Leto XIX. TRGOVSKI fctST Številka 63. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /i leta 90 Din, za l/. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno zemstvo: 210 Din. — Pia- * m mm . . _ - w ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industruo, obrt Sn denarništvo Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-52. Iz hala vsak torek’o posrečilo obnoviti mir. V Paragvaju je izbruhnila revolucija ter so bile čete sedanjega predsednika republike generala Franca že premagane. Voditelji upornikov so pristaši generala Este Garrie, paragvajskega vrhovnega poveljnika v vojni proti Boliviji, ki pa je moral pobegniti, ko je dne 1, februarja 1936 z revolucijo postal gospodar Paragvaja sedaj vrženi predsednik Franco. Denarstvo Tendenca na beograjski borzi še nadalje krepka V preteklem tednu je bila na beograjski borzi še nadalje krepka tendenca, ki pa se ni nanašala enako na vse državne papirje. Favoriti so bili, kakor pravi »Narodno blagostanje«, Seligman, Blair in 6 % Dalmatinci, ki so napredovali od 84 na 85, odn. 8 % Blair od 83 na 83'50 in Dalmatinci, ki so se dvignili (5000 Din obveznice) od 66 na 66'25. V splošnem so napredovali papirji z največjo rentabilnostjo. Cisto poseben položaj pa ima vojna škoda. Dočim so skoraj vsi drugi papirji blizu svojega najvišjega tečaja, je vojna škoda za 50 točk izpod najvišjega svojega tečaja. Dočim lastniki drž. papirjev skoraj brez izjeme realizirajo dobiček pri današnjih tečajih, ima znaten del borzijancev škodo od sedanjih tečajev, ker je kupil vojno škodo znatno draže. V tem je tudi razlog za gibanje tečajev vojne škode. Znižanje obrestne mere za lom-bardna posojila pri državnih denarnih zavodih na 6% je zelo ugodno vplivalo na tečaje vrednostnih papirjev. Ker se pri današnjem tečaju obrestuje vojna škoda s 7 %, obrestna mera za lombardna posojila pa znaša samo 6 %, plačujejo lastniki vojne škode za njeno lombardiranje manj, kakor pa se jim obrestuje vojna škoda. Pa tudi če se upošteva, da ne dobi pri lombardira-nju lastnik vojne škode vse vsote, vendar ne plača več obresti za lombardiranje, kakor pa dobi obresti od vojne škode. S tem je omogočeno vsem lastnikom vojne škode, ki imajo dovolj gotovine, da jim ni treba na hitro roko in v izgubo prodati svojih obveznic, temveč da morejo počakati, da se njih tečaj popravi. Baš to pa je na drugi strani privedlo tudi do tega, da so ljudje prodajali vojno škodo, da pridejo na svoj račun in tako nastala ponudba je tudi znižala tečaj vojne škode. Ker pa se je obenem dvignilo povpraševanje po vojni škodi, je mogla ta ohraniti svoj tečaj in že na 330 Din padla vojna škoda je znova narasla na 353 do 354 dinarjev. Ker je pričakovati, da bo ponudba vojne škode kmalu prenehala, je računati z zopetnim porastom njenega tečaja. Ves promet na beograjski efektni borzi je znašal 5,1 milijona dinarjev, dočim v prejšnjem saino 4 milijone Din. Na mednarodnem deviznem trgu pa je bila največja vznemirjenost med francoskimi kapitalisti, ker je končno bila Francija prisiljena, da je zaradi vedno večjega odtoka jzljpta 'morala omejiti prosto kupčijo z zlatom in devizami. Francija sicer ni z zakonom omejila prosto kupčijo z zlatom in devizami, temveč individualno, toda učinkovito. Na poziv uradnih kicgov so namreč izjavili zastopniki francoskih bank