45. äse*?* Po&tnina piacama t ffotovini. CSelje, pond&Bjek 23. aprila 1928. Leto X« v poifldeljeSe, ss'edo in petek, Stane mesečno Din 7'— za inozemstvo Din 20*—. Posantevna števnfea a Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. ^^^H ^^^^I^^^H fl^^A ^^^^B ^HAjüE^V ^B^Hh^^^^^^B ^^^H ^^^^Ew^^^^L JHHB ^H^^^^^^^^^^^ J^^IL__^^^^k Uredni&tvo in uprav ^ičtvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1. pritličje. Rokopisov ne vraiamo. Oglasi po taVffu. Telefon int. štev. 65. Celjski občinski svet. Hediiio sejo celjska^a obcinskega sveta, ki se je virsila v petek,^ due 20. t. m., je otvoril župan &\ dr. Goriea>n z lnalo /.aniiUdo ob 18.15. Uvodoma je preeital interpelacijo kluba obc. odJj. SDS, aili je, kakor so poroeaili čaiso- pisi, podžnpan dr. Ogrizek na. zaigreb- ški gatfpodairski konferenci v resnici zaslopal celjsko lnestno občino in ali je bila mesitaa obeina povabljena na to konferenco. Žaipaai je izja.vil, dai mestna obeina ni prejeki lakega vu- bila in da ni on nikogar pooblastil, da zastopa njega all meslno obcino mi omenjeni konferenci Dr. Ogrizek jo na to priznal, da je bil vabljen an osehno, ni pa pojasnil. na kak način se je zgodilo, da je bil on v »Morgen- bkittu« naveden kot zastopnik obcino. Občinski odb or je nadalje brez de- bate in s'Qglasno sprejel sledeči nujni predlag obc. odb. cl"r. Kalana in tova- rišev gl&deomejHve delovnegu cam ihi celjski pood: , »V »Shužbenih Navina.li« od 28. niarca t. 1. št. 71/XXI (»Urad.ni list« ad 5. aprila t. 1. si. 105) je bil objav- ljesn praivilnik imiiii.slr.stva post« in te- legrafa o delovineim easu pri po&tnih, brzojaivnih in tolefonskih uradih, f]]en 3. tegai praioilnika ¦doloeai: Ob neideija-h in držasvinih praznikih se opravlja v prometo s slrankanni pri i>oštn,ih, tele- graf skill in telefonsikih uradiili sa.nio piseniiska, tel-ografska in teles on ska slU'zba:. Uraidi, ki nimajto neprewtane sluz.be podinevi in panoči po elenu 2., točkii I., opravljajo to službo saniro od 9. do 11. ure. S (o doJočbo je inesito Celje težko prizadeto. Desetletja se že vrši v Gelju ob nedeljah in praiznikih telegratfska in telefanska s>lužba nepretngOi'na yes dan. V druigi polavici 1. 1927. je bila vpeljana eelo dapolnacnai brzojaivna in teles omska služiba, ki se vnši tnd.i še danes1. Z noviin pra.vilnikain pai je Ge- !je potisnjeno naizaj x nara.vnost pri- niitmie raizniere, kakusini'h v ]>aštn©m prometu s strankami pri postniih, tele- ni. bilo. Kajti po navi uredbi se tndi lokalna telesonska služba vrši ob ne- doljah in praznikih saiino od 9. do 11. dJopoJdne in se i'a.zen teb dveh. ur ne niorejo vrsiti ne lokailni, ne medkra- jevni telefonski pogovori niti ne spre- jemati ali oddajaiti bi'zojavke. Od wu bi bilo razpravljati, kako težko oškodiovaiLJe ponieni tako stanje ne sarao za celjske tngovice, ,obrtnike, zdraivnike, odivetnike itd.< temiveč za. vsakega i^osamieznika in urade, poleg toga pa tudi za mnoi.ü:o«te:V'ilno polu- joiče ubčinstvo, ki pi'jhaja semikaj celo leto, zla.sti pa v poletni,h mesecih na letovisre. Gelje je križišce in središče pütniskega, zlaisti pa letoviškega pro- nieta za celjsko okrazje. Poleg tega bi bila težko pri/adeta hmeljiska trgovina z azirom na znaicaj )>Ovslovanja v seziji, ko neobhodno rabi brzojav in teles on ob luddjaJi in pniznikih ravno taiko kakor ob delav- nikib. Jaisno je, kaiko zelo bi s tern trpi'l Lnteres htmdjiarstva, ki je v celj- skp'in okraju tako mocno in ki tvori v ohilni iiM'ri gospodai'.sko ozadje tudi celj-skeiga, mesla. Z ozirom na navedeno predlagaino podpisani občinsiki svetniki, naij cybcin- .ski odbor sklene na svoi danšnji seji, da predloži ministrstvu došIb in. brzo- java in ljui>]ja;n.siki direkciji niijmo predslavko in prosnjo, da se obs'toijeice sitanje v Gelju ne Jzpremeni in. da, se izda za mesto Celje uredba, da se de- lovni čas pri memo podaljšai.« Finunčni in gosporfarski odaek. 0 jji-oKiiji sluge na rnestni osnovnr soli, kateremu naj bi se za njegovo delo, ki ga opra,vlja saim, povišala placa, bo se razpra,viljial kradni žolski odibor. Za popravilo levškega nio.stu bo dala me- stna obeina za 2.000 Din letsa brez- plačno pod pogojem, da se ne bo po- bh'aia liTastninai. Prosnja Karl a Tre- serja za api-os.tiiev taikse za sprejem x (lüino\'j]]sko zvezo se vrne odsekii'. Nadizorsil\'o clvoriši-ne ,sitavbreviza.ine nuesftai iaiženjer g. Pri,stavšek prati naigradi:; nadzjorstvo bo (rajalo do dogradfitve poslopja.. G. dr. Milku Hražcvcu se proda na iiribn sv. Jožefa sitaivbni prostor v po^eča- nem obsegu, pod poffojem, da bo od- stopil wtrmino zeiniljiiišča po isti ceni zopet mestni •občini, če bi rabila str- mino. in da bo tvorilo .aera^ljiScc enoto. i Od 1. ja,nuai'ja t. 1. do 31. decemibra 1930 bo placevala mestna obema g. Reberšaku za sejmisce pri »Zelemean travniku« 1.500 Din najemnin.e na leto. Skivbni in codorcmtdacijslä ndsek. I Obč in ski »vet je odobril načrte za dvo- je stanovanjisktb hi« ge. Ide Scliulzove | in g. Maitije Guka na hriibu sv. Jožefa. Ker bo začela obeina v kratke;n gra- diti -svojo stanova.njsko liišo med bo- teloin1 »Krona:« in. iniesit.nim glediali- ščeni, bodo sedaj podrli hlev in sosed- njd öbjekt poleg botda »Krone« na Vrazovem trgu. Zaradi toga bodo ce^- sto, ki vodi z Ljnbl.ianske ceste mimo hotela na Vraizov trg iz varnostnih ozirov zaprli. Ob lanski povodnji po- rušeno brv cez Suišnico pri ja»vni bol- nici bo inestna obeina obnovila; stro- ški bodo znaisali pribliztno 15.000 Din,. Ge. Mariji Keppa se je dowolila po- Sita-v-itev kioska na, prostoru ined kolo- dvoroni in »Gelj.skim domain« za pet let. Obč. od.borni.ki SDS in ž njimi tu- d jjoristaisi V'Sieh drmgih s-trank so se že pred loti princvipiüekio izirekli ]3roti postiwitvi paciljonov in kioskov na javnih |)ro.storih in so to »voje stalisce tudi v prejsnjili dveh obcinskill svetih dosledlno uvdjavljali. Sedanja wcina pa ne kaiže v tern vipražanjai dosled- nosti: dočinii je dovolila postavilev oinenjenoga kioska pri kolodvoru, je na eni zadnjih obcinski'h sej odklonila eiiako prosnjo nekega. invalida, ki mu j.e bil closedinnj'i! lokal za (raifiko od- povedan. V tnzadevni (iebali je zaivzel ob(\ odb. dr. Kahm stališee, da se naj pi'i.ncip ne krši, zlasti ker tudi prasil- ki z dovolitvijo ne bo ustreženo: par korakov od kraja, kjer je na.meravan kiosk, je kolodvorskai trafika in v Ale- ks'amdrovi ulLci zopet jedna; prosilka ne bo tuogla uypevati, pri'zadeta bo pa zlaisti kolodvorska trafika;, od katere živi niek invalid. Ni proti temu, da se prosilki pomatga, toda nan' Ü mestna obeina ostreze na priniernejlsem kra- ju. kjer l>o i.mela. resnicno kako ko>- r-ist. Vodoregnlmijski odsek. Mesitlniemii maigistratu se je naroc-ilo, da .se.sta.vi sporneni'co o re.gulaiciji'Sa.vdnje. To spo- menico bo pasebna clepiitaicija mestne cbcine predložila oblastneinu odiboru. Obrlni in trzni odsek. Za koncesije a:\toizvosekov gig. Franca. Ogrina, Mi- haela O/.eka in Ivana Rojca se je iz- rekhi lokailna potreiba1, Mesairji-slo.ini- čarji na Glavnem trgu so prosjili. za wiizanje dne.vne tržne p-ristoj'bine od 8 na fi Din, kakor jo pla^ujejo drugi stojni'carjii. 0 zadevi bo sklepal finamc- ui odsek. Za posiredovalnico za stano- vanja in sobe, ki jo namerava otvo- riti ga,. Marija Rudialfova na Bregu, se je izrekhi lokalna potreiba,, doci'rn se je lokalna potreba za posrodovalnico za službe, za ka.tei'o tudi nrosi ga. Ru- dolfova, zanikaila. Odsek za podjetja: vodovod. V vo- jašnici Kralja Aleksandra bodo na- m/e'stili aivtoniaitiene vodovodne pipe, da se s tern prepreci tratenjie z vodo. Proßnja g. Žuže za napelja,vo vodo- yoda v njegovo vilo na hribu sv. Jo- žefa je bila odklomjena. § 5. vodovosl- neiga red a ostane neizprenionjen. SoöijalnopolUiöni odsek |o' v svoji seji soglaisno odobril resoliucijio glede poclciljkmja sUtnovanjske zaščife. Ta resolucija vsebuje tudi več predlogov za: novi stainovanjiski zakon. Župan jo najprej prečital dva dopisa Dru- stva hiisaxili poseslnikov za. (^elje in okolico ter Slovenskega obrtnega dru- wtiva v Gelj;U, v ka.ierih se obe driislvi izrekata proti podaljšanju sleherne stanovanj'Sike zaisčite. Žuipam je preki- ii-Il sejo za: 10 indnut, da se je lnog-ki večina pasvetovati o sta- 1'isc'U naprairn resoluciji, ki jo je pred- lagal socijadnopoliitčiii odsek. Refe- rent odseka je na to pojasnil posainez- ne toeke resolucije, ki se v glavnem zavzeima za podlailj'sanje stanovamjske zaisčite do 1. ina.ja .1930. Klub obč. od- bornikov ÖDS je sklenil daii svojdni olanoni pri detmiti. in glasavanjoi o tej resoluciji proste roke. iteoLticiija je bila nato »p re: jet a z veliko večino gla- so\-. Ubožni svet se je izpopol- nil s 5 c'laini; imen:ovaaii so bili za čla- ne gg. dr. J. Hrašovec, Adolf Berva.r, Milos öepin, Martin Slaje in Maiks Pe.s.chitz. Sliičajnosti. Ohč. odb. prof. Mrav- Ijak je v linenu kluba SDS zahteval., naj se v bodoce razpisejo vsa stavbna in drtnga dela pri inastini občini tudi v lokailnih časopisih, vsako delo ]ia se naj l-azpiše posebej, da bo obrtnikom oinogooena prosta konkurenca. Župan je izja.viil, da bo lo aeljo upasteval. Obt1. odb. prof. Cestnik je polemiziral 7. »Jutrorn« zaradi poročila o sklepu občinskeiga siveta, da so staJnovanjla, ki jiih adaiptira mestna občina., določena za one strainke, ki. jih bo deložirala Ljiidska posojilnica v hišali na oglu Kralja Petra oe,ste in Vodn.ikor\re uli- ce. V svojeim govoru je na nekvalifi- ciran naičin na.padel »Jutro« in nje- govega celjskega poročevalca ter za- gresil še par drugih neokusn.ofiti. Iz njegovieiga govora je odsevala zgolji fttrankarsika zaigrizenos-t in njegova iz- va.ja.nja so vzoujala, \1is klerikalne :našceva!l'nasti. Obč. adb. dr. J. Hra- sovec je odil.oe.no za.vrnil i'zvajanja prcn fesorja (^estnika in pravilno ugof.ovil, da take zaideve ne sipadaio v siejo ob- «inskega Fveta-. Seja je trajala do 20.30. Blgarsko - jugoslovenski večer. Pod egido »Ljudske univerze«. a v iastni režiji sta gospa in go&pod Go- spodinov naipovedala za 17. t. in., po- sel d-aties zj>utraj nek vas pirija.telj.« »Kakšen prijatelj?« »Neki gospod nam ga je prinesel. Gakajite, vaša posetnica je priložen-a. Tukaj je!« Wilson je vzel pi'smio in poselmco. Posetnica je bila res njegova in pisa- va do pičice enaka njegovi. »Moj Bog«, je mrmral sam pn se- bi, >... zopet ta njegova otaestnost!.« S sitraliom je vpraisal: »In prtlj'aiga?« »Vas prijaitelj jo je vzel s seboj.« »Tako? In vi ste ran jo kar dali. meni nie tebi nie?« j »Zakaj ne? Va;sa posetnica nas j opraiviciije.« »Na v.sak način . . . na vsak na- čin . . .« Molce stia se poca.9i pod-ala proti tngu Ghamps Elyseas. Toplo jesensko sol nee je os-vetljevalo c:e.sto. Zrak je hil miil in laliek. Ko .sta prišla na Rand Point si je Sherlock Holmes prižgal ciffnrdo. Wilson je vzkliknil začudeir »Ne raaumiam, Holmes, kako mo- fete bit, tako nuimi! Iz vas se norčuiie igra se z vajmi kakor mačka z mišjo . - ¦ m vi ne recete oiili hesedice k t^- m u?« * Holmes je obstal in rekel: »Wilson, jiaiz inislim na vašo po^et- 11 ICO.« »No. in?« »No, mož je pap v naprej preraou- naJ, da bo prislo do boja med njim in menioj, zato si je pi'eskrbel za, vsak siučaj vaš rokopis in nekaj posetnic. lonushto vendar, kaksna previdnost, kaksna bistrouran,ost in orgamizadjski talent je to.« »Kaj hocote povedaiti s temi' bese- dami, draigi prijatelj?« »SI ten¦ hofiom Y^ Wilson, da mora biti clovek, ki &e h.oče boriti. in prema- ga:ti takega sovražnika . . . jaz. In da- Ije, Wilson, kakor vidite«, je med Rinohoim pristavil, »clovek nima vedno pn prvih korakih sreöe.c Ob šestih je priobcila vecerna izda- ja Lupin,oveiga lista »Echo de Fran- ce« sledeco kraitko notico: Danes zjuiraj je osvobodil TJie- rard, polidjski komisar v 16. okraju, gospoda Sherlock Holmesa in Witeo- na, ki sta bila znprkt na ukuz Arsene Tjupina v hotelu pokojnega barona d' Hauirec, kjer sta izvrstno prebila noc. Ker ju je obenem tudi olajsal za njnno prtljago, sta vlozila proti nje- nm tožbo. Arxene Lupin, ki se je to pot zado- voljil s tern, ju prosi, da ga gospoda ne silita k resnejslm korakom.« »Bah«, je rekel Sherlock Holmes in xmeckal časopis. »Pobailin.ska objesf- nost! To je edino, kar morem Lupinu oc'itati . , . preveč otročarij . . . Gale- rija zaaij prevec pomenii . . . Nekoliko pocestnega neote.sanca tudi tiči v njem . . .« :>Torej, Holmes, vi ste se vedno tako rnirni?« »Še vedno tako mirem«, ga je. zavr- nil Holmes v tonu, ki je izdajal straš- no jeizo. »Pa ceimiu naj bi se razbuir- jal? • . . Gotov sent.-, da horn iniel jaz zadnjo besedo!* IV. Nekoliko lull v temi. Oasi je značaj nekaterih ljiudi zelo uravnovešen, in Holmes je spadal v vrsto ljudi, na katere nesreca nima nobenciga vpliva, vendar pridejo vm- _____-------....... — i»——nw»wu»»m<»>i»»niinwim>inix'niwiiiisih trenutki, ko najineu&trasenejši mož občuti potrebo zbrati svoje moči, p-red- no se poda nanovo v negotov boj. »Danes bom' počival«, je rekel. »In jiaiz?« »Vi, Wilson., boste kupili obleko in perilo, da izpo]iolniva, oziroma obno- \riva svojo garderobo. Medtem J^oni jaz počivaJ.« »Po/čivajte, Holmes, jaz balini'.« Wilson je izrekel te besede važno, kot sü'aznik, ki stoji na sprediiiji stra- ži in je torej izpostavljen vsem nevar- noötim. Njegovo telo se je iztegnilo, njego\-c mdsice so se' napele. Z ostrim l>ogledom je opaaoval mialo hotelsko sobico, v kateii'i sta stacnovala. »Straižite, Wilson. Jaz bom izrabil svoj cais, da izdelam za: naipad načrt, ki bo naijboljši x boj-u proti tako rnoč- nemu nasprotniku. Glej'te, Wilson, midva sva se zmotila* nad Lupinom. Zaceti bo treba' zopet od kraja.« »Če mogoče se vec kot od kraja- Toda, ali imaiva dovolj casai?« »Deveit dni, stari tovariš, torej! pet proveč.« Popoldfno je Anglez kadil in spal. Šele naslednjega dne popoldne se je zaicel priprav 1 jati. »Wilson, gotov sem, zidaj bodeva od- korakala.« »Odkorakaijvai«, je vzkliknil Wilson, poln krvave na.vdušenosti. »Prixnam. da me že podplati srbe. Holmes je opravil še dopoldne tri Mi-nn 2. .NOVA -DOB A* Štev. 45 nill peswii ob požrlvova.lnem spre.m- ljevanju 'gospe Kokot pri. klavirju. Negotovast in. nasiprotujoča .si na- znan.ila. so v znaitni mieri. vplivala, da je bi'la udelezba pod opravicljivo go- stotö. Vendar je tudi anvnžman do- pU'seal marsikako kritiko. Osebna agi- tacija in aig.itaci.ja z zunanjiöstjo se ni vse, ceraivaio vsekaikar ni brez uspeha. Teima predaivanja me je ifc posebnih razlogov sevieda zanimala. V inter- viewn z gospo Gosrpodinovl.ievio »em .s.e takoj dotaiknil pomamjikljivoati zveze med. blga/rsko ženo in >n,ovo ženo«. Tekom vratokmme debate »va se konč- no — gaspa ne obvladia debatne slo- ven seine, kair je pa razumljixo — znašla na diversen ei: 1. da naj sloni novodobna ženisk«, 'inioralinosit in in- tencijonelnast n,a reUgijoznosti in da je religijoznost apriorno v paste van.je in sklon pred gonilnini bitjeirfi vesolj- ne enengije; to je biila teza gospe; 2. mioja teza pa je zainikala i gornji fundament noveiga zenstva i gornjo dlo finicijio fundaimentia. Upaim, da born imel v kratkem pri- liko, o tem razpravljati. Za danes bo gotovo interesantn.d ugotovifii, da sie gospa tekom predavianja sploh ni do- taiknila obljubljene teze. Gosipa Gospodinovljeva. ki je osebno in po zuinamjosti zelo kultivirana mla- da predstavnica noveiga ženstva, ras- ne lepote, iina tudi izredno sown in za za.molklost blgarseine i;zjemmo rarz- ločen glas. Citala je koncept — po- siransika stvatr, cegav — z vnemo in s prijeitnimti bigariznili. Koncept wann lITC je odikritosix-no razočaral. Domaiča naloga je bila ta, naloga iz vsesploš- nih, nacijanailno in patriotsko barva- nih trditev, stremieča proti koncu v konyencijonalno neresnico, da bo na zemiji mir, ee bo žena miroljubna. In zaito sie nisexn cuid.il, da subjeiküvno krepko izveden.i zakljuoek ä la Berta van Sutttner ni naišel zaisluženega od- meva1; idol nave žene v transparent^ gospoda Öriairrcia v krilu je uiciinko'val celo z rahlo kornfiy,nastjo. —• Gasp a pii'edaiviatelj-ica je žela živahno pobrvaf- lo, ki je pa veljala bolj njenemu osebr nemii in nulado^tnemiii pogunxu, nego pavedanamiu ijv posluBainem.u. Več sii'eve in objektivnega uspelia je pospra.vil gospod G osip od i n ov. Zapel nam je dvanajst vzorcev blgarske nairodne pesmi, ki združuje v sebi sloveiiisk,is alpski ri.tein in dur z epsko nairaeijo srpske in hrvaske pes- mi. Gas-pod Gosipodinov je, to je pav treba priznati, priijet.no prasenetil tuidi vsakega lajika, 7, maenim in lepo telnV- briramim batriiitanatm; nastjopil pa je žal prcveč artiistiično. nekoncertno. Skusai je ocividno z geistaimii in igra- n.jem olajšati raizumevanje visebine pet ja, pa bi ,se to lepže i.n i,graijie dalo döseci, ee bi se pred V'sako pevsko toc- ko dotiena pesem deklaimiraila. Blgar- Bcina — pasebino v pesimih, v katerüh se s-polnik obi.cajiio ne ralbi — je za ,sloven,sko ubo zelo raÄUmiljiva, bolj morda, nego kiasiena srbščina. Od vooora xmo sli z obzalovanjeni. da so ni i)osi'ečil, kakor bi so laiiko. 7. Ä. Boj za stanovanjsko zaščito. Kakor ))orocajo iz Iknigrada). je mi- iilstrski svet odkl on il prodlog mi-tiistra Raidovic'a in bivšcga ministra d.r. Go- sairjia: in je določil poseben odbor, ki naj seNlavi na;crt novega sta.nova.nj- sike.ga zakona. Osnutek. ki ga je sesta- vil ta odbor se razlikuje od do«-ediunj;idi stanovwinjsikih zaikanov v glaiMnem v tem, da se ne ozira na stanovanjwke najemnike, marvee na obs»eg stano- vamj. Zaščita stairLOvanjskib naiemini- kov se omeji nai miimiimum. Iz zaisi'ite se izlocijio v,sa stanovanja1, ki obsegajo vee kakor 3 sobe. Stanoviainjiske z^vwitc nadailje ne bodo vec uživala: 1. stano- \amja 3 s'ob, ee i]na rodbi.na dotienega liajeminiilka ina,nj kaikor A clane; 2. sta- novanja 2 ,sab, ee ima dotieni najem- nik manj nego 3 rodbinwke cla.ne; 3. stainoAianja samicev, ako imajo vvv, ka- kor eno sobo. Najenniina sie ma,ks'iin.i- ra s 13-kratno predviojno najemnino (kar dalec pre«eiga zlato pa-riteto). — Gleide neh'igüeiiskih slanovanj osnutck sploh nicesar ne predvikleva. Naj on i- niki tri.soibnih stamovanji, ki ne uživajo ve& zaščite in so jim ,staino\ian.ja že od- povedana, se morajo izseliti do 1. jw- nija, VKL ositali, ki se milso ljogod'ili > luisinim üa»ini.kain iffliedü najeiraiine po 1. maju, pa dlo 1. julija. V vseh spo- r.iili pa odl oca. sadiööe I. stopnje, v Slo- \eniji akraijna siodišča, pritožbe i>a re- šujejo dkrožna siodlisča;. Ta zaköii bi voljal do J. ma;ja i^'Id. Drobne politične novice. Znnanji minister dr. Vo]a Marrinko- vič se vrne juIti v Beogra;d in pvexwdr- me v sredo «\roije pasle. lJo beograjiskih poročilib se bode bavil naprej s ]">oga- janji z Grčijo radi .souporaibe solunske luko in želeizniee Gjevigjielijai—Solun, pot em pa se bodo pricela pogajanja z ltailijo. Nov napad makedonstuvjusčih. V Prilepu so poskusiiJi maskedonstivoj^šči naipad na oikTaijtne)g.a glaAiai'ja in so 3e.dLii«!gti unidnikn., ki pa se ni posi'e- čil. Sedaj vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgo- vina R. Ster- mecki, Celje, najboljši vir aa nakup sukna, kamgarna za moške obleke, volne, svile, cefirja in delena za ženske obleke, platna, oksforda, modrotlska, evil- ha ter sploh vse manufakture, ker je vse prvovrstne kakovosti iz naj- boljših svetovnih tovarn in mnogo nižja cena, kakor povsod drugod. Oßlejtc al Izložbe in n eti>»«»,i,i r^\l„ doltge razgovore, najprej' z Detinanom. foi:terega stanovainje jie preisikal do najmaiijšega kotiekai, nato s Süzano Gerbois, kateri je brzojiavil in jo iz- prašal o sveilolasi damii in koncno s sestro Avguisto, ki se je po uiiiaru Ixü- rona d' Hautreie umaiknila nazaj v sar- miostan usimiljenk. Med vsatkim obisom je oaikal Wilson v predsobi in ko se je Holmes poslovil od obiskovalea, ga je vedno vprasal: »Zadovoljen?« »Zelo sem zaidovoljen«, se je glasil sftalni adjgovor. »Vedel sem, da siva na pravi poti. Pojidi.va dalje!« Mnogo sta pireJhiodila. Preiskala sta hiši, ki sta slali v bližini inotela v uli- ci H-eniri-Martiiii, natp sta šla v Rue Glapeyron in iniedtem, ko je Holmes natajieno opazoval pročelje Iviše što- vilkai 25, je rekel: »Jasno je, da obstoja. tajna />\'oza med visemii teimii hišami . . . Cesar pa jaiz ne raiznuniem., to jei, da . . .« V svojem sreu je priiče^l Wilson pr- vič dvomiti v vsevednast svojiega že- nijailneiga sotrudnika in mojstra. Za- kaj je toliko gavoril in taiko malo pla- öal? »Zakaji?« je vakliknil Holmes, ki je. uganil Wilsonave tajne mtis-li. »Ker se mora pri Lupmu fe u^iba;ti in ker m<0Ta čloivek pri njemiu iskati dejßtva v svojlili možgainih naimosito v sledo- vih. Toda to še ni vse. Treba jo tudi preiskusiti, ,6e ta dejisitva soglaišajo z raziinerairnii.« >'l)a, ali vendar, tajni prehiodi in liodniki . .'¦¦. ?« »No, da, in? Tudi ce bi vedel, kje se ti pren odi naihiajjaijsa, tudi, če bi te podi- zenuske liodnike paznal, če bi saim že sel po poti, po kateri je Lupin prišel k Detinanu in odšel od njega, ali po oneni, po katere-m je svetlolasa daima zbežala po mmaru, kaj bi mi bilo s tem painaigaino? Ali bi mi to dalo v roke orožje, s ka'teriin bi ga laihiko napa- del?« »Vedno ga, saimio »naipadiavai«!« j.e vizkliknil Wilson. Koma-j je to besedo izrokel, ze se j<» opotekel nazayl' Pred nage nun je pa- djel težek žaikelj, napolnjen do piolovi- oe s ptekom, ki bi ga bil lallnko težko ranil. Holmes je pagledal navzgor. Zidar- jii so delali na odru, ki je bil pritrjen na balkonu pete;gia nadistropja, »No, srečo imaiva!« je vzkliknil. »Ce bi biia le za korak nap^rej, bi nama ta butec vrgel vreeo ra.vmo na glavo. Člo- vek bi skoro mislil da . . .« Nenadama je umolknil, skoeil v bi- so, poliitel v peto naidslropje, \idrl na veliko pres-eneoenje sluge v stanovanje in zdirjal na balk on. Nikogar ver, ni bilo. »Delavci, ki so tu delali . . . ?« jc vprašal slugo. (Dailje prih.) Shod q. Vidticevicct v Velikem Bev- kereku. Vi-eraj se j'O vršll v Velikem Beckereiku Mliod t.kzv. ^adndhi radi- kalcni, ki so se ga udielezili trije mmi- st.ri (pradisiedn.ik V|uiki.ööv,ic, ]>os>t'ni J\ujiindižii('- in poljedel.ski Stankovie) | in d.va ducata radikalnili poslancev. Sliod jie bil v ])rvi. vi'sti naperjen. proti nezadavaljnežem v radikailni .strank i. posebn.o proti dr. Nincicu in Boži Ma- ksi.maviču. V resoluoiji se zaitrjuje, da \iladav ne Idela .niikaikle DirotinarodinG poJiitike v Vojvodini in da smatra Voj- vodino za nerazdeljiv del »Velike Sv- bije«. Čaisopisna poroeila. |)ra\"ijo, da se je vsihoda udelezilo vee tisoc ljiuidi, a da ni bi-lo nobenega praveiga navdu- sen ja. Pri občinskih imlitvah v St. Jerno- jii na Dohnjskem wo zmaigali napred- njaki pod vadstvam SKS s 475 glaso- vi proti klerikaleem, ki so dobili samo 448 glasov. Daslej je bil a obciina kle.- rikalna. Sadov.i koailicije se torej že vidijo. I'roili ppdal'ihinin stawovtmjskeffa zakona so iineli. včeraj beograjski his- n.i. poses'tniki velik shad, na katerem so iizjaivljaili, da se smatra jo odvezano \seh dölznosli do držaive,. ce bo se na,- dalje onieje\,aila sivöbodno ra.zpohiga- nje s hišno La.stn.itn o. Skandali v zsigreMki zaloui šolskih knjiy. »Na^odni Val« poroča, da jo vlada ya preimože.njifii te zaloge skupno uporabila naid 9 mlilli'janov dinarjev za I'azne nagrade, podpore, darila itd., ki nimajo z naamenoin naklade nikako zveze. lUdijanska w or nur tea hna \- meseeii j'ltnijii veliko maiiievre na Jadranskem inorju. Po maneivrih p-aseti jeiden del italijamiske moiinarire Albanijo in gr- eke lufke. Zn volitve v nantSki parlamerd jK bilo dos'lej vTozenih 9.000 ka.ndidatskih list, tcrej emkrat toliko kot pri zadnjih volitviaih 1. 1925. Tudi v Bitol) pride za velikoga zu- panca pol.kovniik in biv;ši naK vojini ata'se v Tirani Tasu Dinic, Mestno gledališče. Sobota, dri'O 28. aprila. ob 8. uri. av 28. bo v mestneni gle- dialiišcu premijera »Š^•eika«. ki bo za (leijie. .senizadiija. ])rveiga reda,. Toli'ko smelia. že goto\-!O dolgo ni bilo v naisem giedali&eu kot ga bo pri tej pretdsstaivi. Opozarjaano cenj. obein.stvo, da si pre- skrbj v.stopnik'.e v predprodaji, ker bo na dan predstaive gotovo velik navail. Naslovno vlogo iigra g. ravji. V. Brai- li.tiia, ki vodii obenem režijo, ostale vlo- ge so v rokah g>g. Beleta. Gadiisnika, Plerca/, Pfeifei-ja;, Maralta, S.idarjia, ViidetiOa, Žabkarja i.n dr. ter gd,c. Kav- C'i.c-e\ne, Krajneeve, J.ovreeeve, Šoničeve in Žaibkairjeve. Za zunanje ljubitelje g'l'edaLišča bo v nedeljo popoldne ob stiri'h rep-rixa. Vstopnixie se lahiko're- zorvirajo po clopiynici pri gledališkem bla-gajni.ku g. Ilubertn v knj.igarn.i Go- l'icar & Lesikovšek. GeJjske vesfi» c Pozdrac pra&kega župamt rasvete. Občinstvo se opozarja, da za'hteva pri takih naibi- ralnih a'kcijalh dovioljeinja oblasti na vpogled in se na ta näcin toeno im- formi'ra. o eiljlb in dopustnostl niabi- ranja1. Slehemo uerodmoRt ali pa vsi- ljii-vost, zlasti grožnjo prodajalca nia- pram stranki, naj vsatodo ta.koj prija- vi na najbližji poli^vjslci stražnici o/.i- r am a or ožn i:sk i P üst a'-i i • c »Savez hrmtskih obrlnika* v Za- yrebii obbaijia v nedoljo, dne 6. nuajni- ka na sla^•esen način svojio 20-let.n.ico in j)Tosi tudi silove.n.ske toviariisei, da se »lovesnosti udeležijo. Informacije pri obrünih druMvih. Štev. 45. »NOVA ü 0 B A« Stran 3. c Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenljo ima svojo redno letno skupščino v nedeljo dne 6. maja 1928 v celjskem Narodnem domu. Društvo je zaprosilo za polovično vožnjo ; ko pride dovoljenje, ga bode v Časopisju javilo. c Počasnejša vožnja automobilistov v Geiju. Vsi vemo in priznavamo, da bi ne imelo smisla zavirati promet z automobili. Ali nekaj obzirnosti morajo imati napram publiki tudi autornobi- listi. Nagla vožnja po mestu ugroža varnost pasantov, osobito ob dneh večjega prometa — in obenem provzroča še več prahu kakor ga že vsled štede- nja pri škropljenju že itak imamo. Po- trebno bi bilo, da se policijsko določi brzina, s katero smejo automobilisti voziti po mestu in da se potem tudi to brzino primerno razglasi in kontrolira. Na Ljubljanski cesti v bliŽini «zamorca», na Kralja Petra cesti, pred pošto in na Krekovem trgu pa bi morala itak po- licija stalno kontrolirati promet. c Našl pevskl zborl na turnejah. Ljubljanska „Glasbena Matica" se je vozila v petek opoldne mimo Celja na Češko, kjer je že v soboto zvečer pela v Budjejovicah, včeraj pa v PIznju. Koncerta sta bila dobro obiskana in sta tudi umetniško sijajno uspela. ^— Beograjsko pevsko druStvo „Obilič"je v petek koncertiralo z zelo močnim zborom 120 pevcev in pevk v Mariboru in je šlo na to gostovat na Dunaj. — Mariborska „Glasbena Matica" pojde s 64 pevci v Švico, kjer bo koncerti- rala 2. maja v Baslu, 4. maja v Zürichu, 5. maja v Luzernu in potem še 7. maja na Tirolskem v Inomostu. Pela bo ju- goslovanske narodne pesmi. Pevke na- stopijo v slikovitih naših narodnih no- 5ah. Pesmi se bodo prednaSale z nem- škim tekstom v presiavi g. dr. Karla Kodermana. c Prve ujme v letošnjem letu. V nekaterih krajih vojniške in šentjurske okoüce so v noči od sobote na nede- Ijo pozebli orehi in črešnje. c Inozemskf nameščenci. Minister za socijalno politiko Radovič je pred- ložil ministrskemu svetu nov statut, po katerem bode nameSČanje inozem- skih uslužbencev popolnoma oproščeno vsakega r.adzorstva. Tudi s tern zve- zane takse bodo znižane za 50 od- stotkov. Kdo je to izposlova! in kam taka naredba praktično meri, kaže to, da so predlog takoj zabilježili vsi večji avstrijski lists. Opozarjamo na to naše skupščinske poslance. c Vinrla je v Oedju na Gamkarjevi ulici zas-elwiica. Roza Aistrieh v 64. lc- tu starosti. c As let Ik SK Celje : SK Amafer Trborlje 0 : 3. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 15.30 se jo vršila na igriäcu pri »SkalnL kleti« vi Celju mod Atletik SK Celje in SK Amiaiterjem \7. Trbovelj no.smnetna tekma za prvenstvo v celj- skcun okrožjiu. Prvak za to okrožje je postal SK Atletik, ki je zaraitfa-l v raiz- merju 6 : :-} (4 : 0). Obo niošivi sta rgrali disci'pli.11 i.ramo. Te,kmo jo sodil g. Wagner zadovoljivo. V nedeljo, duo 29. 1, m. se vrši v Gelju mod mari.hor- skim prvakoin I. S. S. K. Mariborom in celj^kim prvakom Atletiki sernifi- nalna tekina za prvenstvo Slovwiljo. c Snasenjc nradnlh prostorov. Vsled snazwija uradnih prost orov meisttnega niajd strata bo mastni urad v pon- deljek\ dne 7. majnika t. I popoldnc in forek, dne 8. nmjnika t. I eel dan mjyrt. Stranke. ki so povabljene za 7. ninja t. 1. popoldne in zai 8. maja t. 1. k mestnemu mapistratu, se naj zjfflasijo v sred.o, dne 9. inaijnika. i. 1. ob navadaiih urad>nih> ura'h. c Iz Drumclj. Danes, v nedeljo do- poldnt». .se je vrsil v ffastilni Zdoiscik obeni zbor krajievne orpa'nizacije SDv^. fw kalerom. jtt porocal o politicnein po- loeaj-u okrožTiri. tajn.ik iz Cdja,. Za; predsedTiika je bil wvxAitm g\ Miha Arzonwk, pasastnik v Ra^boru, za ta.i- ni'ka pa g. Atnton Zdolšek. tr^ovec v Dra-iTiljaji. c Iz Swirinetn^nh Puh-i. Krajevna organ izaic-i'jni S1XS v Jšm«r(ji,om je iimeila ^n nwk-ljo popoklne redni lotni obc-ni zbor. lJo poročihi odlpaskinca okroŽJie organizaoijč v Celju je bil iz- roljfn od'bor pod predsed^Lvoan gosip. Josip« Kolewcai, ka.min.ase&k€iga moj- stra v Garfflniem. Nasa oi^anizacija k trän a in agilna:. _ t # c Umrla sta v celjski1 bolnisnici 20. aprila obcinski revež Tomai Kresnik iz Griž \n 23. aprila 59-letoi ^posestnrk Jancz Kos i'z Ročice ob Sawinjä. c Pcvski zbor »Wiener Sängerkna- l)Oi' r Ce/ju. Sloviiti (lima.is.ki cerkve- il i zbor :>Wiener 8äji'gerkn,ailxin« pod. \ odstvom g. i>rof. M-ülJerja je priredil v nodeljo, due 22. (. m. ob 18. uri /.elo dobro uspel cerkven koncort v Mari- iini cerkvi. Ma.rijiiKi cerkev je bila jiabito polnia powlusaicev. Zbor pri.redi drevi konoeri v Mestnem ki;mi. Želeli ])i\ da, bi ¦našd- Celjiaini' obiskavail! v i.stem stevilu (u'di. slovensiko koiu-ertne ])i'ireditv(v. v. Kdo je laxhiik? V sahoto, dn.e 21. \. in. so areti'rali. v C.elju n^kega Fra- nja, ftusa iz Ptwja, ker }e prodaja.l pn- liolnoma noAO moško sukmjo similjive- ^a izvorai. ftuša no šele 12. t. m. od- ijon-skim potom odpreniiili iz Mari bo- ra v Pt.uj. Ker j-e ver.j^Lno, da jp siik- nja ukraidona, niaj «o lawtrtik »glasi na ukaijsnjcni polirijfikoni uradu. c Izgube in najdlte. Tzffti'bljono: 200 dinarjov gotovino in. zlaita zapestmit-a, vredn'a M)0 Din. Najdeno: obesek iz ]-iini(>ne kovrn-e in čmi damiski d*ežnik. c: Pozm iryovci! Gremiij trgovoev Col jo opozfirjrfi use svoie člaii(\ da. jo stopil -iifduzbenski dnrek duo 1. aiprilii t. 1. v velja.vo. Toniti davku so podvi1- zoni ponavljaijori so dohodki in do- liodki, ki se pojavljajo zdaj pa wlaj, katore izplačujejio slnžbodajalci xvojim us]uižbenci- strat in o.boinski urad stanovali^Aa. \>i uslužbenoi, fuidi bii-sno slu&n.bni- Ktvo, su" uiioraiio preskrbeti zdaj takoj. potem pa v zaiootku vsakt^a. lota, da.vr- no knjiižico, Uslužbenec. ki ima otrokc pod 18. leti, mora njih siarost vero- dositai'no s krstnim listom ali rodhin- sko polo doka.zati. Radi olajšanja do- la bi bilo dobro. da si slii'zbodajialci naoukrat dajo izsfaviti diaivene knjiži- (^e za vse uisluzbence. Vsaiko jietočno izpolnjevanje predpisov o tern da.vkn so ka/.niijo. T'ripororaino, da si kupi- j-o na.^i' rlani1. knjižico vUsliizbenskii (laA-ek s pravilnikom. komen.taT.jom in tabelami. izda.ne od fin. s-vet. Mo.se- ticha Ufp t'.is'ko^i.nie z,aj seizin an \\& vknijii- garni Goriear & Les'kovsek. g Vinjete VIII. T/jubljanskega vele- sejnw. Gospod minister i>ošto in tele- grafa je dovolil, da se sim-ejo nalepljai na vse pLsem.skg požtne pošiljke \i- njfete kot reklama za to prireditev. Vinjete so zelo okusne v raiznovrstni izpelja,vi. Uprava velesejaiia jjih tvrd- ka'in doslavi brez.plai:no ter jih na- proša, da se pridno po.služujejo teli vinjet. Sokofstvo Na fjltivni skupščhii »Jugodoc. snkol- saveza« jo bilo sprej-etih veliko predlogov. rid katerib je omen it i sJedooe: 1. J.SS raapišo natoča.j za tekst. in Iwirnionizaeijo posebne enotne sokol- «ke bim^ne. 2. Od niiinisitrwtva za prasveto -w zajhiteya, da askrbi izdajj'o ed'ins-tvenetS'a iK'benika naše nacijonalne zgodovine za vse osnoMne, »reidnjc in strokovno sole v kraljevini v ciljiu uwtvariti enot- no vzgojo oolokupne ornladiiK4 v d'uhu pcpolnega narodinoga edinsim. teni'C- lječega na zgod,ovin>skih č*injieni.caifo. 3. JSS »topi kolektivno v claiwlvo Narodne Odbraine. 4. Ob priliki desetletne,ga obstoja JSS .se izda almanah, ki naj vsebüje »latistično dosedanjie rezuilta.te sakol- skega dela. 5. Doloc'l se v letu eden dam kot d'an za protialkoh.oln.0 prapaigando. Na ta dan naj clainstvo ne okusi ailkoihola in naj da svoj prispeAeik za sokolsko pro- pagando v neasivojenili kraji'h. 6. U.stvairi se v JSS fond za po-smrno j>anioc'' člasnstva. Slareslnstvo moskirske sokolske zupe je pas'lalo JSS seznam darovaloev in darov, nabramih dosodaj v sokolskih ' vrstaih. Nabralo se jo ze 109.650 Din. Kakor razvidimo iz t<.»ga seznama. »pada celjska'.sokolska župa mod one župe, ki .so najvec prispevale za gladu- joeo x Hercegovini in Crni gori. OUnipij/ula v Amstcrdamu. Pol eg cellaslovaiških in juigoslovenskib Soko- lov se udeJeži. olimiiijade v Amfiter- dainii tudi polj'sko Sakolstvo z vrsto članic in članov, tako, da. bo Slovainska sükolska zveza wiwtno zawtopa.ua na svetovnem ioriinMi. Sokolxkili kineindlografoc ji> \ Ci>- haslovaški 550 in je s'okolsiki biograf- ski sa/vez nmogo jacji od «aveza pi'i- vatnilh kino-lastnikov ter ima znaten vpliv na. ra/voj kinamatoigraifijo \' i*o- publiki. Sokolski ino.ški naraščaj Celjsknyu Sokold so inarijivo pripravlja na žup- no narasmjsiko tekmo, ki se vrši lotos poleti. Dne J4. aprila t. 1. se jo vr.šiln. v lelovadnici kot predpripraiva pro- gledna tekinia ' mcjških narašcajiiiikov. Tekmo je vcdil br. nacolnik T'oljsak. sodmiki so bi.li: br. Jerin, i\r. Dolni- rar m Pi'olog. Vrsila se je tekina v vi\V j.(Mii in niizjem oddolku in to v skoku na dal.jino. vLsi'no, v teku na 100 ja'r- dov in na kozi. V visjoi/i oddelku so jo n.dek^zi'lo H-kme 10, v n.ižjem pa 24 [iara.soaijiiii.kov. V prveni so dosegl: , najbol.jvše usijwbe: 1. .Duäam llaji.č, skok \- viisino 155 cni, v dail.ji.no 538, t-ok \ 11 sekunidiah. doseigel 7(>XA tooke. 2. liobert Kladniik, 145 tun-, 494 cm, I i Iri i>etino sek., dose«ol 73K» tooke. 3. [van iMarek. 140 om. 504 om. 10 dve petiiii sek.., dosegel 73 toek. V nižjem oddelku: I. Igor Oinerzu, 135 cm, MSA rin. \~ in ono poitino sek., do'.sejg'ol 87 in pol toc'ke.. 2. Favst Križmanič, 110 cm, 450 cm, 12 sek., dfosogel 87 lock. 3. Martin Mastnwk, 125 cm, 460 ce.ntimetrov, 11 štiri petine sek., do- wpgel 85 in pol točtko. Uswhi so tudi i^lodc ositali.ii prav zadovolivi. Po ]>le- inoniti in brattski tekini koraika.nno na- prt'j, bodoonost mora bi.ti natsa. Sokohki zlet v Skopljn. Tudi zveza |uži.škosrps>kib sokdov je v principu sklonila, d>a poišlje v Skoplje pasel>n,o delegai'ijio. Na ta mu'Ln bodo v Skop- ljai navzoči sokoli od vseh slovaiiskili na.rodiov. i- Sokolsko 1.1.0 Din dr. Mllko Hra- šovoc; po 100 Din notar Drukar. mat!?, pharm. Toncie, ra-vn. Smertnik, Hö- niffmainn. Zamipairutti Roza, Tovarria za podputnifce, inž. Drolz; po 60 Din Dojiienika Zamparutti; po 50 Dim rav- natelj Gruden, Jo«. Kramar. Ana Plo- šivčnik, Hlavač, Sirec, Goričar in Le.s- kovsek, dr. Kalan, ravn. Kralj, Filip Vrtovec, dr. Laznik, mag. pharm. Po- «}yec, Sterrnecki, D. Rakusoh, dr. Bo- žič, dr. Gomeaiii, MÜsloj, Kolenc in driift-, A. Glück, Javno sklad.i«öe; po 30 Din. A, Ločnik, Jasek. Loibner, Haiv- nikar. Plavc, Ivanka Tavčer, Alnios- leclrner, Junger, Weron, Hofbauer, Dobovicnik, Fran jo Kalan in 2 ne- imenovana; po 20 Din K. Sevmik, Ana Ziupancič, Vera Levstik. Zofka Debe- lak, dr. Orožen, F. Stegu, Lojza Jerin; po 10 Din Jii^ Fran jo, Kirbisoh, Zar- dravee M. in 2 neimenovajia.. szined Lilian jih župnih društev: Sokol Lažko 450 Din, HraMnik 300 Din, Gornji- ?rad 268 Din, St. .lurid ob J. ž., Voj- n-ik, Rad-ece in Rirn»ke Toplioe po 100 dinarjev. Petrovče 62 Din. — Vsem na«a. najiskrenejša zaihvala! r Poaledice jfofrem r Plovdirv. Boograjwki listi opiÄiijejo .strähne po- lled ice potrasa v Plovdivu. V©c delov mosta je popolnoina porušeniJi. Poseb- no sta trpela katolkski m anmen.ski d^el nwsta v okolici kolodvora in pa industri'jske staivbe. Mesto izffleda ka- kor da bi bilo obstreljevaao. Povsod so obvezovališča, hrama in. kruli se pri- pravljata v vojnih ku'hinjah. Prebival- stvo preaiiočuje na prostein. Se huje je MILO po okoliških vti.selo, da je v zad- njem trenutku, dvignil toliko »Bro- nien« nad zeurljo, da so preleteli ovce. Prvi del liotovanja nad morjem je bilo ugodno vreme, stroj jo tekel izvrs-tno in ra.zun sporadicnib niegel in neko- liko snežnih viharjev ni bilo posebniii potezkoc', Tu in tain so bile nevihte. Ko je bilo loUilo blizu Nove Fundlaji.- dijo, so vidoli letailci pred seboj ogro- nw.*n meglen zid. Prišli so v veliko te- mo, ki je bila tern hujsa*, ker je odre^- kal komipa». Zacel je sneg in dež z viharjem. l^etalc.i sio se spusiili nižjie in opaizili, z viiišine 50 oevljev pod .soboj d!\jo raz'biirkajno niorjt*. Kor se je kva- ril tudi aparai, za dovajanje olja in ni bilo orijejita^'ijie, so se spustili letalci na;prej na slepo srečo, čiDteic, da sio bli- zu sinrti. Ko so so drignili visoko I 6.000 čevljev, so prisli v oster mrajz I in snežne viharje. Ivetajloe je mučil miraz in utru'jenas.t. Spusitili s»o se nižje in se priceli v tem:i orijentirati z ra- • keUnii. Opaizili ^so, da lete nad obra- šceno goro, dalje nap re j pa so vidöli pod .seboj gole, zais'nezeaie kraje. Le- talci so mdslili,, da sio nad Groonlan- dom. Kaiko so sie uistrašili, ko so pri tern opazili, da imiajo saiuüo še za tri ure benci.na. je težko opisa.ti. Po dve- iirni voznj'i nad zemJjlo so oipaaili neko zainirznju^io jezero, na so moTJo :n mal ofok s »svietiln.ikom, blizu kaiberefga so pristali. Pri teni se j-e a-parat mofno pokvjiril. ^tražarjii s svotiln.ika na otočiču so na to pritekli in vzeli letal- es na «tanovanje. Fitzinaurice s-odi. da sio se v tdi divjdh in jicobfjudfenili. krajih, Sevorne Amftn-jk^ poTi_esročiIi vsi dasiedanji evrapski leinlci preko Oceana. Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 45. MR. FEDOR GRAD1ŠN1K: Spomin na laroslaia Hašha, avtorja »Dogodivščin vrlega vojaka Švejka v svetovni vojni«. (K premijeri dne 28. t. m. v mestnem gledališču.) Deset let! Kratka doba v zgodovini človeštva in v razvoju narodov, adolga dovolj, da pozabimo marsikaj, o čemer smo bili svoj čas prepričani, da nam bo ostalo v spominu do konca dni. Letos poteče 10 let, odkar se je kon- čala svetovna vojna in zato je prav, da vprizori mestno gledališče eno naj- bolj posrečenih satir na vojne razmere v Ietih 1914—1918: Jaroslava Haška »Dogodivščine vrlega vojaka Švejka«. Ubogi Jaro 1 Leta 1912. sem ga spoznal v praški nočni kavarni »Montmarter«. Tudi ta- krat je bi!a vojna: Srbija je zmago- vala na Balkanu in vedeli smo, da je zmaga Srbije — smrt Avstrije! Jugo- slovenski študenti v Pragi smo slavili vsako novo zmago srbskega orožja s prekipevajočim mladostnim navdu- šenjem. Pri Pipanu in pri Fleku, pri Tomašu in v Zlati husi, v Ruski ka- varni, v Jokahami, v Žežulki in v brezštevilnih nočnih lokalih, povsod smo iskali sorodnih src, ljudi, ki so vriskali in peli, pili in plesali, a ob- enem krčili pesti in prisegali smrt za- tiralki in maČehi. Našli smo jih brez števila: vsa Praga jih je bila polna . .. Ni bilo treba govoriti, po pogledih smo jih poznali, po blesku oči, po mrkih potezah v obrazih . .. Sedli smo za mizo in zapeli .. . Slovensko, srbsko, hrvaško . .. Navdušen aplavz, krepko stiskanje rok — in vedeli smo, da mislimo eno ... Ob taki priliki sem spoznal Jaro- slava Haška. Bilo je v nočni kavarni »Montmartre«. Odpeli smo pravkar »Što čutiš«, ko me nekdo z vso močjo udari na desno ramo. Skočim kviSku in se ozrem. «Kaj hočete?« Dobrodušen, a izpit, zabuhel obraz, male, hudomušno pomežikujoče oči, zibaje svoje čokato telo zdaj sem zdaj tja, držeč me še vedno za ramo — tak je stal pred mano neznanec. «Kaj hočete od mene?« sem ga vprašal vdrugič. »Ne, ne«, je zategnil v praškem žar- gonu, »ne bojte se! Saj nisem špicelj, ne bom vas aretiral! Tudi jaz sem Jugoslovan .. . haha ... češki Jugo- slovan .. . Grern z vami, če greste z mano... Pa jih naklestimo, da bo veselje ... Vse po vrsti, Türke, Bulgare, Italjane, Nemce in Avstrijce ... Vse jih pobijemo ! . . .« Pričel me je objemati, vmes pa je kričal, da me je bilo groza .. . »Av- strijce, da, te najprej!...