoznani. Tupatam se res vrši kak simfoničen koncert (n. pr. lani), kjer imamo priliko poslušati boljšo slovansko glasbo; a to je tudi vse. Ni moj namen razpravljati o tem, kako naj se temu odpomore ? Povedati hočem samo par besed o slovanski (mislim seveda instrumentalni) glasbi, ki jo moramo poslušati na raznih naših prireditvah, na gledaliških predstavah, veselicah in drugod. Ako se kje vrši kaka veselica, stoji na vabilu navadno pompozno zapisano : „Igrali se bodo samo slovanski komadi." In res, prideš na veselico in prvi tak komad je gotov „ Naprej zastava Slave", ali „Mladi vojaki", potem morda „Venček narodnih pesmi" in še „U boj" in — konec. Godba je sijajno izvršila svojo nalogo in igrala same slovanske komade. Sicer se od kake vaške godbe, ki navadno svijo -na naših veselicah, ne sme in ne more zahtevati kaj boljšega in težjega. Saj so ti komadi tako priljubljeni, da ne izgineje še tako kmalu iz naših vsporedov, kar je navsezadnje prav. Pa tudi občinstvo, ki navadno tvori kontingent na teh veselicah, nima posebnih zahtev v tem oziru. Druga pa je stvar v mestu, pred izobraženejšim občinstvom, kjer navadno svirajo boljši ali slabi orkestri. Tudi tukaj nismo v tem oziru mnogo na boljšem. Večkrat čitamo v reklamnih noticah, na plakatih itd. isto stereotipno pripombo: „Pri predstavi bo godba svirala same slovanske komade." A ti komadi obstajajo navadno in skoraj izključno iz „Prodane neveste", „Slovanske uverture", „Venčka narodnih pesmi44, „Nikole Šubića Zrinjskega", „Mladih vojakov" in s tem smo tudi pri koncu. Bog ne daj, da bi kdo mislil, da so ti komadi morda brez vrednosti, r 3 G ar ,Ei Najbolj varno naložen denar jj — je v slovenski — Mestni hranilnici ljubljanski eo _ as 8 3 3 "3 S? §> > ® « o 4> Jr M A %m CL > 3 ta as •O o 5 V* 3 =r 2: C O* • 3T » 3 OB 7? Stanje hranilnih vlog nad 38 milijonov kron. = Rezervni zaklad nad 1 milijon kron Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.~ Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4 l/40/o ter pri pisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po poŠti. — Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5°/0 obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj V4°/0 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako jo hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične domačo hranilnike. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi dru&tvo. MESTNA HMNILNrcn UOBUflNSKfl je v lastni palači v Prešernovi, prej Slonov (Elefantovi) ulici št. 3. IIG 3& avtoriz. delavnica mehanična in elektrot.čna Via Gaetano Donizetti štev. 5 - Trst Prevzema dela, uvedbe in pop-ave. Zlrnvniš*i aparati; »troji na par, motorji na plin in bea-cm, cesalke. priprave za kuhanje, motocikli in b-cikli, kakor tudi vsakovrstno riein mehanično elektiČna luč, motorji, žerjali, dvigalniki, hifini zvonci, telefoni, strelovodi, potrebščine za sve-t Ijke kakor tudi vsakovrstno električno delo. Cene jako nizke. 33EEEJG A. SBOGAR & BAN Informacije zastonj. ■IL Svetloba stotih sveč s stroškom 1'/» stotinke na uro Br»»z tekočine, br z dima, brez vsase mrežice. — Luč na benzin „TITUS" je najbolji, najbolj perfektni in najbolj ekonomični način razs etljave. Cenik zastonj. GASPARI Sl MICHELtCH utjoa F. Venezian št. 16, Tr*t. TELEFON 24-19 UGODMA PRILIKA. V veliki fini botiljeriji In slaščičarni vogal ul. Ghega in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabria) Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice Cene zui**r> e. - Postrežba tudi na dom. A«ti Spumante. ftefofik zagrebški Pe-hnkov&c in &<\ladi§ča Marileud- Salarim Ponte dslla Fabra (vojrn! Torr°Et<»i