vsem svojim klientom, da bodo prodajali devize in zlato samo onim članom, ki dokažejo, da potrebujejo te v komercialne svrhe. Via facti je s tem prosta kupčija z devizami in zlatom v Franciji odpravljena. Na današnji borzi se je popravila marka, ki se je dvignila od 1329T6 na 1348’95. Promet na beograjski devizni borzi je znašal v preteklem tednu 20,2 milijona Din- Na curiški borzi so skoraj vsi Ječaji v dvigu, kar pomeni, da je ®vic. frank mednarodno oslabel. Na blagovni borzi v Beogradu pa 8o vsi tečaji v padcu ter je popustil šv. frank od 16'45—16‘50 na 16‘35—16'40, fr. frank od 333 d« 335-50 na 333-335, dolar pa od 50-80-51 na 5070-50-90 Din. Uradni tečaj za mesec junij 1936. Po odločbi finančnega ministrstva veljajo v juniju ti uradni tečaji: Din 1 napoleondor . 303 - 1 zlala turška lira . . 844'- 1 angleški funt 250-— 1 ameriški dolar . . . . 43'70 1 kanadski dolar . . . . 43T>0 1 nemška zlata marka . . 15'50 1 zlat zlot 8'20 1 avstrijski šiling . . . . 9T8 1 belg 7'40 1 pengb 8'85 1 braziljski milreis . . . 2-25 1 egiptovski funt . . . . 218'- 1 uruguajski pezoe . . . 18'50 1 argentinski pezos . . . 12- 1 turška papirnata lira . . 34-70 100 albanskih frankov . . . 1406'— 100 francoskih frankov . . 290'— 100 švicarskih frankov . . . 1427'50 100 italijanskih lir . . . . 330'- 100 nizozemskih goldinarjev . 2980'— 100 romunskih lejev. . . . 30'— 100 bolgarskih levov. . . . 47‘— 100 danskih kron .... 970'— 100 švedskih kron . . . . 1120'— 100 norveških kron . . . 1090'— 100 pezet 600'— 100 drahem .... 41'— 100 češkoslovaških kron . . 182'- 100 finskih mark 95'50 100 letonskih lat 1085-— Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«); uporabljati se morajo tudi v nastopnih primerih: 1. ko se sprejema kovano zlato — napoleondori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1935./36. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7#/ono in 8%no Blaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitirane v New Yorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. * Podguverner Narodne banke dr. 'Belin je odpotoval v Berlin zaradi ureditve plačilnega in turističnega prometa med Jugoslavijo in Nemčijo. Pri zamenjavi starih tisočdinar-skih bankovcev se je izkazalo, da se pri nas ne more mnogo govoriti o tezavraciji denarja. V Sloveniji je bilo zamenjanih starih tisočakov za okroglo 6 milijonov. če se upošteva, da večina denarnih zavodov ne dela, da je zaradi dolgotrajne krize vse zaupanje izpod-jedeno, potem se ta vsota ne more imenovati visoka. Res pa je, da nekateri hranijo doma precejšnje vsote to pa predvsem zato, ker mislijo, da je tako njih denar še vedno najbolj varen, pa čeprav ne dobe nobenih obresti. Celotni promet na beograjski borzi je znašal v 1. 1935 1,169,2 milijona Din, od česar odpade na devizne posle 634, na efekte 336,5, kuP^Je z deželnimi pridelki pa 197 milijonov Din. Izvenstečajno likvidacijo Muslimanske kreditne banke v Foči in Prometnoprivredne banke v Bileči je odredil ministrski svet na predlog trgovinskega ministra, ker sta se obe banki izkazali pri pregledu knjig kot pasivni. Novo čsl. obrambno posojilo bo dalo po mnenju listov več ko posojilo za javna dela, katerega je bilo podpisano za več ko dve milijardi Kč. Prvič je sedaj gospodarsko stanje ugodnejše in mnogo likvidnega denarja na