SLOTEHSEI UST
COBEBO ARGENTINO T ABITA REDUCIDA Concesión 15öl	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.		NAROČNINA: Za Ameriko in xa celo j! leto $ arg. 6.—; sa pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev, J
Dirección y Administración: GEAI», OESAE DIAZ 1667, U. T. 69 - 3667 Bs. Aires.	ANO (Leto) XII.	BUENOS AIRES, 13 DE JUNIO (JUNIJA) DE 1941 Num. (Štev.) 20	POSAMEZEN IZVOD; 10 ctvs. 3
Nesrečna pot
Slovenski narod je po svojih sinovih v Primorju na lastni koži preizkusil, kaj je italijanski fašizem in kaj sme od fašistične Italije pričakovati: v začetku nekoliko hinavskih obljub, pozneje pa fašistični “ mangunello ”, konfinacijska taborišča, ječe in puške črnega tribunala. Zaradi te izkušnje, ki jo je slovenski narod imel z Italijo, in še prav posebno s fašistično Italijo, nas je na vso moč presenetila vest, ki smo jo čitali v buenosaireškem fašističnem glasilu, da je bivši ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen v spremstvu italijanskega generalnega komisarja Graziolija in članov njegovega po Mussoliniju imenovanega “sveta ljubljanske pokrajine ’ obiskal Rim in se tam poklonil Mussoliniju!
Ko smo premagali prva in zelo neprijetna čuvstva, ki jih je v nas vzbudila ta novica, smo skušali dognati vzroke, ki so bivšega gospoda slovenskego bana pripravili do tega, da se je odpravil na tako pot. Zelo verjetno se nam zdi, da se za takšen korak ni odločil samo po lastni uvidevnosti, marveč po posvetu, ki ga je gotovo imel s takimi ljubljanskimi gospodi, ki jim pot v Rim čeprav ne v Palazzo Venezia’’, ni neznana. Pri teh gospodih je najbrž prevladalo oportunistično mnenje, da je treba računati s trenutnim dejstvom, da so Italijani v deželi, in da se je treba torej na takšen način prikupiti samemu Mussoliniju, da bi dežela preveč ne trpela zaradi italijanske okupacije; zato naj gre slovenska delegacija v Rim.
Tak oportunističen in prav nič junaški sklep bi se morda dal do gotove meje opravičevati kot poskus, da se v hudi sili prepreči večja škoda, toda nikakor ni mogoče opravičiti dejstva, da je ljubljansko dele-gacijo vodil v Rim mož, ki je bil najvišji predstavnik jugoslovanskih oblasti v Dravski banovini do okupacije ! Slovenski ban ne bi bil smel pod nobenim pogojem na takšno pot, .razen v spremstvu italijanskih kara-binerjev!
Dr. Natlačen in njegovi svetovalci, ki so računali z dejstvom italijanske okupacije, so premalo računali z drugim dejstvom: da smo Slovenci sestaven del Jugoslavije, ki je v vojni z Italijo; da italijansko okupacijo prenašamo po sili, ampak da je ne smemo priznati in je nikoli ne bomo priznali, ker hočemo spet zaživeti svobodno življenje v okviru obnovljene Jugoslavije; da je Italijan, slovenske zemlje večno lačni sosed, sovražnik, ki je vdrl na našo zemljo po krivici in s katerim bodo računi poravnani šele, ko se bo umaknil na svoje, tja za Tilment; da bi od roparja, ki je zagospodoval v naši slovenski hiši, smel moledovati miloščino kdorkoli, samo ne slovenski ban! Poleg nesreče, ki j0 je zadela z italijansko okupacijo, Sloveniji res ni bilo treba še sramote, da se fašisti hvalijo z banovim obiskom njihovemu dučeju in da Musolini, gotovo tudi v zvezi s tem obiskom, trobi v svet, da je bila Jugoslavija umetna tvorba, ki se je zrušila ob prvem udarcu!
A končno tudi z oportunističnega stališča ni bilo treba nikomur hoditi v Rim za Slovenijo. Taka pot je bila popolnoma nepotrebna, če se vojna konča z zmago Nemčije, ker v takšnem slučaju v Sloveniji ne bo ukazoval Italijan, marveč Nemec. Če se pa vojna konča — kakor se tudi bo — z zmago zavezniškega orožja, je bila Natlačenova pot v Rim vse prej nego umestna in slovenskim interesom koristna.
Zato pa slovenski izseljenci odločno in ogorčeno obsojamo tako oportunistično politiko ljubljanskih gospodov.
Angleške in francoske svobodne čete vdrle v širijo
IZJALOVLJENI NEMŠKI NAČRTI
NAPETI
— FRANCOSKA OD NOŠA JI MED
VOJSKA V SIRIJI PRESTOPA NA ZAVEZNIŠKO STRAN — LONDONOM IN VICHYSKIMI MOŽMI
Nacistična in fašistična časopisna trobila obsojajo z naravnost histerično vnemo “krivični barbarski napad angleške vojske’’ na Sirijo! Človek ne ve, ali bi se krohotal ali jezil, ¡ko vidi, kdo se tu postavlja za zaščitnika “napadenih’’ proti “napadalcem’’. Totalitarna nesramnost presega res vse, kar si človek more izmisliti. Nemci, ki so zasedli Avstrijo proti volji dobrodušnih Avstrijcev, podjarmili Češkoslovaško, zverinsko napadli Poljsko, potem ko so ji dolga leta obljubljali prijateljstvo, podjarmili Dansko in Norveško, pohodili Luksemburg, Holandsko in Belgijo, zasedli Madžarsko, Romunsko in Bolgarijo, divjaško navalili na Jugoslavijo in Grčijo, hočejo dajati drugim nauke o morali v mednarodnih odnošajih! In tej tevtonski hinavščini se pridružuje še lajanje fašistične Italije, ki je zahrbtno napadla Abesinijo, Albanijo, Francijo, Grčijo in našo državo!
Nepričakovano totalitarno navdušenje za zakonitost, pravico in druge takšne reči, ki jih totalitarci niso nikoli spoštovali, je očividen znak, da so Angleži takrat vendarle pravočasno “vzeli omnibus” in prehiteli Nemce. Nacisti so že delj časa pripravljali napad na Irak. Prvi načrt se jim je izjalovil, ker je njihov plačanec Rašid Ali prenagljeno sprožil vojsko proti Angležem, preden so mu Nemci mogli prihiteti izdatno na ¡pomoč. Britanska vojska je v Iraku brž vzpostavila red in zakonite oblasti, Rašid Ali je pa pobegnil in nemška letala, ki so mu bila prihitela na pomaganje, so spet odfrčala.
Razumljivo je, da se Nemci niso mogli sprijazniti s takšno polomijo, marveč bi radi le prišli do mosul-skih petrolejskih vrelcev, sprožili iz Iraka napad na Palestino in dalje na jug v smeri proti Sueškem prekopu, da bi ga z istočasnim napadom iz Cirenajike dobili v klešče. Njihova pot v Irak pelje skozi Turčijo ali pa skozi Sirijo. Meja med Turčijo in Irakom je gorovita in med nemško Vojsko in njo je — Turčija, 'ki bi jo morali Nemci pohoditi, če bi s tiste strani hoteli napasti Irak. Mnogo lažji bi bil napad iz Sirije, katere meja z Irakom je brez strategične' vrednsti za obrambo. Na tisti strani je Irak odprt, kakor nalašč za nemške motorizirane oddelke.
Sirija ni francoska kolonijalna posest, marveč je Francija dobila nad Sirijo samo mandat od Zveze nardodov, iz katere je pred nedavnim izstojnla. Pravno je Francija s svojim izstopom iz ženevske organizacije izgubila pravico, da še nadalje v njenem imenu drži Sirijo pod svojo upravo. Angleži tega vprašanja niso načeli, ker niso hoteli poostriti odnošajev z vichysko vlado, pač pa so nedvoumno izjavili, da ne bodo držali križem rok, če bi prišlo do kakšnih sprememb v statusu Sirije.