ui, J03t3 8'JOV* Allo VA di Lond > ♦ ri->. »trvjr :rgot<>v:i»spi*- j^Js-fe zt> ci • fep ia dečke ccbi»ie» zs otroka Površniki, močne jnp-: kakor tadi ' zsifc raletotov. Obleke za. doro :n d«io Delavske ecr T;rolskj lor^en Nepiemočljivi plaSfr (priptnf rv)« :ki) 8poclJaJI<:e.ta blajro tu- ia inozemskih i 11" s rt) Jreotovijaio a*- oblek? po men po najnoveiS •di, točno, -solidno in eiRk-aosn^ po niefcib c?nnb 3£ Zalega jeaihft, olja mila in sveč f| Kari Silvestri n ea ul. Barriera vecchia 41. Blago prve vrste po zmernih cenah. Poatreiba na dom. TEI«. 17-35. II 9* Čoplo se Vam priporoča, da kupite stearicne sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trle-stina „Marca Angelo), katere so najboijie vrste In po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulica Coroneo 39 - Trst Velike nove prodajalmce IP^T pohištva in tapetari] :: Paolo Qastwirtb :: TRST, ul Stadion 116 • Telefon 22-85 (hlfa gledališča Fenlce) Dva odde'ka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Ceng zme^. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne aob". Sprejemne a in kadilne dvorane v najuovejSem ulogu. — SPECIJALITETA : Železno in ineden > pohi5tvo Jogata izbera vsakovrstnih stolic, — popolna oprcm2 in- ;ossmaai 3cli. U ANTON SKERL mohanlk, zapriseženi zvedeneo *RST, Ca: io Goldonijev trg štev. 11 yi6E ilS 80!6i8i8I „PflCh" j fine, namizne; 100 klgr od Kron 12-----------! do 24— iz kolodvora Litija in po pošt- a&riL^isss^rsstjra&ie nem povzetju . i Ra/boršek =»:aKT.-is » po^i»TiJanj<* «- -rerrjcv »»In, motokoiei itd j Razpošilja * * ^v * tfoiiia ,ii5> pripatitov po tava>, cenah. v šmartnem pri Litiji (Kranjsko). - Ena : korbica 5 kilogramov franco Kron 2-40, IHIIIIll-flllUil Fin ISTO! UtiiH"™itl3B' tMJl^J LOJ R. Cbiperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje _ i____rl falsTnln o. kr. avstrij»klh drž. železnic Sprejme razcanmanje iaioršflegasicoili blaga iz mitnic. dostavllanjB na (lom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdka „GE^E^F Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO CENE BREZ KONKURENCE. IEUIIJHIJHIIHIIHI !■!!!■■ HMIIHillMUBIMH rffimni®ifunririunr.3i IMilMIlMUl" imiuuuu ■ o <10V0 P08HEBNO PODJETJI H. St^že1 in druq je urasefito na 2 begsto oprejo za vsaku- Corsi 49 (Piazza Galdoni) Te!. 140 vrstni pogrsb. «ti orodaial- nico mitviiškib predmetov in vsa-kovistnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga Pradsja na dobeio in drobno. m Svoj k svojim ! OČllkCV. krojačnica Svoji k svoji n ! Avgust Stalar TRST - Via delle ^oste štev. i2, j. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) IZURŠUJE USflKOURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in YS8toY. uniforme. - Naroči? s« izvršijo točno. • Delo solidno. Pogrešek mnogih, ki trpe je ta, da atočejo in trpijo mesto, da bi vporablja'.i primerna sredstva-Proti reumi, trjrai.ju, nevralgiji in ozeb?losti ae uporablja uspešno od zdr-vmka priporočen Coutri euman (Besedni znak za menholo salioysiran exkrakt kostanjev) ki nepričakovano gotovo učinkuje n» poccir-jenje in odpravo bolečin, na izplar njenje oteklin in vpoatavo gibčaoaii, na odpravo neprijetnega občutka, ako ae ž n,im drgne, mazira fali obklada p^* 1 cevka 1 krono Izdeluje ae in glavna zaloga .. B. Fragnejrjeva lekarra .. c. k. dvorni zalagatelj Praga lil., No. 203. Praga lil., No. 203. Pri naprej poBl. zneaku K 1-50 z 1 cevko / Pri n « „ 5- — a 5 cevk t Pri n ' „ , „9 —b 10 cevk [ jp^- Pulte aa Ime preparata in Izdelovatelja. ZALOGE PO LEKARNAH. 20 do 50 K no dan zasluži lahko vsakdo pri nas s prodajanjem garantirani;: Brf Čk ia papirjev ve /