razpolago, drugič pa ne bo treba od 3%nega novega obrambnega posojila plačevati ne pridobnine in rentnine ne kuponskega davka, dočim je de-fepcW° oproščalo le od sled-d,avkov- Glede zaostalih pa dovoljuje novo posojilo še večje ugodnosti. Dober obisk Tudi kupiiia dobra Čeprav je na binkoštrie praznike deževalo ko za stavo, je bil vendarle obisk na velesejmu na oba praznika nad vsako pričakovanje dober. V nedeljo je bila v paviljonih prava gneča, da se je včasih tok ijudi kar ustavil^ ker niso, mogli' ljudje i.e naprej, ne nazaj. Ni treba še posebej pripomniti, da je bil tudi na veseličnem prostoru zaseden vsak kotiček, ki je bil še pod streho. Od skupin, ki so obiskale velesejem, je treba v prvi vrsti omeniti skupino koroških Slovencev, ki jih je bilo okoli 200. S priznanjem treba izreči avstrijski vladi zahvalo, da je pokazala pravilno razumevanje za pospeševanje turizma in dovolila, da so prišli vsi koroški Slovenci z enim samim kolektivnim vizumom. Tudi sicer niso delale avstrijske oblasti koroškim Slovencem nobenih težav za obisk Ljubljanskega velesejma, kakor se je to v prejšnjih letih dogajalo. Bodi še enkrat ta liberalnost avstrijske vlade s priznanjem omenjena. Koroški Slovenci so bili z obiskom velesejma nad vse zadovoljni, prav tako pa so se dobro počutili v Ljubljani. Napovedanih je še več večjih skupin koroških Slovencev in Ljubljana je vesela, da jim more izkazati svojo gostoljubnost. Prav tako ne delajo italijanske oblasti nobenih ovir italijanskim obiskovalcem velesejma. Za binkoštne praznike je prišla iz Benetk skupina 15 izletnikov, za 6. junij pa je napovedana že nova skupina. Seveda pa je prišlo iz Italije tudi mnogo drugih posameznih obiskovalcev. Iz južne Srbije je prišla večja skupina trgovcev,, ki so se tudi kot kupci zelo zanimali za razstavljeno blago. Sklenili so tudi več »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 3. junija objavlja: Uredbo z zakonsko močjo o ureditvi dolgov, napravljenih na podstavi zakona o brezobrestnih posojilih naseljenim dobrovoljcem, poljedelcem in drugim interesentom agrarne reforme — Uredbo o izpre-membi in dopolnitvah spiska rokodelskih obrtov — Uredbo o sorodnih obrtih — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Od odličnih gostov je treba posebej omeniti obisk armijskega generala Jurišiča iz Zagreba, ki si je zelo podrobno ogledal velesejem in se izrekel o njem kar najbolj laskavo. Posebno zanimanje vzbuja gostinska razstava, ki je vedno polna obiskovalcev. Priznati pa je tudi treba, da je razstava silno okusno organizirana, že naravnost elegantna. Kako velikega pomena za vse naše gospodarstvo, zlasti pa za državne finance, je gostinski obrt, dokazuje diagram o davkih, ki jih plačujejo gostinski obrti. Diagram je silno originalno zamišljen, a nazoren in jasen, da kar na prvi hip vidi obiskovalec, kako težko je z davki obložen gostinski obrt v Ljubljani, Mariboru in drugih mestih. G. Tinti je k temu diagramu res čestitati! Razstava kaže ustroj modernih hotelov ter podaja nato zgodovinski razvoj gostinskega ob rta. Kako sknbe naši hotelirji in gostilničarji za res moderno ureditev svojih obratov in v kako dovršeni arhitekturi so zgrajeni zlasti najnovejši hoteli, kavarne in gostilne, kažejo na razstavi jasno razne fotografije in modeli hotelov in kavarn. Posebno