Ko si je, nemški generalni štab ogledoval iraško kost, je prišel do zaključka, da bo najbolje storil, če jo bo ugriznil s sirijske strani. Nem-.. Sija, ki si je bila že za časa Rašido-vega puča “izposlovala” pravico, da 'uporablja francoska letališča v Siriji, je od vichyske vlade zahtevala, da odpre vrata Sirije nemški vojski. Hitler je obljubil, da bo znižal dajatve, ki jih mora Francija plačevati za vzdrževanje nemške okupacijske vojske, in vichyski možje so na njegovo zahtevo pristali. V Sirijo so začeli prihajati izvedenci,, ki so imeli pripraviti vse, kar je potrebno za prihod vojske, zadnje dni pa so vesti iz Turčije in drugih virov jav-
ljale, da so se v Siriji že utaborili prvi oddelki nacistične vojske.
Bil je pač zadnji čas, da Velika Britanija intervenira. Sporazumno z voditeljem svobodnih Francozov, generalom de Gaulleom, in podprta po njegovih četah, je angleška vojska vdrla v Sirijo. Mnogi oddelki francoske vojske, ki se ne strinjajo s klečeplazno politiko viehyske vlade, so takoj prestopili na zavezniško stran in ojačili okupacijsko vojsko, ki ni doslej naletela nikjer na večji odpor. Damask in Beirut bosta kmalu zasedena, če že nista v tem trenutku, ko to pišemo.
Angleži in svobodni Francozi so Sirijeem in Libanoncem obljubili, da
pa na vsak način pomenila dragoceno pridobitev časa, ki je zelo prav prišel v Iraku in končno tudi za pohod na Sirijo.
Zavezniki so zgubili na Kreti
15.000	mož, Nemci pa 17.000.
Obletnica vstopa Italije v vojno
V torek je minulo leto dni, odkar je Mussolini pognal Italijo v vojno, misleč, da bosta Francija in Velika Britanija kapitulirali čez par ur in da bodo Nemci vendarle pustili kakšno kost tudi za Italijo, vkljub njeni

jim bodo dali svobodo, da se organizirajo kot samostojna nacija, če podprejo zavezniško stvar. Razumljivo je, da je ta obljuba navdušila (domače prebivalstvo, ki je dolga leta zaman terjalo od Francije svobodo, in da bo v vsem podprlo svoje osvoboditelje.
Odnošaji med vichysko vlado in Londonom so kajpada napeti zaradi teh dogodkov, vendar pa izgleda, da se Darlan, navdušeni pristaš sodelovanja s Hitlerjem, ni še odločil za to, da Veliki Britaniji napove vojno. Boji se, da bi Združene države Severne Amerike uporabile tako priliko za to, da vichyski vladi blokirajo kredite in priznajo De Gaullea za zakonitega zastopnika Francije z druge strani pa tudi ni gotov, kakšno stališče bi končno zavzel Weygand. Nekatere vesti so te dni zagotavljale, da je Weygand odklonil ponudbo, da prevzame vodstvo obrambe Sirije, in da je to storil z motivacijo, da Sirija ni sestaven del francoskega imperija.
Ni izključeno, da bo velika večina francoske vojske'v Siriji prestopila na zavezniško stran, kar bi »utegnilo imeti posledice tudi v onih francoskih kolonijah, ki so doslej poslušale ukaze iz Vichyja.
zelo kasni “junaški” intervenciji.
Kakor vsi zelo dobro vemo, se je Mussolini presneto vštel. Vojna ni
Politični ustroj grških državic je bil kaj enostaven. Vsako večje mesto je bilo središče te ali one državice, ki navadno ni imela jasno določenih meja. Meščani in okoličani so mirno sprejemali ter izvrševali ukrepe “ljudskega zbora”. Tako je živelo več državic, ki so bile med seboj r zvezi, katere vodstvo so imele enkrat Tebe drugič Atene ali Korint, radi česar je prišlo večkrat tudi do spora. Čeprav so imeli tedanji Grki vse pogoje za ustanovitev velike države, niso prišli do tega, da bi jo ustanovili, ker kot svobodni in demokratični ljudje niso imeli stalnega vojaštva — razen v Šparti, kjer so se moški že od sedmega leta dalje vežbali. za vojsko, v katero so bili obvezani iti do šestdesetega leta; v Šparti je torej že bil nekak fašizem. Ustanovili so pa Grki veliko trgovskih kolonij ob vsem Sredozemskem morju in v obrambi narodne svobode in domovine so se izkazali bolj kakor noben narod v zgodovini. Pripomniti treba, da so tedanji Grki poznali tudi tiranijo, avtokracijo, oligarhijo, aristokracijo, ohlokracijo; pre-iskusili so torej v malem vse vrste vladavine, a najbolj so se vnemali za demokracijo in jo malodane vsi tedanji pisatelji ter zgodovinarji omenjajo kot vzor vladavine. Grška demokracija je prenehala z grško samostojnostjo , katero so uničili Aleksander Veliki in pozneje Rimljani.
Ko je pred stopetdesetimi leti zmagala francoska revolucija in proglasila “enakost”, “bratstvo” in “svobodo”, je uvedla demokratično vladavinno, posneto po starogrških in rimskih vzorcih. Ni obstala. Uni-
trajala samo par dni, marveč se na-, čila sta jo oligarhija nekaterih re-
daljuje od tedaj že trinajsti mesec in se bo morda nadaljevala še nekoliko let. S takšno možnostjo prebrisani duče ni računal in tudi italijanski narod ne. Obletnico je Mussolini uporabil za to, da je sprožil govor, s katerim je skušal Italijanom vliti nekoliko poguma in zaupanja v končno zmago, čeprav je moral priznati, da je položaj težak, ker so zaloge živil pošle in bo treba še bolj stiskati pas nego doslej. Tudi je moral Italijane “potolažiti”, da bodo Združene države s svojim vstopom v vojno podaljšale trajanje vojnih operacij in s tem tudi stradanje italijanskega prebivalstva. Govoreč o italijanski vojski, je Mussolini moral priznati, da je njegova vojska “junaško” prenašala poraze, toda obljubil je, da bo Italija spet dobila svoj imperij — “čeprav ne vem ne kdaj ne kako”, je dodal.
Govor je bil slaba tolažba in je poslušalcem gotovo še bolj začelo kruliti po lačnih trebuhih, ko jim je Mussolini napovedal nove omejitve v prehrani.
Churchill o Kreti
Angleška opozicija je pripravljala hud napad na Churchillovo vlado zaradi poraza, ki ga je doživela zavezniška vojska na Kreti. V torek je bila seja, na kateri se je načelo to vprašanje. Najhuje je vlado napadal bivši vojni minister Hoare Belisha, venadr pa se je vse zaključilo brez hujših posledic za Churchillov kabinet. Predsednik vlade je obrazložil, zakaj ni bilo mogoče podpreti vojsko na Krti z letalstvom ter je priznal, da je vojno vodstvo računalo z možnostjo, da nemškega napada ne bo mogoče odbiti. Obramba Krete je
Nekaj o demokraciji
Ko sem v mlajših letih stikal za J knjigami, mi je prišel v roke zvezek, v katerem je bila opisana starogrška zgodovina. Pa se mi je tako priljubila, da sem potem vedno rad segal po zgodovinskih spisih. Kar me je v grški zgodovini najbolj mikalo, je bila grška listava, državni ustroj in predvsem demokracija Grčije. Ta se mi je zdela tako popolna, da sem kar zavidal ljudi, ki so živeli pred dva-tisoč štiristo leti ali preje, kje v Atenah ali Tebah, ter, če so bili svobodni državljani, hodili na “ljudske zbore”, kjer so razpravljali o vseh važnih državnih zadevah.
volucijonarcev in Napoleonova avtokracija. A Francozi so jo znova vzpostavili, ko je bila parkrat zatrta. Iz Francije se je polagoma razširila tudi po drugih državah evropske celine.