« je vpil in vihtel pesti. Naše omizje je bilo naenkrat po- konci. Pričeli smo ga miriti, pristopili so še drugi gostje, a neznanec je kri- čal in razsajal vedno glasneje. Konec je napravila šele damska kapela, ki je pričela svirati neki jako temperamen- ten komad ... Tedaj je neznanec sedel popolnoma miren k naši mizi, pograbil moj ko- zarec in ga v dušku izpil, »Jaz sem Hašek. .. Jaro Hašek, spisovatel . . .«, je dejal nato In se glasno zasmejal. — Tako sem ga spoznal. Odslej sva bila dostikrat skupaj. Bil je takrat re- porter pri »Češkem Slovu«. Pisal je v humoristične liste humoreske in črtice. Denarja ni imel nikdar, spal je v noč- nih kavarnah, ki so bile čez dan za- prte, stalnega stanovanja sploh ni imel. Zadnjikrat sem ga vide), ko sem leta 1913. jeseni odhajal iz Prage. Pro- moviral sem na dekanatu medicinske fakultete češke univerze, ki se je na- hajal na Bojišti. Tarn v bližini je bila gostilna »U Kalicha«. Po končani pro- ceduii sem stopil tja na vrček piva. liašek je sedel v točilnici in ko me je zagledal v cilindru, se je široko na- smejal: »TakŠnih gostov pa nismo vajeni ... Cilindri in avstrijski Spielji — to je dvoje, kar imam rad . . . .« Povedal sem mu, da sem končal štu- dije in da se odpravljam domov. »Zdaj postaneš filister !« mi je dejal. »Plačaj mi vsaj vrček piva za slovo 1« Posedela sva kake pol ure in se po- slovila. Takrat sem ga videl zadnjič. Lani sem v »Arbeiterwille« zapazil, da izhaja v podlistku Haškov roman »Die Abenteuer des braven Soldaten Schweik«. Hašek — čisto sem bil že pozabil {nanj. Glej — nemški prevod njegovega romana, to mora biti nekaj posebnega! Začel sem se za stvar za- nimati in sem si preskrbel češki ori- ginal. Da, to je pristen Hašek. In za- čel se je roman — v gostilni »U Kalicha«, tarn. kjer sem Ha5ka videl zadnjikrat. «Švejk« je danes preveden v vse kulturne jezike in velja za najboljšo satiro na svetovno vojno. Z žgočo sa- tiro in pristnim humorjem nam pri- kazuje najrazličnejše vojaške in civilne tipe, ki smo jih poznali vsi. PraSki dramatik Maks Brod je z H. Raimannom priredil »Švejka« za oder in v tej dramatizaeiji ga igra že nad stokrat Piscatorjevo gledališče v Berlinu s kolosalnim uspehom. Ubogi Hašek, ki je umrl leta 1923 po zelo burnem življenju, pač ni nikdar mislil, da bo postal tako slaven in da si bodo drugi delali z njegovim delom denar, ki ga on sam ni nikdar imel ... Ubogi Jaro ! . . . PRED VOJNO je vri nas vsaka go- spodinja kuhala rženo Icavo bodisi samo ali kot pridatek. Danes jo Iah- ko zopet uporablja, ker dobi v vsaki trgovini pravo Žika v rdeeih zav'dki}^ ki nudi po izjavi zdravnikov najpri- inernejsi zajidrek za otroke in odra- sle. MajmoČBfiejše negavice iz preje in D. M C. flora in lahke letne volnene in svilene obleke (komplet) izdeluje najceneje slrojna pletilnica A. PonKir-ačič, 2 Celje, Gregorčičtiva 3 1 Hiša v dobrem stanju, s 3 sobami in kuhinjo in vrt s 5 sadnimi drevesi in velika drvarnica, se poceni proda. Trnovlje 135, 30 minut od Celja. Natančnejša pojasnila da Josip Cvelbar, čevljarski mojster, Celje, Ozka ulica 3. Mirna stranka brez otrok išče za takoj ali s t. junijem stanovanje ¦.&' obstoječe iz 2 ali 3 sob, kuhinje in pritiklin. 3-1 Naslov v upravi. Cene fazone znižane za 50°|o Damski kostum od Pin 200 do 250 Moška obleka od Pin 200 do 250 Se priporoča Ivan Bizjak Celje, Kral; a Petra cost a [6/1. Sppctna prodajalka zmožna slovenskega, nemškega in srbskega jezika, se sprejme v trgo- vini z mešanim blagom J. Schauperl, 3 Dobrna pri Celju. 3 Huftretftff lz vsen rudnikov in r 1 ßlüuu naib0|iše vrste I 1 VlllViJ dobavija in d0. stavlja najcenejše Franc Joftt, Ceije, Aloksaitdrova ul. 4 I š č e se stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje v mestu ali okolici za takoj ali vsaj do 3 1. maja. Naslov v upravi. 3 Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesarijo in prodajalrio vsakovrstnih mesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam svcže volovsko meso, piekajene šunke kg po 30 Din in raznovrstne sveže klobase. 33 Oddajam na drobno in na debelo ! 36 Specijaliteta blaga zajamčena ! Točim tudi več vrst domačih vin. Vljudno se priporoča JOSIP GORENJAK, mesar in klobasičar, CELJi., Kralja Petra cesta. Kdor og!ar"cje, fa naprduje. Franjo Dolžan, Celje Za kresijo @f. 4 ECleparstvo in paprava streäowodow. Pckrivange str-eh in zvnnikov. yodovodne InStatao'je, naptrava moderno« higijeničnšh kopalnih sob, klosetov in asdravsty. napra*. Vsa y to stroko spadajoča popravila se izvršujcjo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. luserirajfe v ,NOVI DOBI'! Delaj, nabira) in hrani, varčevati se ne brani! Popclnoma varno naložite denarne prinranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zsvezo i3 Gaberju pri Ce!ju Varčuj v mladosti, da stradal nc boš v starosti! Obrestuje hranilne ^^ II O vloge po %JF \Q> O VcCjc stalnc vloge po dagovoru najugodneje. lamstvo za vloge uad 3,000.000 öln. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi xnesk» do SO Din se dobi nablralmk na dom. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Iz male^a raste veliko! Moderne liskovlne v§eh vrst: kn ji&&, iepake^ letaice, pisemske glave, kuverte, valsilai I. dr. "Varn nudi in po zmerni ceni Zvezna tiskarna v Celju NojsiEčja zologa in samoprodaja z\ne\\i najprlppavneišili PUCH koles 12 rnesecev garancija. Cena od 600 D«n naprejs A. NEGER, Celjey Gosposka ulica 32. Cene znatno znižanej in k.!es .„arnk. ,, W A F FE HUÄD" Vsa kolesa s torpedo-prostolekom in povratno stopalno zavoro. Največja zaloga delov koles in šivainih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. Največja reparacSjska delavnica. Vsi stroji so za vezenje pripravni. POUK v vezenju ZASTONJ. Tiska in izjdaja Zvezna tisharna. — Odgovoren za izdaja^elja, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.