zanimanje širšega občinstva vzbuja oddelek pogrnjenih miz, ki jih je priredila tvrdka Agnola. Koliko želj vstaja ob teh mizah, žal da ostaja večina njih neizpolnjena. V vsem sodeluje na gostinski razstavi 28 tvrdk. V zgodovinskem oddelku pa mestni ih Narodni muzej, v oddelku arhitekture banska uprava in klub arhitektov, v oddelku za tujski promet Zveza za tujski promet, SS. Skala, S. P. D. in hotelirji ter v statističnem oddelku OUZD (zelo posrečeno) ter Zveza združenj gostilničarskih obrtov. Prirediteljem gostinske razstave mora vsak obiskovalec k uspehu čestitati. Kakor vsako drugo leto, tako so se tudi letos odlikovali z visoko kvaliteto svojega blaga razstavljalci pohištva. Nobenega dvoma ni, da je baš pohištvena razstava na velesejmu ponesla slavo slovenskih mizarjev daleč po svetu in da je napre* dek ko tudi kupčijski uspeh naše pohištvene stroke v glavnem odvisen od razstave na ljubljanskem velesejmu. Naj bi tega naši mizarji nikdar ne pozabili, kajti marko za njih izdelke jum more priboriti le ljubljanski velesejem, ne pa razne, že preštevilne pokrajinske razstave. Nikakor nočemo reči, da te ne bi bile potrebne in da ne bi donašale tudi svoje vrste koristi, toda zaradi postranskih koristi se ne sme pozabiti na glavne! Vse pa je odvisno od tega, da je glavna in centralna razstava čim boljša in potem bodo tudi v blagodejni senci te razstave pridobile na ceni in veljavi vse pokrajinske razstave. Nikakor pa se ne more zgoditi obratno in to potrjujejo ne le naše domače izkušnje, temveč povsod po svetu. Upamo, da bodo tudi naši mizarji to upoštevali in se po tem ravnali. Ne cepiti sil, kadar ni treba! Pozornost vzbujajo tudi vse druge razstave, tako gospodinj in rejcev malih živali ter silno velika razstava avtomobilov. O teh pa prihodnjič. Omenimo naj le še, da je bil že prve dni kupčijski uspeh velesejma zelo dober. Tako je bilo prodanih okoli 7 garnitur pohištva in več avtomobilov, da manjših niti ne omenjamo. Ker je pričakovati, da se bo tudi vreme zboljšalo, bo tudi obisk velesejma še narastel, s tem pa se še bolj povečal njegov uspeh, da bodo z velesejmom zadovoljni ne le obiskovalci, temveč tudi razstavljalci, kar je končno glavno. CIKORI1A Naš pravi domači izdelek! Nova številka »Trgovskega Tovariša« Izšla je 4/5. številka »Trgovskega Tovariša« z bogato, zanimivo in poučno vsebino. Na prvem mestu objavlja »T. T.« članek doccn. ta dr. Murka o češkoslovaških izkušnjah pri sanacijah denarnih zavodov. V prvem, delu članka popisuje, kako je Češkoslovaška premagala vse povojne težave, uredila poslovanje denarnih zavodov ter poskrbela za kontrolo bančnega poslovanja. Na ta način je dosegla Češkoslovaška, da je vcepila vlagateljem prepričanje, da se njihovim vlogam ne more nič pripetiti, četudi bi zavod, v katerega nalaga svoj denar, zadele težave, ker »stoji za denarnimi zavodi poleg njihovih lastnih aktiv neka skupna organizacija ali celo država sama, ki bi pod vsakim pogojem skrbela za to, da se redno poslovanje denarnih zavodov ne bi prekinilo.