44. štev. V Ljubljani, v četrtek 16. aprila 1874. Letnik II. Inserati se sprejemajo in vel j 4 tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ „ „ 2 „ ,, ,, ,, „ 3 ,, Kolek (štempelj) znese vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 163. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 5 „ — „ za četrt leta . . 2 „ 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta 10 Političen list n slovenski narod. V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. Lažihusitje. Nejeverniki katoliško cerkev napadajo z različnim orožjem, pod različnim praporom. Eni se hvalijo, da so Arhimedovo piko našli v prirodoslovju, ki ima boje veri izpodbiti tla in odnesti pokrov. Drugi mislijo, da filozofija — Heglova — o vsemogočnosti državini je tisti meč, s kterim se ima katoliški cerkvi glava odsekati z enim mahljejem. In „mlado-čehi" so teh misli, da morejo na Češkem katoliško cerkev vzdigniti s štekljev — s liusi-tizmom. „Mladočehi" ven in ven bijejo in Ijubez-njivo plunkajo na plunko livalne pesmi prepe-vaje glavarjem husitskega gibanja: IIusu, Je-ronimu, Žižki, Prokopu, češ: „ti so ponos češke zemlje, to so bili vrli naprednjaki, ki so s krepko roko boj započeli zoper rimsko suž-nost". Stavljajo Ilusite za izgled sedanjim Čehom, in pri takih prilikah si ne morejo kaj, da ne bi kamena zagnali v obraz katoliški cerkvi, staročehom, pravni stranki: „Mi Če-hove, potomci slavnega reformatorja Ilusa in preslavnega vojvode Žižke, ne smemo in ne moremo svojih vratov vpogniti rimskemu jarmu!" Tako govore in pišejo „mladočehi", kadar so tepeni na voliščih od „staročehov", ali kadar mislijo te natepsti. In naš ljubeznjivi „Slov. Narod", ki je gledč izvirnih misli tako suh, kakor posušena hruška, in je le druga, na slovenske razmere umerjena izdaja „Narodnih Listov", presaja v svoje predale: „Potomci Ilusa, Jeronima in Žižke nebte svojih vratov vpogniti rimskemu jarmu, nehte se združiti s pravnarji". Pa oglejmo nekoliko Husite, in pretiplimo nekoliko obisti „mladočehov"! Kaki razloček 1 Hus in njegovi privrženci so imeli vero, če tudi ne povse prave. Strastno je branil Hus Viklefove članke in znal je za-nje na grmadi storiti smrt. Njegovi privrženci — po njem imenovani Ilusitje — so bili tako trdnega verskega prepričanja, da so kot „božji vojaki" (kakor so sami sebe imenovali) strastno, fanatično morili vse drugoverce kot „božje neprijatelje". Za svojo vero so se dali umoriti, pa so tudi druge morili. In kakošni so „mladočehi"? Ti so razvpiti bogotajci, širokoustni hvalilci Alfonza Šfastnega, padarovskega preroka in bogotajca, ki bogotajno rezanieo reže v „Svobodi", in v „Narodnih Listih", ki jo češkemu narodu priporočajo; — ti s prekipujočim veseljem pozdravljajo vse gigante in pritlikovce, ki se zaganjajo v katoliško cerkev in vero. Zdaj pa postavimo Husite in „mladočehe" v jedno vrsto; je kaj razločka? Pa še kako velikansk! Ločijo se kakor noč in dan! Zakaj, Ilusitje so imeli živo, trdno, če tudi le krivo vero; „mladočehi" so pa prazni vsake vere, in če bi jim kdo rekel, da bi se enako IIusu dali zapaliti na grmadi za 45 Husovih člankov, smejali bi se mu, dasiravno Husovo učenje do pod neba vzdigujejo. In ker je temu tako, nastane vprašanje: „Po kakošni pravici „mladočehi" hvalijo Husovo učenje, če. ga ne sprejemajo? Zakaj jim je vedno na jeziku Hus, če se smejajo njegovemu verskemu prepričanju in njegovi bu-dalosti, da se je dal sežgati za vero? Po kaki pravici se imenujejo potomce Husove, ki čisto nič