Pred svetovno vojno, ko sem čital o grški zgodovini, je pomenila beseda demokracija nekaj drugega kakor danes. Če so slišale stare pobožne ženice na vasi govoriti o demokratih, so se kar prekrižale, ker ta beseda je pomenila med njimi samega Antikrista. A zavedni. delavci in sploh zavedni ljudje so videli v demokraciji izboljšanje svojega socialnega položaja in soodločevanja ter kontrolo v vladnih poslih. Jasno, da. demokracija, kakršno so imeli na Grškem, kjer so se državljani tako-rekoč poznali ter se lahko sestajali v svojem glavnem mestu in si izmenjali svoje misli, v današnjih državah ni mogoča. Zato so v sedanjih državah vpeljali parlamente, kjer naj bi poslanci zastopali misli svojih volivcev. Težke borbe so se bile za parlamentarizem. Delavstvo in razumništvo je moralo mnogokrat nastopiti tudi na ulicah, da je izsililo svoje pravice od avtokracije. Tudi ko je bil že uveden parlamentarizem, se je bilo treba boriti dalje za razširjenje in zboljšanje demokratičnega reda.
Uspehi teh borb so bili v vsakem pogledu ogromni. Evropsko prebivalstvo se je tekom stoletja potrojilo, gospodarsko, kulturno, socialno in tudi moralno stanje prebivalstva se je začelo hitro boljšati. Splošna znanost se je dvignila kakor nikoli v zgodovini, nekateri narodi so ta-korekoč kar tekmovali v znanosti. A najbolj vidni uspehi so bili v tehniki, kjer so kar zrevolucionirali gospodarstvo. S proglasitvijo osebne
svobode je Evropa tekom enega stoletja napravila večji razvoj, kakor preje v dveh tisočletjih, a kjer je bila osebna svoboda omejena, tam tudi razvoj ni bil velik (predvojna Rusija). Zato so tudi po drugih delih sveta posnemali Evropo.
*
Pripomniti treba še da so bili fevdalna aristokracija (staro plemstvo) in visoki cerkveni krogi vedno proti vsaki demokraciji in čudno je, da so sedaj našli zaveznike tam, kjer so se jih najmanj nadejali — med onim delavstvom, ki vidi v “delavski diktaturi’’ svoj ideal.
V Rusiji, kjer ni bilo nikoli demokracije in je bila država vsled nezadostne industrije vedno odvisna od drugih držav, je bila potrebna temeljita sprememba. Te nedostatke je skušala popraviti revolucijonarna vlada, ki je uvedla mnogo res temeljitih reform. Nič čudnega če so začeli delavski krogi tudi po drugih državah misliti na takšno vlado. Temu nasproti pa sta se postavili fašistična in nacistična diktatura, ki sta enako ruski “delavski’’ odpravili demokracijo in omejili osebno svobodo ter vpeljali “parlamente”, kjer so “poslanci” (kdo jih je poslal?) samo za ploskanje, kadar govori duče ali fiihrer.
Te diktature imajo enake nedostatke kakor vse v zgodovini, ki jih je bilo že dosti. Pri vseh diktaturah je bilo mnogo klečeplaziva in hinavščine, ker ljudje ne smejo povedati svojih misli, in vedno je moralo biti mnogo policije, špiceljstva, orožni-štva in vojaštva, ki je skrbelo za “red”. Tudi je v vseh diktaturah bilo izvršeno strahovito mnogo smrtnih obsodb, kar je pač najbolj viden znak moralnega propadanja.
Brez dvoma je v današnji demokraciji mnogo nedostatkov. Predvsem pri veleindusriji in velebankah bi se morale uvesti velike reforme. In še mnogo drugih vprašanj čaka rešitve. A če jih ne bo znala rešiti prava in bolj popolna demokracija, jih tudi diktatorji ne bodo rešili splošnemu ljudskemu blagostanju v korist.
Demokratični državniki se zavedajo teh nedostatkov in so prav v zadnjih tednih veliko goovrili o njih in o potrebi, da se po vojni marsikaj preuredi posebno v socialnem pogledu. Podlaga za tako preureditev pa mora biti enakopravnost, kakor jo demokracija zahteva tako za posameznike kakor za narode, in ne pod-rejevanje posameznikov nacističnemu “nadčloveku” in celih narodov nemškemu “nadnarodu”, kakor bi hoteli Nemci.
Demokracija ima svoje nedostatke, svoje križe in težave, o tem ni dvoma. Prav tako je pa tudi gotovo, da je svoboda v najslabši demokraciji še zmerom več vredna nego najbolj sijajno organizirano suženjstvo v totalitarnih državah.
I.	P.
ARGENTINSKE VESTI
ARGENTINSKI ZUNANJI MINISTER SE JE VRNIL
V	ponedeljek zjutraj se je .pripeljal s potovanja po raznih državah na parniku “Uruguay” v Montevideo, novi argentinski zunanji minister, dr. Enrique Ruiz Guihazu.
V	bratski republiki je bil prav prisrčno sprejet. Posetil je ob tej priliki državnega predsednika generala Baldomira, s katerim se je dolgo razgovarjal.
Dr. Guinazd se je v sredo zjutraj na'parniku “Ciudad de Montevideo” pripeljal v Buenos Aires, kjer je popoldne v beli dvorani položil prisego.
TOVORNI PARNIK “INSPECTOR BENEDETTI UNIČEN
Vsi napori, da bi parnik “Inšpec-tor Benedetti” zavlekli v pristanišče in tam začeli s popravili, so bili brezuspešni. Prepustiti ga bodo morali najbrže svoji usodi, da se potopi. Odločila pa bo o tem družba Mihailovič.
Parnik se nahaja nekaj sto metrov od Ria Grande.
■gentineev prenehalo, ko so uvideli, da radi njihove potrpežljivosti postajajo nacisti vsak dan bolj predrzni.
Da se temu nacističnemu in totalitarističnemu rogoviljenju napravi kon.ee, so radikali potom poslanca Manubensa Calveta spravili to nujno zadevo pred parlament.
V VSAKI ŽIVLJENSKI DOBI JE POTREBNO VARČEVANJE
DELOVANJE NACISTOV PRED PARLAMENTOM
Znano je, da delajo nacisti z vso paro, da bi pripravili v Argentini ugodna tla za vsak slučaj. . .
To protiustavno in protidržavno delo so miroljubni Argentinci dolgo mirno prenašali. Toda kadar je vreča enkrat polna, če se vedno vanjo stavi, tako je tudi potrpljenje Ar- i
Caja Nacional de Ahorro Postal
Poštna hranilnica nam je poslala v objavo statistiko svojega poslovanja.
Estado de los principales rubros estadísticos y financieros de la Caja Nacioanl de Ahorro Postal, al 31 de Mayo de 1941:
Numero de depositantes
DEPOSITOS	$
Promedio de ahorro por libreta $
Títulos de renta adquiridos (valor nominal)
2.178.650
156.947.852,80
72,04
$ 156.705.725.00
... in če Vi tega niste storili do sedaj, zakaj ne začnete od danes?
V malih minutah zamorete Vi odpreti v naši banki ‘‘Hranilni račun”, postreženi od uradnikov Vaše narodnosti.
Vaši vložki so popolnoma varni Banco Holandés Unido in poleg tega se Vam izroči moderen hranilnik za olajšavo varčevanja.
:f%
13.160.772,95
7.989.657,10
$ 11.852.729,49
Existencia en efectivo
Inmuebles FONDO DE RESERVA Agencias Habilitadas:
Postales 1.592 Escolares 6.737
Líquido depositado en lo que va del corriente año $ 3.800.850,05.
DOMAČE VESTI
Jugoslovanske dobrodelne delavnice
ODPRITE TAKOJ DANES SVOJ RAČUN, ČETUDI S SAMO $ 5—
B A N C O HOLANDES UNIDO
U
u
SAL BUENOS AIRES
Cosa Central. 25 de Mayo 81
Agencia No I: Corrientes 1900	• Agenoo No 2 Cabildo 2426/30
DIRECCION GENERAL CURAÇAO (AMERICA CENTRAL)
“Slovenskega doma”.
Naj bo blagemu pokojniku lahka domača gruda, žalostnim preostalim doma, kakor Štefanu tukaj med nami pa naše iskreno sožalje!
Dr. M. Krek pojde v New York?
Iz New Yorka smo dobili zasebno pismo, ki nam sporoča, da pričakujejo tam člane jugoslovanske vlade dr. Miho Kreka, dr. Krnjeviča in Franca Snoja, poleg tega pa tudi urednika “Slovenca” dr. Kuharja, politika Gabrovška in druge. Baje je tudi general Dušan Simovič na poti v Severno Ameriko.
V DAR DOBITE 1
na vsakih 6 slik, ki stanejo od j
3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelie MARKO RADALJ
i
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Tukajšnji Angleži, Francozi, Belgijci, Danci, Poljaki in kar je še drugih izseljenskih skupnosti držav, ki so v vojni s totalitarnimi silami, podpirajo po svojih najboljših močeh borbo svojih domovin proti sovražniku. Prav agilno je med njimi ženstvo in v tem pogledu gotovo prednjačijo Angležinje, ki so na primer v samem Buenos Airesu ustanovile že 130 dobrodelnih delavnic.
Na pobudo ge. Niče dr. Cankarjeve se je sedaj zgenilo tudi naše . ženstvo in ustanovilo doslej tri delavnice za izdelovanje toplih predmetov za vojaštvo, namenjenih ali jugoslovanskim legijam, kadar se organizirajo, ali zavezniškim vojskam, ter premetov za civilno prebivalstvo, kateri se bodo hranili do onega dne, ko bo mogoče priskočiti civilnemu prebivalstvu na poomč.
Omenjene tri delavnice so: bue-nosaireška, ki jo vodi ga. Nelly
0	’ Farrell, docksudska in paternal -ska.
Na Dock Sudu, kjer so se naše izseljenke prve poprijele dela, so do danes izgotovile (kratica “ p ” pomeni pulover, “r” rokavice, “k” ka-pe):
Barič Ljubica 1 p, Barišič Lola 1 p, Blazina Matejka 2 p, Blazina Marija 1 p, Brandešič Franka 1 p, če-jovic Jelena 1 p, Divanovic Olga 4 k, Domazetovic Natalija 1 p, Džino-vič Vida 1 p, Ilič Marija 2 p, Klale Slavka 1 p, Klaič Milka 2 r, Kostič Ana 1 p, Kristic Mane 3 k, Krivokapič Krune 1 p, Lekovic Milica 1 p, Lekovič Vidosava 1 p, Ljesar Marija 1 p, Martinovic Olga 1 p, Milovič Stane 1 p, Milovič Ana 7 p i 1 r, Milutinovič Mara 1 p, Mudreša Jovan-ka 1 p, Ninkovič 2 p, Papalette Pascua 1 p, Paunovič Mara 1 p, Pavi-čevič Tereza 1 p, Pavičevič Fani 1 p, Radič Kristina 3 p i 3 k, Šabanovic Zorka 1 p, Stanišič Ruža 1 r, Stiko-vic Katalina 1 p, Turina Andrina
1	p.
One rojakinje, ki žele sodelovati v delavnici na Dock Sudu, naj se prijavijo ge. Mariji Ilič, Restaurant Internacional, Frente Frigorífico Anglo, Dock Sud, U. T. 22-3347.
NA PATERNALU so se doslej prijavile za delavnico in deloma že začele s pletenjem: Jekše Kati in Irena, Koradin Marija, Ludvika in Marica, Paškulin Pepca in Erna, Melinc M., Valentič Gilda, Škof Marija, Špacapan Pepca, Kjuder Vida, Špacapan Rezka, sestre Kalnerjeve, j Zlobec Marija, Černetove,
Kralj Matilda in Birsa Matilda.
Nove prijave za delavnico na Pa-ternalu se sprejemajo v Slovenskem domu, Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667.
em in naročnikom
Izseljensko glasilo nam je danes potrebno bolj kot kdaj prej. O tem ni nobenega dvoma. Naša dolžnost je, da ga ohranimo, vkljub žrtvam, ki jih list zahteva od nas. Svoj čas smo cen j. naročnikom povedali, da smo preuredili vodstvo pri listu in da na primer z urejevanjem nimamo nikakih izdatkov, ker opravljajo to delo prostovoljno člani novega uredniškega odbora. Vkljub našim prizadevanjem, da list vzdržimo v dosedanjem obsegu, t. j. na osmih straneh štirikrat tedensko, smo bili sedaj primorani skrčiti njegov obseg. “Slovenski list” bo izhajal tudi odslej štirikrat na mesec, toda dvakrat bo na štirih straneh.
Odkar je izbruhnila vojna, nam je tiskarna že trikrat povišala ceno. Mi naročnin nismo zvišali; naročnina je ostala ista. Še hujši udarec pa je zadel list, ko so odpadli večji oglasi, ki so bili velika pomoč. Vse to nas je prisililo, da smo se odločili, kakor je zgoraj povedano. Iz gospodarskih razlogov smo tudi ukinili neekonomično razprodajo listov v kolpor-taži.
Naši uvidevni naročniki bodo gotovo vpoštevali položaj in nam ne bodo šteli v zlo, če smo storili, kar je bilo nujno potrebno, ako smo hoteli ohraniti “Slovenski list”.
Prosimo jih, da nas podprejo s tem, da ostanejo zvesti našemu glasilu in da ga priporočijo tudi svojim prjateljem za naročbo.
“SLOVENSKI LIST”.
MAŠA ZADUŠNICA Maša zadušnica za pokojnega Antona Lipičarja se bo vršila v nedeljo
29.	t. m. ob 10 uri na Av. Del Čampo 1653 na Patemalu.
Pri žalnem obredu bo pel žalni zbor.
Pokojna zapušča v Knežaku pastorko Marijo, v Novem mestu sina Jožeta, ki je odvetnik, v Severni A-meriki pa tri sine: Milana, Rudota in Slave j a.
Naj bo blagi ženi in dobri materi lahka zemlja , preostalim pa naše iskreno sožalje!
SMRT DOBRE ŽENE
V Novem mestu, kamor se je pred nekaj leti priselila, je 4. maja t. 1. umrla Amalija Trošt, rojena Čuček, doma iz Knežaka na Pivki in stara 84 let.
Amalija Trošt je bila izobražena žena. Izhajala je iz dobre rodovine Čučkov, ki so imeli v Knežaku lepo posestvo, trgovino in gostilno. Poročila se je z vdovcem, Troštom, ki ji je privel v zakon hčer Marijo. Amalija pa je imela z njim 4 otroke, vsi dečki. Vse sinove je dobro vzgojila ter zavzemajo danes važna mesta, tako v zasebnem, kakor v javnem življenju.
Malka Cučkova, kakor so jo splošno imenovali, je bila blagega srca. Celo preveč radodarna je bila. Ni šel praznih rok, kdor je pri nji pomoči iskal. Kakršna je bila doma, taka je bila tudi v Ljubljani, kamor se je preselila, da je oskrbovala svoje sinove, ki so v tem mestu študirali. Marsikateremu dijaku ali vajencu, ki ni imel od doma pomoči, je dobra žena dala hrano in stanovanje brezplačno !
Zato pa je tudi lepo, da se te blage žene spomnimo ob njeni smrti.
PRENOS V SLOVENŠČINI
Angleško poslaništvo sporoča, da se oddaja prenos v slovenščini vsako sredo ob 19.45 do 19.55. Vsako soboto po londonski uri, ob 21.30 — 21.45 na kratke valove 31.32 mtr. Računati je treba uro v Londonu.
Rojaki, ki imate radio na kratke valove, imate priliko izvedeti tudi kake vesti iz domovine. Poslušajte tedaj te angleške ure!
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Prenos jugoslovanske radio ure se vrši vsako soboto od 7 ure do 7% zvečer. In sicer se vrši prenos preko postaje L S 2 Radio Prieto.
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
Krojaeniea ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
NOV GROB V DOMOVINI
Prejeli smo tužno vest, da je na Kalu pri Kanalu 10. maja umrl posestnik Anton Lipičar, star 73 let.
Lipičar je bil daleč na okoli znan kot dober gospodar. Bil je skrben oče svojim otrokom, katere je dobro in pošteno vzgojil. Sploh je bil zelo čislan ne le na Kalu, temveč tudi v okolici in kjerkoli so ga poznali.
To je pričal tudi njegov lep pogreb, ki se je vršil naslednji dan. Pokojni Lipičar zapušča doma ža-Kjuder j lujočo ženo, hčer in dva sina, tu v
Mara, Kerševan Fani, in pomoč so j Buenos Airesu pa še enega sina — obljubile Rojc Pavla, Pisk Marija, | Štefana, vrlega člana in odbornika
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah» obistih, .ietrah, želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
DRUŠTVENE VESTI
“Divji lovec”
“Slovenski dom” se pripravlja za ▼prizoritev lepe Fr. Ks. Finžgarje-ve igre “DIVJI LOVEC”, katero bo dal na oder v SOBOTO 2. AVGUSTA. Natančni spored te prireditve bomo pravočasno objavili.
Prireditev se bo vršila v Armenski dvorani, ulica Acevedo 1353.
Opozarjamo že sedaj rojake in rojakinje, da ne opuste prilike ogledati si to pretresljivo igro.
PRIREDITEV SOKOLA DO CK SUD - BOCA
V proslavo Vidovdana iti argentinskega narodnega praznika 9 de Julio, bo priredilo sokolsko društvo z Dock Suda sokolsko akademijo.
Prireditev se bo vršila 5. julija.
PRIREDITEV “ACCION ARGENTINA”
ženski odsek organizacije “Acción Argentina” bo priredil v soboto 14. t. m., veliko zabavo v dvorani “Principe Jorge”, ulica Sarmiento št. 1230.
óa prireditvi bo nastopilo tudi več govornic.
Začetek prireditve bo ob 4 uri in pol popoldne.
Rojaki, ki ste popoldne prosti, udeležite se te predstave.
Jugoslovanskega društva “Samopomoč Slovencev” in češkoslovaškega društva “Svornost”
Čajanka teli društev se je vršila ob napovedani uri z najlepšo udeležbo. Društvena dvoi'ana se je napolnila do zadnjega kotička.
Za otvoritev nam je zaigrala Češka godba koračnico “Triglav”. Zatem je govoril predsednik Češkega društva —kratko in razločno, da je bilo udeležencem všeč, zato je bil tudi dobro aplavdiran. Nato je govoril še predsednik Jugosl. društva Alojz Sterle. Po tem govoru, ki je bil tudi pohvalno pozdravljen, se je predstavil občinstvu g. Viktor Centrih s harmoniko in zaigral par veselih slovenskih komadov. To je bilo udeležencem tako všeč, da je moral ponoviti. Nato je zapela Članica Če-
škega društva s spremljevanjem klavirja češko pesem, katero je dobro zapela. S tem je bil spored končan. Začel se je ples. Odbor Čcškega/dru-štva in odbor Jugosl. društva Samopomoč Slovencev je sklenil, da se izbere “kraljica plesa”. Slovenska in češka dekleta so se dobro ponašala. Vsake pol ure je tajnik češkega-društva* sporočil, katera je do sedaj na prvem mestu. Zanimalo se je okoli 15 deklet za prodajanje listkov. Prvič je bila na prvem mestu Čehinja št. 56, druga št. 42. Na drugo sporočilo je bila št. 23 na prvem mestu, na drugem št. 38. Na tretje sporočilo pa je bila na prvem mestu št. 42 za 51 glasov in druga št. 38. Na četrto sporočilo je bila na prvem mestu št. 38, na drugem pa 42. To so bila naša dekleta št. 42 — Marica Koradin in Danica Remec. Ta zadnja št. 38 je ostala “Reina de baile”. Na zahtevo obeh društev si je morala izbrati “kralja”, kateri je bil g. Ivan Berginc, ter je godba zaigrala samo za njiju. Nato se je začela naprej skupna zabava in tako je prešlo vse v najlepšem redu.
Odbor Jugoslovanskega društva “Samopoč Slovencev” in Češkega društva “Svornost” se najlepše za-hvaluje vsem udeležencem.
Osrednji odbor J.N.O. za Argentino
V soboto 7. t. m. se je na seji, ki se je vršila v prisotnosti skoro vseh članov odbora v “Jugoslovanskem klubu”, osrednji odbor “Jugoslo-venske Narodne Obrane” sestavil takole:
Častni predsednik:	dr. Stjepan
Buljevič
Predsednik: Rude Mikuličič Prvi Podpredsednik: Kap. Niko Dabinovic
Drugi Podpredsednik: ing. Borislav Gjukič
Tajnik: arh. Viktor Sulčič Blagajnik: Armando Doric Podblagajnik: Ivo Wider Revizorni odbor: Peter Kebelič in Sima Gjurkovič
Načelnik propagandnega odseka: dr. Filip M. Dominikovič
Načelnik financijskega odseka: Gregor Zidar
Načelnik organizacijskega odseka: Ante Bojanovič
Načelnik prireditvenega odseka: dr. Vladimir Buljevič PROPAGANDNI ODSEK:
Jovan O. Toškovič Vigor Domicelj dr. Viktor Kjuder dr. Miroslav Švare ORGANIZACIJSKI ODSEK: dr. Kosta Veljanovič Vladimir Gugolj Viskovič Zvonimir Pahor Ivan Ivo čurčija Lončarica Jure Branislav Milosavljevič Ivan Sažunič Jura j Modrčin PRIREDITVENI ODSEK;
Ljerko Špiler Mate Bojanič Eneo Ivančevič Antun Huljič FINANCIJSKI ODSEK:
Mijo Ilič
Slavko Tomaševič Stjepan Plančič Stjepan Buj Pavle Popovič Sava Jovanovič Josip Kristič Josip Stipetz Alberto Kaj on ODBORNIKI:
Jovan O. Toškovič Pavle Popovič Sava Jovanovič / Eneo Ivančevič Slavko Tomaševič Nikola Babarovič Mijo Ilič
Zvonimir Viskovič Anton Huljič Stojadin Abadžič Nikola Lješar Marko Ivanovič
Na seji se je določilo, da lahko postane član Jugoslovanske Narodne Obrane vsak naš izseljenec, ter znaša minimalna mesečna članarina 1 $. To bi bil najmanjši mesečni prispevek, a kdor zmore kaj več, se lahko upiše kot član s prispevkom od $ 5 do $ 50 mesečno; poleg tega pa lahko prispeva še s prostovoljnimi darovi.
Rojaki, napravite vsi, vsak po svoji moči, svojo dolžnost!
ZA NAŠE GOSPODINJE
PRESNA HRANA — ZDRAVILO
Čeprav je dandanes prav za prav še malo ljudi prepričanih o tem, da presna hrana zdravilno vpliva na telo, pa vendarle ni daleč tisti čas, ko bo takšna prehrani splošno priznana. Surovo sadje in presna zelenjava sta neobhodno potrebna, da ostanemo zdravi in da se nam razvijajo telesne in duševne zmožnosti. Mnogi, ki so zaradi napačne- prehrane zboleli in so že obupali nad seboj, so ozdraveli vprav zato, ker so začeli uživati presno hrano. Resnično je, da se s kuho in segrevanjem uničijo najboljše novi v živilih.
Sadje in jagode naj bi zmeraj le prav zrele uživali, ker kisline nezrelih sadežev škodljivo vplivajo. Če bi uživali samo sadje, bi se v telesu nabralo preveč kislin. Kjer uživajo zelenjavo presno, kot solato, je treba posebno paziti na. to, da ni solata zalivana z gnojnico, ker potem solata jako škoduje. Uživajmo zmeraj zgolj svežo zelenjavo, vse kar je uvelega, je težko prebavljivo in telo se z uvelo zelenjavo ne bo osvežilo in okrepilo. Kdor bi se hotel preživljati samo s presno hrano, pa mora vprašati zdravnika za navodila.
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Jetrni zavitki
Za jetrne zavitke lahko uporabiš vlečeno testo, katerega si obrezala od vlečenega testa, ko si v petek delala jabolčni zavitek. — Košček jeter ali sranice kuhaj v juhi, kuhano nastrgaj na strgalcu, deni v skledo, primešaj dve žlici v mleku ali juhi navlaženih drobtin, malo soli, popra, sesekljanega peteršilja in eno jajce. Dobro premešaj in če je še pregosto, dodaj žlico ali dve juhe, da postane zmes mazava. Testo raztegni v podolgasto krpo, katero namaži z omenjen zmesjo in zavij skupaj, nato na s topo stranjo noža zareži za dvo prsta široke zavitke, v katere zakuhaj v vreli juhi.
*
Ragu iz srca
Če imaš srce od prašiča, ga lahko takoj uporabiš, medtem ko moraš
goveje srce dati poprej v mleko ali paco. — Srce umij, prereži, odstrani žilice in ga razreži na mhjhne kocke, ki jih z dvema žlicama sesekljane zelenjave in sesekljano čebulo opražiš na razbeljeni masti ter malo potreseš z moko. Ko se je vse dobro opražilo, osoli, dodaj sesekljano kislo kumarico, zalij in duši do mehkega. Šele proti koncu napraviš da bo toliko omake, kolikor se ti zdi da jo potrebuješ.
*
Francoski krompir
Kuhan krompir narežeš na rezine in jih polagaš v dobro pomaščeno posodoa vmes pa sesekljano gnjat ali klobaso in rezine v trdo kuhanega jajca. Na vrhnjo plast polij pint kisle smetane, nato pirmerno dobro osoli in peci v vroči pečici.
PRAKTIČNI NASVETI
Sesekljano zelenjavo — peteršilj, drobnjak, majaron, — daj šele na koncu v jed, ker sicer izgubijo svoj vonj.
*
Namizno perilo, ki ga le maloke-daj uporabljaš, je najbolje, da skupaj strkljaš, namesto da ga zložiš, da ga ne strgaš.
*
Voda, v kateri opereš meso, je jako dobro hranivo za cvetlice, kakor tudi za sobne rastline.
Trgovina čevljev |
BELTRAM
Vsakovrstna izbera čevljev I in copat,	|
Dto. Alvarez 2288 — Patemal f
Buenos Aires
Slovenski stavbenik f
Za načrte, betonske preračune	f
in Firmo,	f
obrnite se do tehničnega	f
konstruktorja	I
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363	j
Villa Devoto U. T. 50-0277 i
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 230
Grofica Ana pa zmaje s svojo lepo glavo.
—	Jaz ne bom nikdar postala žrtev moškega in če bi bil še tako močan in mogočen, — reče mlada grofica. — Rajši grem sama v smrt in mi ne bo treba čakati sramote.
Kneginja Ljubomirska je nekaj časa opazovala Anin lep obraz in plemenite poteze na njem.
V njeni duši se je zbudila žalost, občudovanje in sočutje z mlado grofico.
—	Ne morem se jeziti na vas, grofica 9na, — reče kneginja Ljubomirska nežno. — Mislila sem, da ste drugačni, da ste si zaslužili moje maščevanje.
Toda ne bojte se me!
Ne jezim se na vas.
Če me ne boste vi izpodrinili iz j kraljevega srca, me bo pa katera | druga. Kralj Avgust si bo poiskal j drugo ljubico. Čas moje sreče je mi- j nil.
Zbogom, grofica Ana, pazite se, to j je vse, kar morem za vas storiti.
Kneginja Ljubomirska spusti hi-J tro svoj pajčolan čez obraz in odide iz sobe, preden je mlada grofica Ana mogla spregovoriti tudi eno samo besedico.
Ana je težko sopla.
Strah jo .je postalo.
Koliko črnih proroških besed je sedaj slišala.
Nekdanje ljubice kralja Avgusta ni prezirala, smilila se ji je in Ana je sočustvovala z njo.
Padla žena!
Mar je kneginja Ljubomirska že zares premagana?
Morda pa se samo brez potrebe boji, morda ji bo kralj Avgust na dvornem plesu zopet dokazal svojo naklonjenost in jo bos prejel z vsemi častmi?
bilo izključeno, da jo jo s a-

mo ljubosumnost privedla semkaj!
Ana se nasmehne.
Ta ljubosumnost ni nikakor bila na mestu, ker Ana niti sedaj ni pomislila na to, da bi utegnila popustiti kraljevim prošnjam — pri tem pa je pozabila, da je samo žena.
Mislila je na svojega prijatelja Rajmonda.
Vedela je, da se nahaja v presto-lici, da je v kraljevi službi in da je že tudi on vedel, kar so vedeli vsi ostali, da pričakujejo na dvoru kralja Avgusta novo zvezdo.
—	Ljubomirska se bo kmalu lahko prepričala, kako nepotrebna je bila vsa njena bojazen, se nasmehne mlada grofica Ana Haym.
Ta smehljaj pa že ni bil več tako siguren, kakor vsi ostali do sedaj.
Kneginja Ljubomirska je zopet prispela v svojo palačo, ne da bi jo kdo videl.
Odšla je v svoje sobe.
Toda Ljubomirska ni dolgo ostala sama, kajti že nekaj trenutkov po svojem prihodu je slišala v predsobi živahen pogovor. Na obisk je prišla neka gospa, ki je kljub prigovarjanju služabnikov prodrla v sobo kneginje.
To je bila neka mala gospa, prav nič lepa, čeprav je bil njen obraz podoben kraljevi ljubici.
Sestra kneginje Ljubomirske, baronica Glasenap, prijateljica znamenitega generala Schulenberga, je prišla na obisk.
Silno živahno je debelušna gospa pozdravila kneginjo, katera se je bala svoje sestre radi strašne klepetavosti.
—	Tako dolgo se že nisva videli, sestrica! V času pa, ka ti preti nevarnost, draga sestrica, sem prišla zopet k tebi. Ali si že slišala najnovejše o grofici Ani Haym? Prišla je v prestolico, kralj jo hoče videti.
Pazi se pred to lepo ženo, moja draga Uršula, — pravijo, da je pravcati čudež lepote in razumna, mislim, da ne bo minilo dolgo, ko bo
ljevega dvora.
Tvojega kraljevanja je konec, sestrica — toda radi tega se ti ni treba prav nič žalostiti!
Doslej te ni nikdar sreča zapustila, ti si bila že kneginja, meni pa se je posrečilo samo, da sem ujela tistega dolgočasnega in ostudnega barona.
Postala si kneginja Ljubomirska, če pa hočeš, te bo vzel za svojo ženo knez Wiirtemberški in zopet boš vladala.
Zaman si je kneginja Ljubomirska prizadevala, da bi ustavila ploho besed, kajti njena sestra ni niti slutila, kako strašno jo muči s svojim, besedičenjem.
—	Če si pametna, Uršula, — nadaljuje baronica Glasenap, — boš vedno zmagovalka, tudi iz te borbe boš lahko odšla kot zmagovalka, čeprav trdijo nekateri drugače.
Ta Haym ne bo dolgo ugajala kralju.
Sprva ga bo sicer pritegnila k sebi, toda njen nepremagljiv ponos ga bo hitro odbil.
Potem pa bo vrsta zopet na tebi!
Kaj more človek storiti proti muhavosti kralja, kakršen je naš mogočni Avgust?
Kar je drugim navadnim smrtnikom prepovedano, je njemu dovoljeno.
Če pa bi se vsa zadeva kljub temu zasukala v drugo smer — človek nikdar ne ve, kaj mu bo prinesla najbližja bodočnost — ti še vedno preostane knez in tvoja prekrasna palača.
Ti imaš milijone, draga sestrica, diamantov imaš kakor malokatera kraljica in kralj Avgust ti bo brez dvoma vrhu tega nakazal še velik letni dohodek.
Razen tega pa si še vedno mlada in lepa, — pa tudi wiirtemberškega kneza dobiš lahko še vedno.
Kaj hočeš torej še več?
—	Kraljevo ljubezen! — zašepeče kneginja Ljubomirska med solzami.
B&UiiSKuiiiuaiHfa
—	Ljubezen! Kako dolgo pa je ljubezen sploh trajala med vama?!
Komaj pol leta! Po nekaterih mesecih pa sta že varala, drag drugega.
— Sestra!------------vzklikne kneginja Ljubomirska ogorčeno in strogo premeri svojo sestro.
—- Da, da!--------odgovoru kle-
petava baronica čez nekaj trenutkov, kakor da bi se hotela opravičevati, — na dvoru sliši človek marsikaj !
Kakor ti meni, tako jaz tebi! Da pa kralj Avgust ni svetnik, ve tudi vsakdo!
Dovoli, Uršula, da ti nekaj svetujem.
Če se kateri kralj loči od svoje ljubice, zahteva po navadi, da ta vrne briljante.
Prehiti ga, draga sestrica in spravi dragulje in druge dragocenosti na varno mesto.
Ko pa kneginja Ljubomirska tudi na to ni odgovorila, je nadaljevala mala baronica v čisto drugačnem tonu:
—	Ali boš jutri prišla na dvorni ples?
Kneginja plane.
—	Seveda bom prišla! — vzklikne kneginja Ljubomirska. — Toda prišla bom v črni obleki brez vsakega nakita. Črna barva mi dobro pristoja, kajneda?
—	Izvrstno ti pristoja, sestrica, — potrdi baronica, — črna obleka pristoja vsem plavolasim ženam.
Pri tem pa nesmeš pričakovati, da bo to na kralja kdo ve kako delovalo.
Nihče ne ho sočustvoval s teboj, nikomur se ne boš smilila, vsi se ti bodo smejali — ker, draga Uršula, tragedije niso-moderne na kraljevskem dvoru!
—	Vseeno! — odgovori kneginja Ljubomirska. — Sred izdajalcev bom stopila, prišla bom kakor temna senca, prestrašila jih bom kakor pošast.
no zasmeje baronica. — Bojim se, da boš tudi kakor pošast izginila pred lepoto grofice Ane IIaym, pred lepoto, kakršne svet še ni videl, — bojim se, da boš izginila, kakor izginejo vse pošasti!
Toda predolgo sem že ostala tukaj. Če govoriš, pa ne veš, kako hitro ti čas mine! — reče baronica in vstane.
Zbogom, Uršula! Premisli še enkrat o vsem! Sedaj ti pomaga edino lahljo še trezen razum.
Tudi jaz bom na plesu — ostala pa bom samo na tribuni, da bom videla, če se bodo navduševali zate, ali pa se ti bodo posmehovali.
Na svidenje, sestrica!
Mala baronica odide iz sobe, kneginja Ljubomirska pa, ki se je tresla po vsem telesu, omahne v naslanjač.
—	Oh, Avgust, moje vse, moj gospodar in moj ljubimec! Ali je mo-moče, da si pozabil name?
Ko pa se je spomnila, kakšna u-soda je doletela prejšnje kraljeve ljubice, je uvidela, da ji preostaje le še malo upanja in tolažbe.
Istočasno je sprejel mladi poročnik kraljeve telesne straže nalog od poveljnika straže v kraljevi palači, naj se pripravi za službo med dvornim plesom.
—	Usoda prihaja! — pomisli mladi častnik. — Bog naj varuje Ano. Toda naj se zgodi karkoli, v njeni bližini bom in če jo bom mogel — jo bom rešil!
Rajmond Helm pa ni niti slutil, da je rešitev, ki si jo je zamišljal po svoje, bila sedaj že popolnoma izključena. ..
Dvorane, ki so bile v kraljevi palači namenjene za sprejemanje gostov, so zableščale v morju luči.
Kraljevska palača ni bila še nikoli priča tako sijajne svečanosti, kakor danes, ko bo lepa in mlada grofica Ana Haym stopila pred kralja Avgusta.
SLOVENSKI LIST
List, izdajata: “SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
ZANIMIVOSTI
BEDUINI V SEVERNI ARABIJI
Pusta, suha, brezdeževna dežela dveh veletokov, domovina Beduinov, leži v severni Arabiji, od vseh strani obdana z gorovjem. Na zahodu jo varujeta Libanon in Antiliba-non, na severu jo zapira Armensko 'višavje, na vzhodu razna perzijska gorstva, na jugu pa arabsko višavje Nedžd. Le na pomlad pade dež in pokrije deželo cvetoča zelena odeja. To je brezskrbni čas za divje pusti njske sinove, ki najdejo v tem letnem času doovlj hrane za svoje črede, pa tudi vode imajo ta čas v obilju. Suho poletje, prav tako suha jesen in včasih zelo mrzla zima jih sili, da si poiščejo nove pašnike. Med najhujšo sušo se drenjajo razna plemena okrog redkih mest, kjer je voda. Le tisti, ki se priznava k svojemu plemenu, lahko upa, da bo lahko do konca vzdržal svojo rodbino, svoje ovce in kamele. V teh časih neomejeni gospodarji šejki pobirajo davke (del pobranih davkov sami obdrže, ostalo pa oddajo vladi), razsojajo davke in sprejemajo pritožbe. V novejšem času ima vlada že nekaj lastne policije, ki skrbi za red. Toda to je le takrat, kadar je suša največja in morajo vsa plemena priti po vodo. Potem pa se zopet raztepejo po brezkončnih pustinjah in takrat so zopet beduinski šejki in pod-šejki številnih beduinskih plemen edini gospodaaji. Tako so na jugozahodu Anizi ali Anazehi, Samari pa so najvažnejše pleme na severovzhodu, ki vzgaja in drži v redu druga manjša plemena. To se cesto dobro posreči, kajti Beduinec ima mnogo lepih lastnosti. Beduinec je mnogo odkritejši kot njegov sovernik v mestu in vasi, beduinske žene niso zastrte. Značilna je beduinska gostoljubnost. Med plemeni pa so mnogokrat neusmiljeni in krvavi boji, zlasti kadar gre za pašnike in vodo. Če se Beduin naseli za stalno pri kaki reki in postane Arabec, se še vendar vedno prišteva k svojemu rodu. Povratek V nomadsko živlejnje mu je še vedno mogoč.
Dvoje stvari je odločilno poseglo v življenjski prostor Beduincev. To so moderne ceste in petrolejski vod “Pipe-Line”. Prej so Beduini s svojimi velblodi mnogo zaslužili, sedaj pa so ti velblodi skoraj brez vrednosti. Nekoliko škode, povzročene zaradi modernih prometnih poti so
Veliki zavod “RAMOS MEHA”
Venere as
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOSA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. IJitravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ SO.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi naprava-mi in z izvrstnimi SPECIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko fjx me-plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
j Slov. Babica j
I FTT.nwrv.NA BENEŠ-BILKOVA {
| Diplomirana na Univerzi v I I Pragi in v Buenos Airesu • I Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer I ! LIMA 1217 — BUENOS AIRES i 1 U. T. 23 - Buen Orden 3389	\
- -bv- - j« lililí-."’*'
UAÍS¡¿';
Aa»;
'rPfflti&ÈBam
Mesto Smederevo, v katerega stari
zija
trdnjavi se je te dni zgodila eksplo-municije
popravili petrolejski vodi, ta velika tehnična čuda, ki vodijo globoko v Mezopotamiji izvirajočo nafto na-ravnst v sredozemska pristanišča. Ob približno 1000 km dolgem dvojnem vodu je kakih 100 do 150 postaj in nekatere leže sredi beduinskega prostora. Ker so se izkazali Beduini kot dobri mehaniki, so Angležem dobrodošla pomoč na teh postajah.
Ali ne bodo nekoč tudi Beduini posegli v vojno dogajanje? Kdo ve? Neomejeni gospodarji razsežnih pustinj lahko nosijo prav toliko pušk kot oni iz Iraka. In Beduini znajo dobro uporabiti puško! Kdor si bo znal pridobiti Beduine, ta bo gospodar severne arabske obale.
Franjo Patemost, Brazil:
Evropska vojna v luči prerokov
X.
NAPOVEDI ŠE NEKATERIH DRUGIH MOŽ
(Nadaljevanje)
JOŽEFA BOURG, francoska nuna, je napovedovala: “...Bog bo posadil na prestol vzor krščanske-., ga kralja. Sin sv. Alojzija, ho spoštoval vero, ho pravičen in dobrotljiv. Gospod ga bo obdaril z modro-ga ho pripravljal, da se bo pokoril
Per r anuís Suknje Obleke
«
-n
Najboljšo postrežbo dobite v KROJAČNICI LEOPOLD UŠAJ Cene zmerne - Delo prvovrstno GARMENDIA 4947 La Patemal Buenos Aires
in da bo pokazal dokaz stanovitnosti; šel bo skozi ogenj trpljenja, toda Bog ga bo poklical iz pregnanstva, prijel ga bo za roko in ga posadil na prestol določen za ta dan.... Njegov namen bo popraviti krivice in povrniti blagostanje.. . Tedaj bo ljudstvo blagoslavljalo kraljestvo tega princa... toda kasneje bo zasedla vlado zopet zloba, ki bo trajala do konca časov... ”
*
SLUŽABNIK BOŽJI, CALLIST iz Clunva (1. 1751) napoveduje za sedanji čas:
“Grešna zemlja bo prečiščena z ognjem, ki bo požrl tiste, ki se bodo udali nečimernosti... Pokazal se bo cvet lilije bliščeč, (prihod velikega kralja)... Slava Bogu! Zaupanje se bo povrnilo..., srečni tisti, ki bodo tedaj živeli... ”
*
DUHOVNIK VOCLIN, svetnik iz Amiensa (1. 1838), je napisal sledeče prerokovanje:
“ .. .Prišla bo strašna katastrofa... mnogo se bo govorilo o nečimernosti denarja... Potoki krvi bo-, do tekli po raznih krajih Francije... Sena (reka, ki teče skozi Pariz) bo -valila svoje valove rdeče od krvi v morje,.. Pariz bo poln ubojstev... Vse cerkve bodo zaprte... Ti zločini bodo trajali tri mesece... In prišel bo trenutek, ko se bo zdelo, da je vse izgubljeno... toda zgodil se bo čudež, ki ga ne bo mogel nihče tajiti... Zlobni bodo premagani in veliko se jih bo izpreobrnilo. Kralj po božjem srcu bo stopil na prestol. Kraljeval bo dolgo in Francija po prospevala kot še nikdar in vera bo spoštovana... Po tej srečni dobi, pa se bodo ljudje zopet pokvarili, tedaj bo konec Evrope (1. 2000 po Kristusu).
(Nadaljuje)
|FOTOGRAFIJA|
Cerkveni vestnik
Aleksander Štoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
Se priporoča našim rojakom.
ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires
“LA MODERNA”!
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
FOTO “LA MODERNA”
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
10
bo
se
15. jun. Maša na Paternalu ob uri za Marijo Jerančič. Zapel žalni zbor.
Molitve na Avellanedi, na, kar bo vršila v dvorani poleg kapele (Man. Estevez 630) družinska prire-ditvica, ki jo bodo organizirali vde-ležniki slovenske službe božje na Avellanedi. Bo to v proslavo petletnice slov. službe božje tamkaj. Prihitel bo tedaj tudi naš rojak duhovnik reda Božje Previdnosti, Kolo-man Kisilak.
22. jun. Maša ob 10 uri na Avellanedi za rajne Ivančič. Ob 12 pa pri sv. Rozi za Simona Melinc. Molitve na Paternalu.
Za Antona Lipičar, ki je umrl v Kalu pri Kanalu, bo maša 29. jun. na Paternalu. Zapel bo žalni zbor.
Mesec junij je posvečen Srcu Jezusovemu. V sedanjem času, ki je stoletje brezkrajnega samoljubja, je Srce Jezusovo s svojim zgledom nesebične ljubezni do dobrih in nevrednih glasen klic, po kateri poti naj bi človeštvo iskalo pravo srečo: namreč v nesebični ljubezni. Do sreče namreč nikdar ne pride tisti, ki se za njo žene in jo hoče ujeti, temveč tisti, kateri se plemenito priza-
deva da bi osrečeval druge, kakor je storil to Jezus.
Je pa zgled Jezusove Srca tudi velika tolažba vsem, katerim je življenje polno trpljenja in bridkosti, kakor je Jezusovo Srce prebodeno in s trnjem kronano.
Vsem častilcem svojega Srca pa Gospod zagotavlja tudi svojo posebno pomoč v časnih zadevah in ne-venljivo srečo v večnosti.
Janez Hladnik
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
RESTAVRACIJA
“PRI ŽIVCU”
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Oprava in sobe za prenočišče
popolnoma prenovljene Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Patemal
MEHANIK DOBI DELO
Mehanik, ki je zmožen v spojen ju (Soldadura autogena) dobi delo.
Poizve se v uredništvu Slov. lista.
KJE SE NAHAJA?
Kdor bi vedel za naslov Marije Andlovec, doma iz Gradišča pri Vipavi, ki je dospela v Buenos Aires leta 1928, je naprošen, da ga javi našemu uredništvu. Istotako je na-prošena sama, če bo čitala te vrste-da nam ga javi.
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od ] 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
i


TALLER DE OARRO CERIAS
“EL RAPIDO”
IVAN CERKVENIK
Barvanje sistema “Duco” — Tapeciranje — Prevlaka — Kabine — Karoserije — Popravljanje blatnikov
ENTRE RIOS 310 QUILMES U. T. 203 - 1298 Quilmes
Dr. Nicolás Martin
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
t
! i
Ana C h r
Slov.
po va
babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
AKO HOČETE BITI ODGOVORNEGA
ZDRAVLJENI
ZDRAVNIKA
OD
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Akutne, Kronične bolezni in njih komplikacije, Zdravljenje po francoskih in nemških načinih, KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
— Za Slovence prvi pregled brezplačno — Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni. ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
BARTOLOME MITRE 1676
PRVOVRSTNA KROJAČNIOA
“LA ESTRELLA
ZA OBLEKE, SUKNJE IN PERAMUS
99
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642
U. T. 59 -1232
Buenos Aires