« Kako lepo bi bilo, če bi se moglo tudi pri nas zaradi dobre državne finančne politike vcepiti enako prepričanje tudi našim vlagateljem! V drugem delu članka pa opisuje avtor ukrepe čsl. vlade za likvidnost denarnih zavodov. — Enako zanimiv je tudi drugi članek g. Draga Potočnika o podržavljanju italijanskih vele-bank. Kako se je italijanska vlada pobrigala za sanacijo italijanskih denarnih zavodov, dokazuje najlepše dejstvo, da je izdala za sanacijo okoli 7 in pol milijarde lir. Tudi članek g. Potočnika bodo z največjim zanimanjem čitali vsi, ki se zanimajo za naše gospodarstvo. 0 novi teoriji dela, obresti in denarja, ki jo je postavil profesor na univerzi v Cambridgeu Kejrnes poroča na zanimiv način g. —n. V sedanjih časih, ko je ureditev Podonavja nad vse aktualen evropski problem, je zlasti dobrodošel članek o Podonavju kot gospodarski enoti, ki ga je objavil znani dopisnik »T. T.« gosp. Zir. Slede še članki o svetovnih blagovnih borzah, o položaju svetovnega' gospodarstva in povečanju poslovne delavnosti, o; bakru v Jugoslaviji in o trgovini med Nemčijo in Jugoslavijo. Sledi bogat listek, s katerim se tudi zaključuje najnovejša številka »Trgovskega Tovariša«. Tako se nam tudi v novem letu pod spretnim uredništvom gosp. Kavčiča nad vse lepo reprezentira »Trgovski Tovariš« in dolžnost trgovcev, trg. pomočnikov in vseh naših gospodarskih ljudi je, da to našo edino gospodarsko revijo krepko podpirajo. In to tudi z lahkoto store, saj velja celoletna naročnina na »T. T.« samo Din 36. Naroča pa se »T. T.« pri Trg. društvu »Merkur« v Ljubljani. Zavarovancem »Feniksa« Iz kabineta trgovinskega ministra se razglaša: Mnogi zavarovanci Feniksa niso hoteli plačevati družbi premije za zavarovanje, ker so se bali, da jim ti zneski ne propadejo. Z neplačevanjem teh premij pa bi se zmanjšale vrednosti Feniksovega portfelja ter bi zaradi tega imeli škodo tudi sami zavarovanci, ker bi se tako otežkočala sanacija portfelja. Da bi se zavarovanci pomirili glede varnosti vplačanih vsot, je minister za trgovino in industrijo izdal potrebne naredbe, da Feniks odpre poseben račun pri Poštni hranilnici in Državni hipotekarni banki, na katerega se bodo odslej plačevale dospele premije. S tega računa Feniks ne more dvigati nobenih vsot ali zneskov, ki predstavljajo kritje družbinega rizika (riziko premije), ker je družba dolžna izplačevati zavarovane vsote samo, če nastopi po pogodbi predviden primer — na primer smrt zavarovanca; poleg tega pa se samo po sebi razume, da more družba ob priliki izplačila zavarovane vsote dvigniti tudi vse zneske, ki jih je dotični zavarovanec položil. Zneske, ki so položeni družbi, od dne objave uredbe o začasni ustavitvi nekaterih pravic zavarovancev družbe za življenjsko zavarovanje Feniksa, Direkcija za Jugoslavijo, za plačilo premije, mora družba po odbitku riziko-premije položiti na ta račun. V primeru likvidiranja portfelja družbe v kakršnikoli obliki se bodo zneski, dobljeni na omenjenem računu, vrnili vplačnikom. Ce hi se pa izvršila sanacija in se bo ob tej priliki izročili portfelj kateri drugi pravni osebi, prenehajo veljati odredbe glede razpolaganja s temi zneski. Stanje naših aktivnih kliringov Po podatkih Narodne banke dne 28. maja je bilo stanje naš aktivnih kliringov naslednje: Saldo z Nemčijo se je zmanjš za 6,7 lia 371,4 milijona Din. Naše terjatve proti Italiji manjšajo le počasi in je padel n saldo za 0,67 na 148,8 milijona ti Znatno se je zmanjšal naš sali s Turčijo, in sicer za 1,1 na 1,< milijona Din. Posledice devalvacije »Zeitschrift des Institute fiir Weltwirtechaft« (1. 