Hladnikia 1: 33-39 (1996) 37 s Hejblarjevo grapo, imenuje Lajtna grapa. V Bačo se izliva pri Mahorcu. Medtem ko je na- hajališče nad Batavo razmeroma obsežno in bogato, v previsu ob manjšem slapu v Špičnokovi grapi raste le okoli deset rastlin. Slap je najbrž nastal, ko seje v grapo zagozdil velik apnenčast podorni blok. Nižje so plasti skrilavega glinovca. Kortuzovka raste pod vlažnim previsom na levem bregu grape, na koluvijalno-deluvijalnih tleh (preperini apnenca, laporja in skrilavega glinovca). Površina nahajališčaje okoli 10 m2. Spremljevalne vrste so: Arabis alpina, Galeob- dolon flavidum, Mycelis muralis, Viola biflora, Cystopterisfragilis, Veronica urticifolia, Car- damine trifolia idr., ob robu tudi Scopolia carniolica in Aconitum degenii subsp.paniculatum. Okoliške gozdne združbe so predalpsko jelovo bukovje (Homogyno sylvestris-Fagetum) na levem bregu in zmerno kisloljubno bukovje (Luzulo-Fagetum) ter toploljubno bukovje (Os- tryo-Fagetum) na desnem bregu grape. Nekaj rastlin raste tudi pod podobnim previsom, nekaj metrov nižje, na desnem bregu grape, na površini 4 m2. Tu so spremljevalke Viola biflora, Lamium orvala, Campanula tra- chelium, Scrophularia nodosa, Adenostyles glabra idr. To rastišče ni povsem naravno, saj opazimo ostanke nekdanjega kurišča, v nizek zid zloženo kamenje ob robu previsa. V neposredni bližini spodnjega nahajališča se konča gozdna vlaka (razširjeni nekdanji kolovoz). Ne višje in ne nižje v Špičnokovi grapi kortuzovke nisem opazil. Ker je opisano nahajališče v drugem povodju, je povsem ločeno od nahajališča pod Črnim vrhom. Res pa je, da na grebenu med Črnim vrhom in Spičnokom, na začetku strmega žleba, ki se spušča v Batavo, nekaj rastlin raste (in cveti) tudi na prisojno stran, s katere se vode spirajo že v Špičnokovo grapo. Za uspevanj e rdečih zvončkov v tej grapi j e najbrž odločilna hladna mikroklima v vlažnem previsu. Nanjo gotovo vpliva človek s svojo dejavnostjo v neposredni okolici. Ob in po izgrad- nji vlake so npr. pod in nad slapom posekali nekaj dreves, zato je okolica previsa postala bolj odprta. V preteklosti ti vplivi (sečnja in spravilo lesa po grapi) niso bili usodni. Bo tako tudi v prihodnje? Vsekakor nahajališče kortuzovke v Špičnokovi grapi kljub skromnosti in dejstvu, da preko hriba raste na večjem območju, zasluži zaščito. Pri tem bo potrebno soglasje in ra- zumevanje lastnikov tukajšnjih gozdov. Literatura: DAKSKOBLER, I., E. MAVER 1992: Cortusa matthioli L. am Siidostrand der Alpen. Razprave 4. raz. SAZU 33(5): 115-146, Ljubljana. Igor DAKSKOBLER 31. Pulmonaria stiriaca Kerner Nova nahajališča na zahodnem robu areala (submediteransko in predalpsko območje Slovenije). New localities in western part of distribution area (sub-Mediterranean and prae-Alpine region of Slovenia). 9947/3 (UTM UL89): Slovenija, Goriška Brda, Belski potok, 200 do 250 m nm. v., eocenski 38 Notulae ad floram Sloveniae fliš, Seslerio autumnalis-Fagetum, Ornithogalo-Fagetum. Leg. & det. I. DAKSKOBLER, 28. 4. 1992, ZRC. 9947/3 (UTM UL89): Slovenija, Goriška Brda, nad potokom Šebeč (Zagnojevik), okoli 150 do 200 m nm. v., eocenski fliš, Ornithogalo-Fagetum, Seslerio autumnalis-Fagetum. Leg. & det. I. DAKSKOBLER, 12. 5. 1992, ZRC. 9849/1 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, Rore pri Hudajužni, nad potokom Porezen, okoli 400 m nm. v., skrilavi glinovci in peščenjak, pionirski gozd (potencialni gozdni združbi Luzulo-Fagetum, Hacquetio-Fraxinetum). Leg. & det. I. DAKSKOBLER, 8. 5. 1994, ZRC 3237, 3238. 9849/2 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, nad potokom Porezen (ob cesti Hudajužna- Zakojca), okoli 400 m nm. v., skrilavi glinovci in peščenjak, Luzulo-Fagetum. Leg. & det. I. DAKSKOBLER, 8. 5. 1994, ZRC 3239, 3240. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 SI. 1: Razširjenost vrste Pulmonaria stiriaca Kemer v Sloveniji Fig. 1: Distribution of Pulmonaria stiriaca Kemer in Slovenia E. MAYER (1952: 198) za štajerski pljučnik piše, daje raztreseno razširjen na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem in v ljubljanski okolici ter redek na Primorskem in Koroškem. MAR- TINČIČ (1984: 411) pri razširjenosti te vrste našteva alpsko (Karavanke, Pohorje), predalpsko, dinarsko in preddinarsko fitogeografsko območje. Po tem sklepam, da navedbe iz prejšnjega stoletja o najbolj jugozahodnih nahajališčih tega vzhodnoalpskega endemita v dolini Soče pri Gorici (KERNER 1878: 39) oziroma v listnatih gozdovih flišnega gričevja Goriške (KRAŠAN 1880: 212, 1882: 232-233) v poznejšem času niso bile potrjene. GAMS (1975: 2219) se verjet- no sklicuje na Kernerjev podatek. Tega omenja tudi PIGNATTI (1982: 410) in dodaja, da nove- jših najdb v mejnem območju ob Soči ni. Potrditev, da štajerski pljučnik v submediteranskem območju Slovenije raste še danes, smo našli v severnih Goriških Brdih, na osojnih pobočjih nad grapama Šebeča in Belskega potoka. Rastišče je bukov gozd (Ornithogalo-Fagetum, Seslerio autumnalis-Fagetum, kra- jevno tudi Luzulo-Fagetum) na precej globokih evtričnih, redkeje distričnih rjavih tleh na Hladnikia 7: 29-31 (1996) 39 paleocenskem flišu. Prav tako na robu areala je nahajališče štajerskega pljučnika nad potokom Porezen pri Hudajužni, v zahodnem predgorju Porezna, ob stiku predalpskega z alpskim fitogeografskim območjem (po M. WRABER-ju 1969). Literatura: GAMS, H. 1975: Boraginaceae. V HEOI, G.: Ilustrierte Flora von Mitteleuropa V(3), 2. Aufl., s. 2122- 2232, Paul Parey, Berlin & Hamburg. KERNER, A. 1878: Monographia Pulmonariarum. Oeniponte (Innsbruck), 51 s. KRAŠAN, F. 1880: Vergleichende Übersicht der Vegetationsverhältnisse der Grafschaften Görz und Gradišča. Österr. Bot. Zeitschr. 30: 175-182, 209-217, 244-250, 281-286, 314-320, 357-362, 388-393. KRASAN, F. 1882: Die Erdwärme als pflanzengeographischer Factor. V: ENOLER, A. (ur.): Botanische Jahrbücher für Systematik, Pflanzengeschichte und Pflanzengeographie 2, s. 185-255, W. Engel- mann, Leipzig. MARTINCIČ, A. 1984: Boraginaceae. V. MARTINČIČ, A., F. SUŠNIK: Mala flora Slovenije, s. 405-416, DZS, Ljubljana. MAYER, E. 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 4. razr. SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3), Ljubljana, 427 s. PIGNATTI, S. 1982: Flora d'Italia. Edagricole, Vol. 2, Bologna. WRABER, M. 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199. Igor DAKSKOBLER