niso podobni Ilusitom, veliko bolj pa Mi-kulašencem ? Podlistek. Umetnosti v službi svete cerkve. Verstvo je v jako ozki zvezi z umetnostjo, kajti v umetnosti se izraža resnica in lepota — in verstvo je najviša, najčistejša resnica. Tesno morate biti sklenjeni; verstvo, ki bi bilo sovražno umetnosti, ali umetnost, ktera bi bistveno ne bila tudi nekako verska, bi gotovo ne bila prava in resnična. Kako veličastna je v tem oziru katoliška cerkev! Resnica je, da nam je klasična umetnost v nekterih strokah ali vrstah, kar se tiče naravne lepote, podala vzore, kterih ne moremo doseči; vendar vse umetnije duhovno posvetila je roka cerkvena, vnovič stvarila in jim podarila blagodejne rodovitosti. Gotovo se vzbuja cerkveni duh, ako se sploh kaže težnja ali prizadeva, da se umetnosti pribori in povrne njena prednost, gotovo je lep dokaz pravega duha katoliškega, ako se pobirajo naj- krasneje cvetke na polji umetnij iz preteklih časov, ako sc povdarja in dokazuje njih živa vzajemnost z verstvom. Ozke so razmere med cerkvijo in verstvom sploh; ali te razmere so tim ože med posameznimi umetnostmi, čim bolj gospoduje duh nad snovjo. Sicer je vsaki umetnosti naloga, da popolnoma vlada nad tvarino; vsaka mora težiti, da se kaže iz slehernega njenega dela duša; toda različna je snov, in različne ovire, ktere mora premagati. Tvorečim umetnostim je snov sploh bolj krhka, kakor govorečim. To posebno velja o stavbi: vsaj mora tako rekoč kamenju podariti jezik. In vendar kako izvrstno, kako vspešno je dovršila svojo nalogo; kako se čudimo go-tičnim katedralam po starem in po novem svetu ! Kako nas z zadovoljnostjo napolnujejo proti nebu kipeča poslopja, oznanujoča čast trojedinega Boga! Srečneje je v tem oziru kiparstvo, akoravno ima skoro tisto snov; kajti ono izraža duha po vnanji obliki, podobi človeški. V tej obliki se razodeva najviša plemenitost, najvzor- niša skladnost med posameznimi potezami, stavba pak le prilično kaže notranjega duha svojega. Ta umetnost ima preimenitno oblast, da nam z vrednim načinom daje vidno podobo nevidljivega, najvišega bitja. Ko jo rabimo v svetišču, nam kaže vzorno, kak vpliv ima notranje prerojenje in nadnaravna povzdiga duha človeškega na podobo njegove vnanje posode. Iz tega ozira je najbliže umetniji malar-ska ali slikarska. Vendar vporablja zadnja v doseg svoje svrhe veliko gibkeje in nježneje sredstvo. Luč in njena narava, odraz, srkanje, lomljenje žarkov in razplivanje barv je hlipno, skoro duhovno sredstvo, po kterem se doseže najčudoviteji vspeh, posebno kar se edini z oblikovsko lepoto kiparstva. Najtenkeje odličnosti (nuance) naravnega in duševnega življenja nam predočuje; po čutu vida predstavlja človeški duši, kaj je, kaj bi lehko bila in kaj bi biti morala. Pač je bilo potreba jednostranskega spiri-tualizma, kjer se je odstranila ta umetnost iz verskih zbirališč. Le čuditi se je, da niso Poslušajte: To početje „mladočehov" se da razlagati edino s tem, da mislijo „mlado-čehi" pod praporjem husitizma češki narod najlaglje za seboj potegniti v boj zoper katoliško cerkev, češ: „Mi Čehove, potomci Husa in Žižke nikakor ne smemo biti ultramontanci, kakor tudi ta dva nista bila!" Kakor vidite, husitizem je „mladočehom" le figovo perje, s kterim pokrivajo svoje sramotne namene; jele krinka, pod ktero skrivajo boj zoper vero; je le „švindel" in „šarlatanstvo", pod kterim skrivajo osebne namere, namere po nadvladi nad češkim narodom. Husitizem „mladočehov" ni ne senca pravega husitizma, ker