1936), ki jo izdaja nemška univerza v Kielu, je objavila serijo člankov, posvečenih vprašanju ekonomskih posledic devalvacije v nekaterih državah od jeseni leta 1931. dalje. V izvlečku, ki ga podajamo našim čitateljem, se bomo omejili samo na one članke, ki se tičejo Evrope. Vzroki devalvacije v Angliji Devalvacija, izvedena v Angliji, je imela svoje posledice v celi vrsti držav, ki so v svojih trgovinskih poslih navezane na britanski imperij, in te tvorijo v Evropi večino. Zato moramo začeti s prouča-vanjem devalvacijskega pojava najprej v Angliji. Padec angleškega funta v 1.1931. je povzročila v prvi vrsti komplicirana struktura angleške mednarodne trgovine. Anglija zalaga Evropo s surovinami, obenem pa omogoča proizvodnim drža\am, da izpolnjujejo svoje obveznosti proti zunanjim upnikom, predvsem londonskemu trgu samemu. In prav v tem mnogostranskem sistemu angleške mednar. trgovine moramo iskati razlage, da je bil stabiliziran angleški funt leta 1925. na previsoki bazi, kar je povzročalo vse do leta 1929. na eni strani nadprodukcijo surovin, na drugi pa čezmerno investiranje kapita-lov v glavnih industrijskih državah Evrope. Oba ta dva pojava pa sta močno vplivala na plačilno bilanco Velike Britanije: plačilna sposobnost dolžnikov je napram Londonu pešala, Anglija sama pa je morala povečati uvoz izdelanih in napol izdelanih produktov iz drugih držav. Nastopila je kriza leta 1931. Pritisk ekonomskih sil, ki so jo po-\zročile, ni ostal seveda brez vpliva tudi na angleški funt. Ta vpliv pa se baš radi komplicirane strukture angleške trgovine v praksi ni pokazal negativno. Navzlic padcu funta so cene nekaj časa ostale nespremenjene, v nekaterih industrijskih branšah, ki jih je kriza posebno hudo prizadela, pa se je pojavila celo večja aktivnost. Vendar ne smemo prezreti, da se je delo v nekaterih obratih povečalo tudi zaradi zaščitnih carin, ki jih je Anglija začela uvajati po 1. 1932. V splošnem pa je devalvacija imela ugodne posledice zlasti na polju zmanjšanja notranjega dolga: znižanje obrestne mere in podaljšanje zapadlosti obrokov. Vse te ugodne posledice angleške devalvacije pa je treba po mnenju pisca v veliki meri pripisati posebni strukturi celotnega angleškega gospodarskega sistema, kakor tudi posebni tehniki angleškega javnega dolga, tako da je prav za prav težko reči, v koliko bi se enake ugodne posledice pojavile tudi v drugih državah, če bi se odločile za devalvacijo. švedska, Norveška in Danska Glede navedenih skandinavskih držav prihaja revija do pribl, podobnih zaključkov kakor pri Angliji. Tako Švedska kakor Norveška sta zmanjšali vrednost svojemu denarju v sorazmerju z devalvacijo, ki jo je pri funtu izvedla Anglija. Danska pa je zaradi konkurence Nove Zelandije morala razvrednotiti svojo valuto mnogo niže, tako da je bila leta 1933. z angleškim funtom v razmerju 100 na 25 (t. j. 25% angleškega funta). V splošnem pa so denarne izkušnje skandinavskih držav in Anglije zelo podobne. Povsod so se zvišale uvozne, zmanjšale pa izvozne cene, tako da se je trgovinska bilanca Zaradi binkoštnih praznikov je odpadla torkova številka Trgovskega lista. radi povečanega eksporta znatno zboljšala. V vseh teh državah so se ob opustitvi zlate podlage močno zbali inflacije. Toda ta Btrah se je do danes izkazal brez podlage, ker sc navzlic zvišanju cen uvoženih predmetov doma ni pojavilo splošno zvišanje cen, Razen tega pa je bilo zvišanje uvoznih cen kompenzirano in zadržano zaradi splošnega znižanja cen na svetovnem trgu, ki je nastopilo proti koncu 1. 1931. Ekspertnim artiklom cene niso preveč občutno padle. Cene življenjskih potrebščin so v Angliji dn na Švedskem v letih 1932. in 1933. celo nekoliko padle, na Nizozemskem so se v glavnem obdržale na isti višini, zvišale pa so se nekoliko le na Danskem. V najnovejšem času se zaradi povečanja svetovne trgovine opaža v cenah na debelo ter v cenah življenjskih potrebščin tendenca višanja. Gospodarski položaj navedenih držav po devalvaciji bi se po mnenju pisca dal na kratko označiti s povišanjem brezposelnosti in zmanjšanjem produkcije v prvem letu po devalvaciji, dočim se je že takoj v naslednjem letu pojavilo znatno zboljšanje s stanovitno tendenco navzgor. Zlasti Anglija in Švedska se že od sredine 1. 1932. nahajata na čelu držav s tendenco zboljšanja gospodarskih prilik. Kaj pa češkoslovaška? Kontrola valutne izmenjave previsoko stabilizirane krone se je za Češkoslovaško, ki je s svojo produkcijo navezana v glavnem le na eksport, izkazala preveč obremenilna. To je močno občutil ves češkoslovaški eksport v letih 1931. do 1934., bodisi zaradi omejitve uvoza v sosedne države, bodisi zaradi konkurence držav, ki pripadajo »bloku angleškega funta«. Posledica tega stanja je bilo močno pomanjkanje tujih deviz, ki se je še povečalo zaradi nerazumevanja eksportnih krogov. Nastalo je vprašanje devalvacije. V splošnem se je pričakovalo, da bo devalvacija povzročila znatno povišanje cen najpotrebnejših življenjskih potrebščin in da na drugi strani ne bo ugodno vplivala niti na trgovinsko bilanco spričo uvoznih omejitev v sosednih državah, na katere je bil češkoslovaški eksport v prvi vrsti navezan. Dne 17. februarja 1934 je bila devalvacija navzlic temu izvedena, in sicer na bazi 16‘66%. Takoj se je pokazalo, da se pesimistične napovedi niso uresničile. Uvoz je ostal v glavnem nespremenjen, povišal se je le za 4% po opustitvi kontrole deviz in uvedbi svobodnejšega sistema v letu 1934., v naslednjem letu pa se je zmanjšal že za 2%. Nasprotno pa se je izvoz že 1. 1933/34 povečal za 22%, naslednje leto pa še za nadaljnjih 7%. Trgovinska bilanca je spet postala aktivna, ker jo izvoz leta 1934. prekašal uvoz za 11%, leta 1935. pa že za 21%! Da ne bi devalvacija na notranjem tržišču povzročila škodljive špekulacije z zvišanjem cen, je vlada izdala posebno uredbo, ki naj bi to preprečila. Izkazalo pa se je, da je bila ta uredba nepotrebna. Cene na debelo so od februarja 1934 do februarja 1935 poskočile za 8%. (V Nemčiji so v istem času poskočile za 5%, dočim so v Angliji ostale v glavnem na prejšnji višini.) Cene najnujnejših življenjskih potrebščin pa so celo leto po devalvaciji ostale nespremenjene. Ekonomska aktivnost se je močno povečala. Brezposelnost se je prvih šest mesecev po devalvaciji zmanjšala, nato pa se je le neznatno zvišala v nadaljnjih šestih mesecih. Od spomladi leta 1935. pa kaže nadaljnjo tendenco naraščanja, kakor opažamo to tudi v drugih državah V splošnem lahko rečemo, pravi pisec, da je devalvacija na Češko slovaškem imela ugoden vpliv na trgovinsko bilanco, no ba bi povzročila vznemirljivega zvišanja cen na notranjem trgu. Splošna gospodarska aktivnost sc je sicer pokazala le v začetku, verjetno pa je, da ji bo po prehodni krizi sledilo novo naraščanje pozneje. Kaj nas vse to uči? »L’Economie Internationale«, ki izhaja v Parizu, dodaja k tem člankom v nemški reviji naslednje opombe: Pesimistična prerokovanja o posledicah devalvacije se niso uresničila. Namesto napovedanih zlih posledic so se pojavile skoro same ugodne. Kako naj si ta navidezni paradoks razložimo? Stvar je zelo enostavna. Zlim posledicam devalvacije se je bilo mogoče izogniti najprej zaradi tega, ker je devalvacija v Angliji, kjer sc je začela, imela takoj za posledico ustanovitev »bloka angl. funta« (Angliji so se takoj pridružile skandinavske države!), brez česar bi sc posledice že v sami Angliji vse drugače čutile; potem pa zaradi tega, ker je devalvacija valut na točno določeno višino zamenjala negotovost navideznih kurzov, garantiranih po nepriljubljenem sistemu kontrole valutnih izmenjav. Vsi ti članki pa nam končno najlepše dokazujejo, da je za zdrav razvoj mednarodnih trgovinskih odnošajev nujno potrebna — stalnost valut. Manipulacije z nacionalnim denarjem ne morejo uspeti, kadar jim je edini namen samo zboljšanje notranjega trga, ki ne more biti trajnb, ker sama sebi ne more danes zadoščati nobena država. Zares uspeti morejo le tedaj, kadar zasledujejo višji cilj — zboljšanje in povečanje denarnega prometa z drugimi državami, torej tedaj, kadar so v službi mednarodne trgovine, kateri se danes nobena država ne more odreči, če noče izvršiti samomora ... Ekonomska izolacija in ekonomska avtarkija sta mogoči samo do neke meje; pretiran ekonomski nacionalizem mora slej ali prej upropastiti državo, ki ga izvaja. Indirektno lahko to povzamemo tudi iz navedenih člankov nemške revije, kar je toliko bolj značilno, če pomislimo, da so pisani v državi z avtoritativnim režimom, ki v gospodarstvu kaj rad zaide na pota ekonomske avtarkije.... Trgovinski register Vpisala se je nastopna tvrdka: Albin Adamič & Co, Ljubljana, Igriška ulica. Obratni predmet: trgovina na drobno s kolesi, njih sestavnimi deli in potrebščinami, otroškimi vozički ter tehničnimi predmeti. Družbena oblika: javna trgovska družba. Družbeniki; Albin Adamič, lastnik realitetne pisarne v Ljubljani, dr. Miro Adamič, zasebnik v Ljubljani. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno. Vpisale so se naslednje izpre-membe in dopolnitve: Karl Golesch, trgovina z mešanim blagom v Mariboru. Besedilo firme odslej: Karl Golesch, Kem-industrija. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in izdelovanje kemično, tehničnih izdelkov. gajnika Je bil izvoljen fin. minister Dušan Letica, za tajnike pa dr. Trifkovič, Ljubomir Pantič in Franc Smodej. Pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena se je začel v nedeljo kongres esperantistov iz vse države. Treba priznati ljubljanskim esperantistom, da so kongres zelo dobro organizirali in da je zato tudi kongres doživel popoln uspeh. Kongres je bil v ponedeljek zaključen, v torek pa so si udeleženci ogledali znamenitosti Ljubljane. Proslava 801etnice velikega znanstvenika Tesle bi morala pri nas napraviti tudi že konec oni bajki, kakor da je Marconi iznajditelj radiofonije in brezžičnega prenašanja valov, dočim je v resnici Marconi samo diskretno izkoriščal Tesline iznajdbe. