126. števil kit. Izdanje za soboto 19. oktobra 1895. (v Trsta, v soboto ziutrni dne 19. oktobra 1895.) '*" . vV Tečaj XX. „KDINOBT" izhaja [io trikrat na teilen t Hc*tih i»-dsiijih ob torkih, ćetrtkih in aobotlkh. / jiitrnnjn izrt»nj»> izhaja ob K, uri zjutraj, v«M-nrno pa iib T. uri Teror, — Obojno tadanje Mt*«i<*; Ifilen Oi'hpc . f. — .BO, i»v*u AV»t.rlJ« t. I.41 z. tri mrin- , . . , . . /a I>vl lnta . . „ o,— ■ , is— /.» vi. leto . . „ 10,— . . . 1R,— Na naročbe krei priložene naročnine te M jemlje ozir. Ponntnif-no itovilke »o dobivajo * pro-rlajuluicah tobaka V Trutu po a urv,., izven Trsta po 91 nvi. Sobotno večerno iKilanj« v trntu 4 n1: rt na.lov* i ilebeliisi črkami *ii pla^ujf prostor, kolikor ob«t'i jmajo. R-ktpi.i ii nr vrafajo. Naročnino. rokUiaarije io oglatr ■prejema n jtntrnliifro ulica Mulino j ii -colo hit. ."1. II. nad»t. Odprt* rokla:aai ijt-•o pro.t« iioitninu. Glasilo alcvenske^a poiitidnetfa druAtva za Primorsko« F »dinotH J. mač" Novo ministerstvo in primorski Italijani. IV. Shod italijanskega društva v Poreču je vsprejel še nastopno resolucijo : „Potrjuje svoj sklep, vsprejet pri zadnjem občnem zboru gledć na poslovni jezik deželnega zbora, in pritrjuje dotični, v zadnji seji deželnega zbora vsprejet! resoluciji, izraža italijansko politiško društvo istrsko željo, da bi se ona odredba spolnjevala neomejeno*. Ta nečuvena resolucija ni bila sicer vsprejeta soglasno, ampak le z večino glasov — ali vsprejet a je bila vendar. To, kar zahteva ta resolucija, je zares nečuveno, kajti poživlja italijansko veČino deželnega zbora istrskega naravnost na upor proti določilom osnovnih zakonov avstrijskih, na upor proti avstrijski ustavi, na upor proti parlamentarnim običajem, veljavnim povsodi, kjer imajo parlamentarne večine še nekoliko — vesti, da ne stavljajo manjšinam kar stopal na tilnik. Gospoda v Poreču hote torej v bodočem zasedanju uprizoriti isto nasilstvo, radi katerega je bil razpuščen prejšnji deželni zbor: izbami t i bodo hoteli iz zbornice jezik de-želnozborske manjšine, ki paje zastopnica velike večine prebivalstva v deželi. Ali ni to očiten upor proti državnim temeljnim zakonom, zagotovljajočim vsem narodom jednaka prava v vseh strokah javnega življenja — torej tudi v parlamentarnih za-stopihP! Ali ni to upor pioti Najviši volji, ki je obsodila italijanaško nestrpnost proti slovanskemu življu ravno s tem, da je po nje nalogu vlada morala razpustiti prejšnji dež zastop istrski, ker je hotel kršiti ustavo in osnovne zakone ? In sedaj, ko je, tako rekoč, kazen še sveža, hoto gospoda zopet ponoviti isti svoj greh, radi kojega jih je zadela kazen !! Zopet hočejo teptati z nogami parlamentarne običaje, zopet se hočejo postavljati nad zakone, trdovratno hočejo zapirati svoja srca svarilom, došlim jim od Najviše strani!! Zopet hočejo kratiti slovenskemu in hrvatskemu jeziku najpi votniša prava, zopet hočejo na nečuven načiu Žaliti — večino prebivalstva v deželi. Po vsej sili hote torej ti ljudje, ki sami sebe označujejo kot predsta vitelje kulturnega življa v deželi, ki jim bi torej — ako je to res — morala biti najbolj razvita čut za pravico in ljubezen do resnice — zopet hote ti ljudje proglasiti brezpravnimi Hrvate in Slovence istrske, zopet hote uprizoriti demonstracijo proti avtoriteti vlade — čuvarici in predstaviteljici prava in reda v državi! Mi ne vemo sicer, kaj in kak<5 mislijo ukreniti naši vrli zastopniki, ako ros pride do take nove provokacije. Na to stran nas tudi ne mučijo nikake skrbi, ker vemo, da na strani manjšine v deželnem zboru istrskem sede možje, kojim ne nedostaje ni razsodnosti, ni železne volje ni — poguma. Naša stvar je poverjena dobrim rokam in gospoda hrvatski in slovenski poslanci izvestno ukrenejo PODLISTEK. Klarica iz farovža. 17 (Dalje), Že je b:l tu. Klarica ni mogla naprej ; v zadregi ogledala se je po svojem ženinu. »Kaj poinenja to?* povprašal je Ze-mecki. .Vsakdanji običaj, da se meje delajo svatom". „Toda po svatovščini". „Tildi pred isto I" .Morali bi imeti verigo iz cvetlic". »Naših rok vsaj ne pretrgate". Zemecki se je nasmijal in posegnil po listnici. v poznani lepi slogi tako, kakor zahtevajo čast našega naroda in njega življenske koristi. Tn ker poznamo te naše zastopnike, vsprejmo naj naše zatrdilo, da narod hrvat-sko-slovenski gotovo odobri vse ono, kar ukrenejo po svoji previdnosti in razsodnosti: v imenu naroda-trpina izjavljamo se soli darne ž nj i m i. Jako pa nas zanima vprašanje, kaj poreče vis. c. kr. vlada, kaj poreče novo ministerstvo Badenljevo na upornost italijanske gospode proti zakonom avstrijskim ? ! Ali dopusti res, tla se'bode peščica nestrpnežev in hegeinonov smela domišljati, da oni stoje izven zakonov ?! O grofu Badenlju trde splošno, da ima železno voljo in železno roko — zato pa smo zelo radovedni, da-li ta železna roka doseže z vso svojo težo one, ki nočejo poznati prava, ki skrbe na vse mogoče načine, poslužuje se pri tem najdrzniših sredstev, da le ne bi se uresničila plemenita želja plemenitega našega vladarja : d a b i prišlo do ni i r n in z a d o v o 1 j n o s t i med narodi. Ali doseže železna volja novega ministerskega predsednika ljudi, ki železno trdovratnostjo uničujejo pogoje za mirno življenje med narodnostmi na Primorskem — torej pogoje toli zaželjenega miru in zadovoljnosti ? Visoki c. kr. vladi mora biti vendar jaistio bolj nego komur koli drugemu, kako potrebno je, da nastopijo normalni od-nošaji zlasti v'pokvajini toli izpostavljeni po svoji zemljepisni legi, v koji bodemo krvavo trebali železnega patrijotiziua v nevarnih slučajih iu ob svetovnih dogodkih, kakoršni dogodki nastopijo lahko kar čez noč pri sedanji napetosti v Evropi, koja napetost se najbolj izraža v nervoznem oboroževanju vseli držav. Želja po samoobrani in skrb za osi-si guranje bodočnoti države, prisilit i bi morala naše državnike, da npotrebijo ne le vso svojo modrost, ampak tudi vso svojo eneržijo v to, da ne bode glodal črv nezadovoljnosti — posledice nasilnega iu neprestanega zapostavljanja — velikega dela, ono večino prebivalstva, ki hoče v resnih časih v nepremični zvestobi vrSiti dolžnost avstrijske posadke v tej obmejni trdnjavi! Ne le pravica, ampak tudi zadovoljnost narodov je podlaga državam. Skoro dobi torej ministerstvo Badenijevo priliko, da dokaže, ali bode prištevalo k „razdirajočim življem" le radikalne Btranke med Slovani, ali pa tudi oneljndi mad našim italijanskim prebivalstvom, kojih resnični radikalizam noče poznati nobenih mej, nobene avtoritete, kojih jedino načelo je : Sic volo sic jubeo — tako hočem, tako ukazujem ! In ti ljudje ne uveljavljajo tega svojega načela,' le proti svojim sodeželanom slovanske narodnosti, ampak hočejo, da veljaj to načelo tudi proti vladi in brez vsega obzira na temeljne zakone avstrijske. Nikakor se nočemo siliti g. grofu Badeniju — čemu bi prosili milosti, kjer sinemo zahtevati prava?! Tudi to vemo, da tudi pod novo vlado utegnemo priti na indeks kot .radikalci iu panslavisti" in da se nam .Pustite svoje bankovce — hočemo le odkupnine". Zemecki je osupnil. Tako še ni nihče govoril žnjim. .Odkupnine — kakošne?" .Prošnjo — zahvalo!" .Komu ?" .Cirilu!" .Ne poznam nobenega Cirila! .Niti tega ne, ki tukaj stoji ?" .Proč s ceste !* .Niti koraka! Naše roke so krepko sklenjene, ter vas ne puste tako lahko k oltarju". In za prvo verigo napravila sej« druga in iz vsacega njenega člena gledalo je dvoje ognjenih oči, dvoje odločnih lic. v tem slučaju ni nadejati posebne naklonjenosti. Vendar smo zelo radovedni na politiko novega ministerstva glede na naše primorske razmere, zlasti z ozirom na drznost onih politikov, ki poznajo le svojo voljo in svoje cilje, a nikakor nočejo poštevati, kaj in kako zahteva korist države. Kajti tu ne gre samo za prava Slovanov, zajamčena v zakonih, ampak tn gre v prvi vrsti za državno korist i u dinastiško čutsvo-vanj e. Ako ministerstvo Badenijevo tudi ne bi hotelo izvajati načela jednakopravnosti za nas Slovane, moralo bode tu doli vendar vršiti svojo dolžnost kot avstrijske ministerstvo — varovati bode moralo svojo lastno avtoriteto in ugled države na znotraj in na zunaj. Ak > pa hoče doseči ta svoj namen, zahtevati mora ne le od vsacega posamičnega podanika, ampak tudi od vsake stranke brezpogojnega spoštovanja do avstrijskih zakonov. Ker pa resolucija, vsprejeta na italijanskem shodu v Poreču, znači jasno preziranje zakonov jednakopravnosti, ker ta resolucija znači očiten upor proti oni višji volji, ki je dala razpustiti prejšnjo deželno zbornico radi kratenja pravic manjšini v isti zbornici in zajedno večini v deželi, ker ta resolucija poživlja naravnost na upor proti vladni in državni avtoriteti, in ker slednjič ta resolucija mora vzbuditi hudo ogorčenje med onimi, proti kojim je naperjena, in je po takem skrajno nevarna koristim države v tej obmejni pokrajini: nadejamo se, da bode vlada Badeuijeva umela vršiti svojo dolžnost ler da bode brezobzirno izvajala posledice, ako bi hotela italijanska večina v deželnem zboru istrskem izvesti, kar je zahteval od nje shod v Poreču v svoji nestrpnosti i n kričeči domišljavosti. Kajti, kakor rečeno: resolucija joreška ni obrnena samo proti ustanovnim pravicam istrskih Slovanov, ampak je obrnena n a-r a v n o s t p r o t i temeljnim, s p I o š-n i m določilom ustave same! Ako so stvari dozorele do te mere, ne bi smelo razumeti šale nobeno avstrijsko ministerstvo, najmanje pa tako, o k a t e r e m gre glas železne v o 1 j e i n železne roke. Politiške vesti. V TrHtu, dne 18. oktobra 1891». Pri včerajšnji dopolnilni volitvi za državni zbor v mestih in trgih na Goriškem je bil naslednikom grofa Frana Coroninija z veliko večino izvoljen knez K g o n H o h e n-1 o h e. česar pa je bilo pričakovati po zmešnjavi, ki je bila nastala, ker se je nasprotni kandidat Bujati vsled silnega pritiska z raznih odličnih strani odpovedal kandidaturi tikom pred volitvijo. Velika večiua slovenskih volilcev je ostala doma in niti niso prišli volit, videči, da niti ni misliti na zmago pri takih okolnostih. Vendar pa beležimo zadovoljstvom, da so se oni, ki so volili, lepo držali navodila, dobljenega od društva .Sloga", iu so tako pokazali pravo razumevanje na- Klarica postala je rudeča, Zemecki zasanel. .Kakošne prošnje hočete?" „Za Klarico — ker je preklela dušo Cirilovo. To vašo besedo pak naj vam ona kdaj vrne!" .In zahvalo ?" „Za se — da je Ciril vse leta tako čuval vašo nevesto". ,Rečem mu to doma — odjenjajte 1" „Ciril se ne povrne domov nikdar več. Glej, Ciril pada — zadržite ga — omijte m u senci z mrzlo vodo--". „S pota!" .Zahvaliti — prositi !• „Ciril, — zahvalju jem se I i ! — odpusti mi !" rodne discipline. Izjemo so napravili slavni „odločni Slovenci" sežanski. Le oni, in jedino oni, so .se tudi to pot ločili od svojih slovenskih sorojakov ter so — devet njih po številu — kompaktno glasovali za moža, ki je ponosno izjavil na javnem shod u, d n sovraži Slovence. In tako so se zopet tiščali v bratskem objemu .odločili Slovenci" sežanski in somišljeniki gosp* Venutija! Sedaj imajo torej svojega zastopnika po lastnem ukusu in po lastni želji. Le žal, da je ukus naše laške gospode tako malo v soglasju z resničnimi in življenskimi koristmi dežele. Hrvatski in slovenski poslanci se bodo baje posvetovali te dni — tako poroča vsaj češki .Hlas Naroda" — da-li je bivšim nekoaliianceui zopet vstopiti v Hohemvartov klub. O tem vprašanju da so se posvetovali že takrat, ko je bilo nastopilo začasno ministerstvo Kielmanseggovo. Takrat da so zahtevali Slovenci, da se je b r e z po g o j n o povrniti v klub konservativcev, dočim so bili dalmatinski poslanci meneiija, da je sklepanje o tej stvari odložiti na poznejši čas. Dasi vemo, da nekatere bivše nekoali-rance jako miče in vabi v konservativni klub, vendar pa ne moremo verjeti, tla bi Kerjan-čič in družba hoteli tako nečastno položiti orožje pred onimi svojimi slovenskimi tovariši, ki niso imeli prav !! O resoluciji italijanskega političnega rilil&tva za izključenje hrvatskega iu slovenskega jezika iz deželnega zbora istrskega piše .Agramer Tagblatt*: „Ker pripadajo vsi italijanski poslanci iutrski omenjenemu politiškemu društvu, je ta sklep, ki je bil vsprejet soglasno, obvezen za deželni zbor. Takega postopanja resnične manjšine v deželi nasprotni resnični in le po slabem volilnem redu tlačeni večini, res ni mogoče označili drugače, nego da se je imenuje nesramno izzivijanje, kojemu je namen povsem jasen. Dasi biva v Istri velika večina slovanskega prebivalstva, vendar hote po takih zvijačah dokazati italijanski značaj dežele na zunaj iu tako opravičiti — iredentizem." Zmaga antiseniitov. Predvčerajšnjem se je vršila dopolnilna dežolnozborska volitev za volilni okraj Hemals-Tulln na Dolenje-Avstrijskem. Izvoljen je bil krščansko socijalni kandidat S te i ti er z 1*2 glasovi prm i 12 In tako pada list za listom b črvivega drevesa nemškoliberalnega. Tudi pri dopolnilni volitvi za trgovinsko zbornico v Ljubnjem je doživel nemški liberalizem poraz. Tu sicer ni bil izvoljen antisemit, pač pa mož, ki se nngiblje na nemško-nacijonalno stran. Profesor Kupei \v i e s e r je dobil 16 glasov, liberalec P e u g n pa fi. K u p e I \v i e s er ne pristopi nobeiiemu klubu v državnem zboru. O stanju sv. Očeta razširja pnrižki list .Jour" uprav obupne vesti, češ, da so posvetljenemu glavarju naše cerkve dnevi šteti. No, ini smo uverjeni, da te vesti izvirajo iz pohlepnosti neke vrste listov, ki ne morejo živeti brez senzacjjonelnih vesti. VI. Še dolgo časa pripovedovalo se je o Toufetinskih „ustaših", ki so pred cerkvenimi vrati Kameniške cerkve prisilili Ze-meckega do tako nečastne prošnje in se tako maščevali na razžaljenjih, vrženih Cirilu v lice. O ničemer drugem se ni govorilo, nego o tej čudni svatovski „pregraji" (meji). Tovariši so rekali: „Pravo tak6! Saj Zemecki itak že ni vedel, kako bi nosil glavo iu na dani pozdrav je še pol ure premišljeval, ali bi zahvalit ali ue!" Kmetje so bili proti njemu, ter želeli si, da bi se povrnilo človeško pravo ; babice so prerokovale vsled predbežnih /.nameni hude reči iu otroci so se igrali Toužetinske .ustaše". (Dalje prih.) O kapitalu v židovskih rokah. Iz zasebnega pisma, doposlanega od jednega najodličniših antisemitov na Dunaju nekemu tukajšnjemu gospodu, ki se jako zanima za sedanje socijalno gibanje, pesnematno: Vaš cenjeni list sem prejel. Bodite Vi in Vaši tovariši zagotovljeni, da se bodemo toliko jaz kolikor drugi tovariši iz moje stranke vsikdar trudili, da bodemo*ustrezali Vašim opravičenim željam po svoji vednosti in vesti. VaSa opom-nja o kapitalu, ki se nahaja v židovskih rokah, je, žal, le preresnična. Dovolite mi, da kot najbolji dokaz za to navedem dejstvo, da je izračunal v Berolinu izhajajoči list „Vonvarts" — to je torej list, ki gotovo ni pisnu v klerikalnem zinislu —, da iznaša vse premoženje, ki si ga je zbrala vsa duhovščina tekom stoletij, približno 250 milijonov, dočim ceni Žid Szeps — in ta gotovo ni antisemit — premoženje Rothschildov, kojih predniki so bili siromaki še pred dobrim stoletjem, na 20000 milijonov frankov, ali det«! tisoč milijonov goldinarjev. Ali gospoda moja, kaj hasne to, ako delavski sloji na jedni strani spoznavajo, da Židje zbirajo vse premoženje v svojih rokah, ako pa na drugi strani slede agentom velikega kapitala?! Na Dunaju so židje Adler, Ingver, Kllbogen, Kllenbogen, Glaser itd., ki imajo prvo besedo in koje slepo poslušajo delavci; v Trstu so židje pri „Piccoln", kojim sledi množica, v Brnu so zopet drugi itd. Zato pa mora priti ljudstvo do spoznanja, da židovsko vprašanje je vprašanje plemena in da bode socijalno vprašanje rešeno po svojih ko bode rešeno židovsko vprašanje. Italija v Afriki. Naprej ne vem, nazaj ne smem! V tem položenju se menda nahaja junak Baratieri v Afriki. Pri takih okolnostih je seveda nnjpainetneje, da lepo molči, zbok česar niti »navdušeni" italijanski listi ne poročajo danes o nikaki .zmagi" slavnega italijanskega orožja. Različne vesti. Ottbna vaat. Poveljnik tržaške vojaške postaje, kontreadmiral baron M i n u t i 11 o, odpotoval je na dopust v Ljubljano. Ponižno vpraianje. Prevčeraj objavil je tržaški službeni list zakon z dne 10. avgusta 1895., tisoči se začasnega odpusta davkov in doklad za nova indiistrijalna podvzeljn, ki se osnujejo v t r ž a š k i o k o 1 i c i in v katastra! n i občini Milje. Službeni list pa je objavil ta zakon samo v italijanskem jezik u. Zakaj ? Ali smo Stovenci res tako „inferiorno" pleme, da je bil ta zakon osnovan le za „Italijane v tržaški okolici" ? ? Prav hvaležno bi vzeli na znanje pojasnilo v tem pogledu! Čast, komur (att. Iz okolice pri sv. Antonu starem nam pijejo: Veliko se je že pisalo o rabi jezika pri cerkvenih opravilih v naši cerkvi, a le malokdo ima vse tako živo pred očmi kakor jaz, ki bivam tu že jedno četrt veka. Zato pa moram reči resnici na ljubo, da se je obrnilo mnogo na bolje, odkar službuje tu veleč. g. Josip Košir. Prejšnji propovedniki niso imeli niti polovico poslušalcev, kolikor jih inm sedaj ta gospod. Cerkev je vedno polna poslušalcev. In dlje časa je imel ta gospod ob nedeljah celo po 2 prepovedi. Hvala mu torej na velikem trudu v prid svojim župljanom ; Bog mu poplati vso ljubezen do nas. Ne morem si kaj, da ne bi zajedno omenjal naše vrle bratovščine sv. Cirila in Me-toda, ki tudi v naši ceikvl skrbi za toli krasno petje. Oloveku se kar srce topi, ko čuje toli milo petje v svojem materinem jeziku. Hvala vsem, ki so toli vneti za poveličevanje časti božje! Hvala vsem, ki toli plemenito nngujejo lepo slovensko besedo v naši cerkvi. Resnicoljub. Vreme. Po dolgi vrsti lepili dni) se je obrnilo vreme kar h kratu na zlo. Toplomer padel je na 5 stop. C. in prav rezek sever spominjal je nekako na nastop burje. Poleg tega je deževalo; s kratka : nastopil je jako neprijeten jesenski dan. Močni veter je prevrnil več oseb, ki so hitele po svojih opravkih, na vso srečo pa se ni nihče polomil svojih zdravili udov. Morje se j« penilo, da je bilo strahotno a zajedno prekrasno videti je. Mnogo ribiških čolnov v pristanišču se je prevrnilo, toda parniki pomorske vlade rešili su vse dotičuike, ki so biti v nevarnosti, da se potope. - Popoludne se je nebo z vedrilo, veter je potihnil in včeraj imeli smo sicer hladen, toda prijeten dan. — Po planinah in Balkanu je zapadel sneg. .Hrvatsk agitator", iupn>k v Piranu. Te dni bila je v Piranu slovesna instalacija novega župnika, našim čč. čitateljem po imenu dobro znanega kanonika Fond e. Nam vsem je se v živem spominu. kakiS je ubogi preč. g. kanonik povodom upora v Piranu radi dvojezičnih napisov pobegnil na streho svoje hiše, ko je naščuvana in podkupljena in pijana druhal navalila v njegovo stanovanje. Spominjamo se tudi živo, da so tedaj proglasili tržaški italijanski židovski listi in njih nemški pobratimi na Dunaju kanonika Fondo kot „hrvatskega agitatorja", vernega pristaša panslavizma itd. In glejte čudo I Istega .hrvatskega hujskača" posadili so sedaj na žup-niški sedež pristno - italijanskega Pirana, istega Pirana, ki v svojem lahonskem „liberalizmu" tekmuje z „liberalci" tržaškimi. Mar se je msgr. Fonda v teku jednega leta spreobrnil tako temeljito, da se je odpovedal .hrvatstvu" in prisegel k laški zastavi, ali pa so dotična trobila tako kratkega spomina, da se povodom ttmeSčenja msgr. Fonde niso spomnili več na njegovo „agitatorstvo", — ali pa so temeljito lagali tedaj, ko so raz-trobili msgr. Fondo hrvatskim pristašem ? Najverojetniše je poslednje. Nemikutareki zarod! Iz Ljubljane nam poroča jeden naših dopisnikov: Za Winkler-jeve vlade morala je mestna občina ustanoviti za peščico „nemških" otrok deško in dekliško ljudsko 4 razrednico, in danes ste že obe tolikanj'/prenapolnjeni, da ju bode letos treba razširiti! Zaradi — nemških otrok ? Kaj še! V ti dve šoli pošiljajo se vsled agitacije šolskih vodstev in lehko-mišljenosti slovenskih z nemškutarstvom obliza-ii i h starišev, otroci slov. starišev, kjer se --samo ob sebi umevno —, od prvega do zadnjega razreda pripravljajo v prave nemšku-ta rje. Vse sili v te šole 1 Zaradi slovenskih otrok se letos razširiti dve nemški šoli! Ali ste že čuli kaj podobnega od Slovencev?! Da, žalostno je pri nas! Poglejte ljubljansko slovenščino, te razmere, in tisto ošabno narodno-neaaškntarstvo! Poglejte si le bolj natanko to središče M o v e n c e v, mraz Vas obide! Pa — dovelj o nemških šolah. Il Sovinjaka pišejo dne 12. t. m. »Naši Slogi" ter prosijo, da ponatisnemo v našem listu dotični dopis, kateri želji ustrezamo tu drage volje, ker bode ta dopis v obče zanimal naše trgovce z vinom. Kvo ga : Nekateri lažnjivi mešetarji iz Marcenegle, obline Vrli, rekali so nekaterim Slovencem, ki tržijo z vinom, da letos ni treba iti v Sovinjak po vino, češ, da je toča pobila vse grozdje. To je živa laž. Bogu moramo biti hvaležni, da letos nismo videli niti zrna toče ter imamo najboljšo letino in najboljše grozdje, kar more dokazati trgovec z vinom Josip Pečnikur iz Domžal, ki je bil nedavno pri nas, da vidi grozdje ter je kupil več hektolitrov vina, takega, da v Marčenegli ni še nikdar bilo takega. — Prosimo trgovce, ki pridejo v te kraje, da se ne dajo v roke inešetarjem, ki jih pričakujejo po potili in vodijo k onim kmetom, kateri jim plačajo veČo „šenšarijo". Ti ljudje se pogodijo s kmetom, da mora njim dati po 1 gld. od vsakega hektolitra in vse to mora seveda plačati dotični kupec. O tej stvari osvedočili smo se lani v naši občini. Mešetar se je pogodil za okolo 60 hektov belega vina po 15 gld., a trgovec moral je plačati to vino po 1H gld., tako, da je mešetarju ostalo (io gld. dobička, in poleg tega moral ga je trgovec plačati še posebe. Tako znajo ti ljudje guliti trgovce ! Ako trgovci ne marajo, da jih kdo prevari, ko pridejo v Sovinjak, obrnejo naj se do Ivana Žiga nt a, zastopnika „Slavije*, na Vrhu pa do g. Antona FI e g o, občinskega svetovalca in župana, katera gospoda jih popeljeta brezplačno k vinogradnikom, da pogodijo sami ceno žnjimi, a pojdeta jim na roko v vsem, kar jim bode potrebno. Iz Ljubljane nam pišejo dne 17. t. m.: Zdaj le, ko Vam to pišem, pri nas kaj pridno dežuje, vmes pa ualetava v veli h cunjah — sneg ! Temperatura se je čutno znižala: p o Kamniških planinah je doli do zelenja vse „b e 1 o", in ta sneg obleži sedaj na istih bre/. dvoma, dočim se ga znebimo po ravnini in dolini. — Lani smo dobili prvi sneg dva dni poprej, namreč 15. oktobra — dež in mraz.' Po barakah p;i še ubilu stanu-valcev, brez potrebnega stanovanja in zavetja! Draginja pa že zdaj neznosna — uprav židovska! Kam je Ljubljano pritiral — potres! Ji obljubljene dežele. "Naša Sloga" piše pod tem zaglavjem : Iz vse Italije dohajajo več ali manj nepovoljni glasovi o letošnji letini, a v nekaterih krajih ljudje že sedaj umirajo od glada. Tak6 dohajajo glasovi o „žvepleni križi" v Siciliji, ki se širi čimdalje bolj in vsled tega strada na tisoče ljudij, ki so živeli od zaslužka v rudnikih. Vesti, dohajajoče iz Grotte, Favara, (.'alsaminette, Cianciena in Racalamata, dokazujejo, da je postal položaj jako resnoben, kajti delavci brez posla ne morejo več najti sredstev za živež, a javna dobrohotnost se je že izcrpila. Po omenjenih središčih, kjer kopljejo žveplo, grozijo se delavci. Nad 10.000 ljudij je brez zaslužka. V sami občini Grotte je bilo treba 50 000 lir za nbla-ženje bede in lakote. Tako je že sedaj, a kaj bode še-le na zimo ? Položaj je strašen, tudi v moralnem pogledu. Tako je v Favari prodala neka nesrečna ženska svojo trinajstletno hčer nekemu brezvestnežu, da je mogla kupiti juhe svojemu bolnemu možu, bednemu delavcu, ki si je ostrupil zdravje dolgoletnim delom v rudnikih. Altroche feste per il XX. Setteinbre! . . 0b6nl zbor podpornega pisateljskega druitva vršil se je~dne 14. oktobra v ljubljanski čitalnici. Predsednikom je bit izvoljen nsmesto odstopivšega dra. Vošnjaka g. prof. Perušek. Ubegel vojak. Dne 10. t. m. ostavil je vojašnico 22 letni podčastnik Josip Grželj iz Brezovice pri Materiji, službujoči pri 97. pešpolku, 5. četa, in od tega dneva ni več glasu o njem. Ne zna se. da-li je pobegnil, ali ponesrečil ali kaj; bržkone pa si je vzel samovoljno „dopust", Turški dostojanstveniki. Baš izšla .Priročna knjiga o turškem dvoru in o državi" objavlja jako zanimivih podatkov o številu turških dostojanstvenikov. Ker imajo vsi ti visoki državniki ali častniki bržkone tudi visoke plače, čuditi se mora človek, čemu zametuje preko grla zadolžena Turčija toliko denarja. Ta knjiga torej javlja, da so najviši uradniki v Turčiji .vezirji", ki imajo isto stopinjo, kakor maršali v vojski, toda po svoji časti stoje pred „muširji" (maršali). Turčija ima 6n vezirjev (!) in 40 maršalov (V Avstriji nimamo niti jednega, odkar je umrl nadvojvoda Albreht!). Za maršali pridejo .Bala", katerih je 120 in za njimi „Oula" I. razreda, kojih je 390. — V cesarski palači službuje izmed viših uradnikov 1 dvorni maršal, 8 komornikov, I glavni tajnik, 1 tajnik za ptuje jezike, 2'i tajnikov, 3 duhovniki in 10 drugih uradnikov. Sultanu služi 21 glavnih pobočnikov (adjutantov) 125, (!) častnih pobočnikov (!!). in 131 pravih pobočnikov (!!). Vsi glavni pobočniki so maršali. — V ministerskem svetu sede ministri, šeili-iil-Islam (vrhovni duhovnik}, načelnik topništva in državni tajnik velikega vezirja, vseh vkup 13 oseb. Ti visoki turški gospodje menda niso zaradi „nesrečne" številke 13 čisto nič v zadregi, kakor bi bil marsikoji .omikauec" v prosvetljenem zapadu! Sodnijsko. Prve dni julija meseca dospelo je na ladiji „Amor" iz Jamajke v Trst nad 400 tonelat lesa za dve tržaški tvrdki. Ta les so izkrcali težaki: Fran Condolini, 3Slet, star, iz Trsta, 49let»i Peter Grg iz Voloskega okraja, 631etni Aleksander Coraz-zi iz Kimina in njegov 24!etni sin Josip iz Trsta, te težake pa je nadzoroval 58letni Gašper Gombač iz Nakloga (Sežana). Ti to> žaki ponudili so potem omenjenima tvrdkama več istega lesa na prodaj, češ, da so to preostanki, na katere imajo pravico oni, a tvrdki sti opazili, da manjka par tonelat lesa. Res Policijsko. 41 prli, ker se je v dnevu obnašal jako so našli na ladiji .Amor" skritih 5 tonelat tega lesa in zato so prijeli omenjene težake zaradi tatvine. Predvčerajšnjem bila je razprava o tej stvari. Ker je bila škoda poravnana, kajti tvrdka v Jamajki poravnala je primankljaj tržaškima tvrdkama v denarju, bili so obsojeni : Gombač in ('andolini vsak na 4 mesece, Grg pa na 3 mesece ječe. ('orazzi, oče in sin, bila sta rešena obtožbe, kajti nista ponujala lesa na prodaj. mesarja Karla S. so za-ulici Torrente o belem nespodobno. — 35 letni težak Ivan Ptacek, stanujoči pri sv. Ivanu, ulica S. Cilino lišt. 24. se je pijan nevarno pretil svoji ženi Le-ta je pozvala stražarja v pomoč. Stražar Pajk je prihitel na Ptac-kovo stanovanje, a zaman se je trudil pomiriti besnega pijanca. Ko je preiskal njegovo obleko, našel je pri njem dolg kuhinjski no*, toda istega mu ni mogel izviti, ker se je Ptacek upiral na vso moč. Stražar se je pri nastavšem ruvanju lahko ranil na roki. Trebalo je še dva stražarja, da so združenimi močmi ukrotili Ptacka in ga odpravili v zapor. — Po noči na včeraj vtihotapili so se nepoznani tatovi v Geržabkovo kampanijo, ulica Chiozza hšt. 55, ter ukradli okolo 20 komadov razne perutnine. Brezvestni tat je posekal ukradenim živalicain glave in poslednje razmeta) po dvoru! Koledar. Danes (19.): Peter Alk., spo-znovalec; Etbin, opat. — Jutri (20.): XX. pobink. nedelja. PosveČevanje cerkva. — V ponedeljek (21.): Uršula, devica, mučenica: Hilarjon, opat. — Mlaj. — Solnce izide ob ti. uri 25 min., zatoni ob 5. uri 5 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 9.5 stop., ob 2 pop. 14.5 stop. C. Najnovejše vesti. Beligrad 18. Kralj je pomilostil vse opo-zicijonalne časnikarje, ki so bili zaprti radi tiskovnih pregreškov. Carigrad 17 Turški listi javljajo, da je vlada sklenila uvesti reforme v azijskih pokrajinah, da zagotovi blagostanje prebivalstva. (Koliko takih obljub je že dala turška vlada.) Armenske trgovine so zopet odprli. Dunaj 18. Nadvojvoda F e r d i n n n d Karol je odpotoval danes v Prago. Zagreb 18. Po sklepu shoda dijakov, glasom katerega se morajo udeležn ik i pri sežiganju ogerske zastave sami staviti sodišču, prijavilo se je danes pri policiji do 100 dijakov. katerih veliki del so obdržali v zaporu. Duimjali« bona iaoa 11r£uv ■■ i itolg IS. oktobra papirju . . „ „ v Hroliru , . Avotrijuka rentu v /liti >i . „ „ V krmmli Kreiiitno Akcij« ..... London 10 LhI...... Napotooni..................O.M 20 mark ........11.77 100 italj. lir........45.— ilunnH 100.30 100 0 lai ar> 101 20 ;iys.r>o 120 or> tccrai 100.M 100HO isi.rtr« 101.10 !l«l8.ftO rjo ar. ft-68' 11.7« 45 12' Kranjske klobase se prodajajo v žganjariji na vogalu ulice Torrente in ulice S. Francesco. kniiiavjcm in drugim priulnjalmii daje se navadili skonto. JAKOB STIUJKELJ - TRST via Caserma it. 16 uhod piana della Caserma. (nu.*i>i'uti t'rllki r>(/ti*nifi 1, |>ro(l;ijii |io nuverojetnih nizkih cenah vsakovrstna nngloška kolesa (bioykle) Zastopstvo knh" „Ralei^h" i/, tovarni' „Hiiliiinh Cynlo C" L.ti). Nottingliain Angloiko" in koles . Adler' \r. tovarno II. Klejor Frankfurt. Kolosa „Itnleipli" in Aillor so fvotovno znana, poslednju rabijo so v nomitki vojski. Kolnsn pošilja »o nn iležolo in na vso krnjo liroz vnoli stroškov. S p r c i o in a h c |i o p r a v u vsakovrstnih novih in starih kolon in šivalnih strojev. V zalogi naliaj.tjo so vankovi-Htna orodja in pripravo za kolesa, Zahtevajo nuj se ceniki! ZAHVALA. Podpisana najsrčnejše zahvaljuje vse one, ki so izkazovali svoje sočutje ined boleznijo in ob smrti nepozabnega in preljubi jene ga LOVRA GODINA ponestniku, mlnijskryoierjvnika, zapriHriruetju cviiilvti, bir&nja zhjhiiki in ileSehiei/ii pouluncn, v prvi vrsti pa pevce pevskega društva „Velesila" za ganljivo petje, slavno občinstvo, vse znance in prijatelje za spremstvo k večnemu počitku. Pri sv Jakobu pri Trstu, dne 18. oktobra 18%. Rodbina (Jodhl (t-SfUt cin, Lastnik politično društvo, Edinosti". — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij M i kota. Tiskarna Dolenc V Trstu,