je čisto prazen, gol in liš Ilusove vere, zato ga po vsi pravici imenujemo „lažihusitizem". „Mla-dočehi le zlorabijo husitizem v kalne namene. In to je hinavščina, farizejstvo, licemerstvo, komedija. Vodja „staročeski", dr. Rieger, je temu hinavskemu lažihusitizmu vžgal sramotno znamenje: „To jest lež, to jest komedie, to jest neniravnost'" *). Ko bi zdaj Ilusitje — njim na čelu Hus in Žižka — vstali iz grobov, brž ko ne, bi najprvo boj započeli zoper najhujše božje neprijatelje, zoper „mladočehe". Jan Hus bi imel najnujnejše delo, da bi „inlade" bogotajce izobčil, in Jan Žižka bi najprvo na mlade ne-jevernike vzdignil svoj palcat in bi brez usmiljenja ž njim mahal po „mladih" glavah. Junaški Ilusitje bi veselo zapeli husitsko pesem , ktero je boje sam Jan Žižka zložil: A s tim vesele zkriknete rkouc: „Na ne! hrr na ne!" bran svou rukama chutnejte, „Buh naš Pan!" zkriknete, *) „To je laž, to je komedija, to je ne-nravnost!" Bijte, zabijte, žadneho neživte!**) in bi kot »božji bojevniki" z veseljem potolkli vse „mladočehe" kot največe »ncprijatelje božje". Da bi se to zgodilo, priča nam tragični konec tedanjih bogotajcev Mikulašencev. Neki kmet Mikulaš — po naše Miklavž — je ob Žižkovem času učil golo nejevero. Dobil je — kakor vsak bedak — tudi on nekoliko privržencev, ki so se po njem nazivali Mikulašenci. Ti patroni so trdili, da ni Boga v nebesih, ne hudiča v peklu, ampak da je Bog le v dobrih ljudeh, hudič pa v hudobnih. Imeli so se za sine božje, svojega duha so razglašali za svetega duha. Sveto pismo, božjo besedo so zametavali, češ, da jim je zapoved božja pisana v srcih. Imeli so prav pravi komunizem — čujte! — blaga in žen; zakon jim je bil greh, nečistost pa dolžnost, živeli so prav po živinsko. Nekteri so od sebe celo vrgli obleko in so kar v Adamovi uniformi skakali in tekali po šumah in gozdih — češ, tako so bili naši prvi stariši oblečeni v prvotnem stanu — zato so se tudi imenovali Ada-movci. Ko je Žižka izvedel o teh bogotajnih Ada-movcih, vzkipela je v njem jeza tako, da jih je pomoril vse do enega. Nesramnih Adamov cev ni ne eden živ ostal. Tako nemudoma iu strašno je na glavo stopil bogotajstvu. In ko bi zdaj slavni Žižka vstal iz groba, drl bi s svojimi četami naravnost na največe neprija-telje božje, na »inladočehe", potrl bi jim brez usmiljenja glave, če mu ne bi hoteli moliti: „Credo". (Po tiho: In kaj bi Žiška storil z »mladoslovenci"?) Knez Jurij Lobkovic je nedavno v Pragi govoril in dokazal — kar sem prej razkladal — da »mladočehi" le zlorabijo ime IIusovo, da s husitizmom uganjajo le „švindel" in sleparstvo, da bi lože dosegli osebne namene, da bi lože dobili nadvlado nad češkim narodom, da bi lože češki narod potegnili v boj zoper vero, ker jim kot nejevernikom ni nič mar za Husove nauke. — IIu! Kako so se splašili »mladočehi", ko jim je Lobkovic razkril njih »švindel", kterega uganjajo s husitizmom, za kterim so se tako varne menili v boju zoper katoliško vero! Pulili so si kozje brade, rovali **) — As tem veselo vzkriknete, rekoč: „Na nje! hrr na nje!" Orožje svoje z rokami radostno zgrabite, »Bog naš Gospodi" vzkriknite, bijte, pobijte, nobenega živega ne puščajte ! — vlasi, trgali obleko, iz grl se jim je izvil srce-lomni krik, ki se je razlegal do pod oblakov: »Razžalil je Husa!" — Mladočeski listi so bili plat-zvona, zvonili so tužno oblačicam: »Razžalil je — Lobkovic — Ilusa I" — Hitro skličejo shod, kjer se snide nokoliko »mladih", in dr. Gregr kaže — pa ne dokaže — zbranim »mladim": »Razžalil je Lobkovic Husa!" — in po dvorani se razlegne: »Hamba tomu lotrovi!" »Sramota temu razbojniku!" — Tako so vpili zoper Lobkovica. O poganjanju teh »mladočehov" za čast llusovo zoper Lobkovica, bi se lahko z Rieger-jevimi besedami reklo: »to jest lež, to jest komedie, to jest nemravnost". »Mladočehi" vedo dobro, da Lobkovic ni žal besede rekel o llusu, in vendar to trdijo, zakaj? Ker se drugače ne morejo braniti zoper Lobkovicev govor, ki razkriva njih sleparstvo s husitizmom. „Ca-lumniare audacter, aliquid semper haeret!" Sami ne verujejo, da bi bil Lobkovic razžalil Husa, in vendar to trdijo, in bi radi, da bi tudi drugi to verjeli — in ravno: „to je laž, to je komedija, to je nenravnost". — Dvakrat sem prečital celi Lobkovičev govor, pa nikjer nisem našel ne duha ne sluha po kakem raz-žaljenju Ilusovem. »SI. Narod", ki v jaslih »N. Listov" zob-lje liberalno pičo laži in obrekovanja, je tudi glede Lobkovičevega govora pisal o klerikalcih, ti spomin Ilusov „zasramujejo" (št. 74.). Tudi o »SI. Narodu" gledč dotičnega pisanja rečemo ahko: »To jest lež, to jest komedie, to jest nemravnost". K a u 1 u s. Avstrijsko cesarstvo. Iz EJiihljane, 15. aprila. Volitve za mestni odbor v 3. in 2. razredu so dovršene. »Tagblatt" je ž njimi jako zadovoljen, ker izvoljeni so od centralnega volilnega odbora priporočeni kandidatje. V 3. razredu je bila vdeležba še bolj mlačna, kakor 1. 1873. Od 354 volilcev jih je prišlo volit le 113, tedaj 19 manj, kakor v preteklem letu. Od teh je dobil g. Lasnik 112 glasov, dr. Steiner pa le 79. Vzrok tako male vdeležbe je bil menda ta, da so nekteri meščani nevoljni na sedajni mestni odbor, ker je oddal zidanje šol stavbeni družbi in ne g. Faleschiniju, ki je skoro tisuč goldinarjev manj zahteval, mestna kasa pa ni ravno tako bogata, da bi se tisuči kar proč metali. Veliko večja je bila vdeležba v 2. razredu, v kterem so vsi c. k. uradniki in penzijonisti. Lansko leto jih je v tem razredu od 624 volilcev volilo le 179, letos pa od 657 volilcev 332, tedaj več ko polovico. Od teh so dobili Kaltenegger 329, Biirger 317, Laschan 271, Čuber 254 glasov. »Narod" je svobodomiselnim narodnim volilcem tega razreda pri-)oročal, naj se volitve udeležijo in volijo sandidate, postavljene od »neodvisnih meščanov": Kaltenegger, Biirger, Ilartman in Tscliinkel. 5a kakor so se ti neodvisni »Narodovi" meščani damirali pri neposrednjih volitvah za državni zbor, tako so se blamirali tudi sedaj; zadnja blamaža je celo še večja. Takrat so saj imeli kandidata, ki je veljal za narodnjaka, zdaj pa so priporočali že same nemškutarje in očitno ponujali jim zvezo in zedinjenje z njimi, pa ti so jim zaničljivo odrekli. »Tagblatt" bere kaj uide levite tim neodvisnim meščanom, ki si ne upajo na dan in le na skrivnem rijejo in razdražbe delajo. Nemška liberalna stranka vidi, kakošen razdor so Narodovci napravili v slovenskem taboru in se boji, da bi tega tudi nji ne storili, ako bi jih vzela v svojo sredo, zato zvezo ž njimi zametuje. Tudi kandidatje, ktere je »Narod" priporočal, pravi Tagblatt, za to priporočilo čisto nič ne marajo. Gosp. Tschinkel je celo v „Laib." očitno protestiral zoper to mladoslovensko ljubav, učitelja Linhart in Epih sta se pa v ,,Tagbl." pritožila, da so tudi niji po listnicah prosili, da bi volila v smislu teh neodvisnih meščanov. Ves trud je bil tedaj zastonj, nam pa je z nova pokazal, da »Narodova" stranka ni več narodna. Ce pojde tako naprej, bodemo kmalo doživeli, da se bodo Narodovci pri prihodnjih volitvah vde-ležili volilnih zborov nemškutarskih v kazinski steklenici in ž njimi Arm in Arm šli na 10-tovž volit! Dobro narodnjaki! Ir IJ n lilJu n t', 15. aprila. (Izv. dop.) »Narod", ki so mu republikarji bojevalei za »omiko", se je pa strašno razjezil nad Karlisti, kajti nočejo se dati razmcsariti stoterim »krup-parskim" kanonam iz Bizmarkije in še topništvu s 30 bojnih Serranovih bark. Krivi pa so tega, se ve da, zopet klerikalci, ki niso Španjolov hoteli naučiti brez vere živeti in papežev obrekovati! »Don Karlos", čujte! je »Narodu" »v Španijo pritepen človek!" Zopet imenitna »Narodova" doslednost in pojasnjenje njegove lastne narodnosti! Kaj pa da, pruski častniki v Serranovem taboru pa niso »prite-penci" in Serranovi so pravi poštenjaki, ki so dali slovesa tudi besedi, ter jo zapodili iz cerkve, ko so iztirali to telesno sredstvo duhu duhovno govoreče, vsaj tudi beseda gotovo ni do cela prosta telesnosti. Krasno se je razcvela ta umetnost služč katoliški cerkvi. Zraščena je z njo tako tesno, da so neredko najbistroumneji umetniki ob-jednem prestopili v katoliško cerkev, ko so vtopivši se v mojsterska dela svojih vzvišenih prednikov si prisvojili popolnost umetniško. Iz tega je pač razviden poklic prelepe te umetnosti, da služi oltarju in vzbuja nemo govoreča v duhu verske vzore ali ideje, ga tako oprostuje vsakdanosti, povzdiga k višemu ter oživlja duhovno delalnost na verskem polji Kdo bi tedaj ne sprevidel, kolika napaka je, ako se na sv. kraju slikajo nizke, malo-vredne, posvetne dodobe; o šemastih ne maram govoriti. Kako napačno je, ako se misli, če tudi iz dobrega namena, kjer je prazen prostor, tje naj se s čopičem kaj načečka, kakor že. Šemasta, pokvečena slika ima še-mast vtis in nategne k večemu človeka na smeh, bodisi v cerkvi ali kje drugej. Nizka j veča umetnost ni zmožna bivati dostojno v svetišču, ako njen predmet ni vzet iz kroga verskih idej, ali če teži bolj po naravni resnici in lepoti, kakor po krščanski vzvišenosti, po nadnaravno, versko vzorujoči krasoti. Res lep, (la vesel prikazek najnovejšega časa je vedno splošneje prepričanje, da so tvoreče umetnosti v ozki zvezi z verstvom, da so jej posestrine. Kako bi bilo potrebno, da bi se tudi med Slovenci vkoreninilo to prepričanje še bolj nego do sedaj! Ne moremo sicer tajiti, da se je nekoliko storilo: imamo umetnikov, imamo pravih prijateljev blažim umetnostim, ki skrbe, da se vedno bolj širijo in obdeljujejo umetnije domače v pravem pomenu, — hvala stoterna jim zato; — ali vendar veliko, veliko je še praznega polja, veliko še napačnih misli o tej stvari. Še tesneja je zveza med verstvom in govorečimi umetnostmi. Organ, kojim spreje mamo dela tvorečih umetnij, je vid, govoreče pak segajo v dušo našo po sluhu. Zadnje čuvstvo pa je, kakor trdijo vže stari modrijani, veliko bolj notranje, duši bliže in v oži dotiki podoba vzbuja nizke misli in nikakor ne more buditi pobožnosti. Iz rečenega, mislim, je jasno, da niti naj-z umom in nravnostjo, nego prvo. Tudi ta snov ni docela duhovna, ko bi bila, bi ne mogla biti več umetnost zemeljska, vendar je duhu bolj sorodna, nego pri unih umetnostih. Glas o različnih vpodobitvah je sredstvo, ki obdaja resnico z bliščobno lepoto, in jej po zračnih valovih odpira pot do naše duše. V godbi je glas bistven, brez razločnosti (artikulacije); v pesništvu in govorništvu nasprotno razločen, kojim objavlja in omejuje misli po zadržaju, in je jedino le človeškemu organu mogoč. V pesništvu se odeva misel v čuvstveno podobo žive domišljije. V taki cveteči odeji posobuje najživeje učinke; po tej si pripravlja pot do druzih viših duševnih moči. Rado se jedini z glasbo, da spodbuja dušo tudi od druge strani, ter stori učinek tim veči. Kako bi ga pa tudi ne, ako sega zjedinjena s sestrico godbo do uma, domišljije in čuvstva ob jednem! (DalJc Prih0 karlistiške ranjene vojake po lazaretik klali, ker se jim zdravi vojaki moriti ne dajo. Tako, vidite, se je brezverski list znosil nad španj-skiini „verci'\ ki tudi tukaj nad domačimi „verniki" in njih verskimi opravili o vsaki priliki klepeče kakor brezumno babšče. Poprej je dolgo časa čenčal o Serranovih zmagah, celo enkrat rekel, kako so se bili Karlisti v nekem kraju „poskrili"; zdaj je pa drugo struno nategnil. Kako nesramni list psuje. „Baske" in „Navareze", ker ne marajo za republikanstvo in rudečkarstvo, ni vredno popisovati. Iz severne Španije je svoje dni prišlo rešenje zoper turčinstvo; in brezversko-fanatičnemu listu so ti severjani zdaj „zabiti in neumui ljudje!" Ali bi ne kazalo „omikača Naroda" poslati na omikavo med Baske? Tukaj je svojo staro-luteransko kramo že preveč razkazal in pravi Slovenci se ne pečajo za njegovo robo. Ker so po njegovem nauku Španjoli „pritepenci", bodo ne mara njega počislali za pravega domačina! „Narod" popisuje Dežmana in veliko javka, da je „narodni apostat". Kar pa je Dežman v narodnosti, to je „Narod" v veri: živi verski „apostat". Kadar tedaj „Narod" Dežmana po nosu krča, naj tudi sebe za nos prime. Dežman je kričal zoper cerkvene pravice in duhovstvo na državnem zboru, „Narod" kriči zoper vse to in še več vsak dan doma v sredi našega naroda. „Narod" ni slovensk list, ker smrtno sovraži in pobija najprvo dobroto in najimenitniše pravice Slovencev, on je bolj podoben luteranarjem in fanatiškim mavtarjem, kakor pa Slovencem, zato naj se gre solit. 11, novomeške okolice, 12. aprila. (Izv. dop.) Odgovor na „poslano" g. c. k. gimn. učitelja Fr. Šuklje-ta v 41. št. „Slov". od 9. aprila t. 1. K 1. in 2. moram reči, da nisem slišal sam g. Šukljeta tako govoriti, tako so trdili njegovi učenci; k 3. učenci si, mislim, tega niso sami zmišljevali in svojim dopovedovali, od kterih sem to zvedel jaz; k 4. dokaz temu je učenec, kteri je bil zavolj obiskovanja čitalnice, kakor sem slišal, po nasvetu g. mladoslovenca Šukljeta, nekaj ur zaprt; k 5. očitno g. gimn. učitelj tega ni trdil, ampak neki tako govoril; njemu, se ve da, ne prilastujemo tolike moči. Vse kar sem v „Slovenca" pisal, se govori v mestu in v okolici. Če toraj g. Fr. Šuklje „Slovenčev" dopis imenuje neresničen, s tem na laž stavlja svoje poslušalce, ne pa pisatelja. Meni je malo mar za eno kot za drugo, naznanil sem bil le govorico po Rudolfovem. 91. B*iuia]a, 13. aprila. (Izv. dop.) Vse prizadevanje naših škofov iu vsi pomisleki skušenih konservativnih politikarjev so bili zastonj, gosposka zbornica je sprejela s 77 glasovi proti 43 prvo versko postavo po predlogu dotičnega odseka. Danes je prvi govoril grof Falkenhayn, kot poročevalec manjšine verskega odseka, ter izvrstno pobijal dr. Hoflerja in grofa Ilartiga. „Če se nam priporoča", rekel je govornik, „naj ne bomo tako rimski, ampak bolj avstrijsko-nemški, se sklicujem na naše geslo: „Vse za vero, dom, cesarja!" Za njim je govoril poročevalec večine verskega odseka, dr. Ilasner, in spodbijal nektere speljave grofa LeoThuna, pa silno enostransko, in grof Thun bi ga bil z lahkoma zavrnil, ko bi bil smel še govoriti. Hvaležni smo ministru Štremajerju, da nam je danes odkritosrčno povedal, kaj vlada z novimi postavami namerava; po- služevala se jih bode kot orožja zoper duhovnike, ki se pečajo s politiko. Minister Stre-majer bi bil to ložej dosegel na drug način, odvzame naj duhovnikom državljanske pravice in noben duhovnik se ne bo mogel več pečati s politiko. Dokler pa te pravice imajo, jih tudi Stremajerjeve postave ne bodo zadrževale posluževati se svoje pravice, kakor vedo in znajo, da je za katoliško ljudstvo najbolje. Za Stremajerjem je govoril še ministerski predsednik Auersperg precej zarobljeno, kakor uni-dan v zbornici poslancev, ter priporočal, naj se postave sprejmejo. Manjšina je stavila predlog, naj se prestopi na dnevni red, pa je ž njim propadla. Preden se je začela posebna razprava, zapustili so vsi nazoči škofi zbornico, ki je postavo sprejela nespremenjeno po predloženem načrtu verskega odseka. Upanje, da bode gosposka zbornica zavrgla verske postave, ter pomagala vladarju iz zadrege, v ktero so ga te postave, kakor se je govorilo, pripravile, se tedaj ni vresničilo. Pa kdor le količkaj pozna našo gosposko zbornico, ktero so liberalna ministerstva natlačila s svojimi privrženci, je lahko vedel, da to upanje je bilo pretirano. Liberalcem ni nič mar za to, ali je vladar v zadregi ali ne, da le oni dosežejo svoje katoliški cerkvi protivne namene! — Naj še povem, da celo tukajšnji liberalni listi pripozna-vajo, kako izvrsten je bil govor grofa Leona Thuna „V angležkem parlamentu", piše ,,Frem-denblatt", „ali v starašinstvu Napoleona III. bi bil ta govor veliko govorice napravil, v pruski gosposki zbornici pa ga nimajo, da bi mogel tako govoriti". Katoličani smemo tedaj ponosni biti, da imamo tako vrle branitelje svojih pravic in to nas navdaja z upanjem, da bode naša reč naposled vendar-le zmagala! Vitanje države. EDi» 28,— 24 60 St. Genois „ 40 „ ii ii ■ 23.50 21.— Windischgriitz-ove ,, '20 „ ii ii • 20.— 24.50 Waldstein-ove „ 40 „ n ii • 24.— 23.25 Srebro in zlato. 6.27 5.29 8.93 8.94 105.— 105.15 # £ 1 Nou tovarna flratn i 3 £ $ V HI 111 mašinskih žebljev (Drathstieften) na Gorenjskem v Kropi. Podpisani priporočamo lastnega izdelka strune, drat in iiiasiiiftke žeblje (Drathstieften) od vsake baže debelosti in dolgosti po številkah, kakor le kdo potrebuje. Prodaja se na debelo, in tudi na drobno jih lahko vsaki posebej od nas s pismom prav po nizki fabriški ceni dobi. (16—2. France Pire & sinovi. i: E 3H> K £ 6 6 6 -Ki 966*6*6 Uajveča zaloga vseh obstoječih šivalnih mašin, kakoršnih do sedaj še ni bilo tu, namreč: originalne llove, Singer, „ Groverin Baker z in brez dvojnega zapletka (Ketten-stich) Wheeler in Wilson, domačega in ptujega dela, od kterih so posebno znane Baer in Rempl, VVilson, Bol man, Cilinder-Elastic, Germania, Lincoln, Littla-Wanzcr, Expres-\Vilcoks in Ciibbs itd. Najboljša mašinska svila (Žida) in preja vseh barv, šivanke, olje, aparati, železne in lesene tlačilnice za prepis (Copier-Pressen) itd. po najnižji ceni. Ameri-kanske mašine imajo izvirne certifikate, ker brez njih niso prave. Podučevanje brezplačno in bistveno poroštvo. Mašine se dobivajo tudi na obrokna plačila. — Zunaj sprejema naročila moj popotnik (Reisender) g. M. Grivic, kteri tudi potrebno podučuje. (15-3) Franjo l>ettei*. V Ljubljani, judovske ulice št. 228. IjfZp.r/Z-titffos?O Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec. Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.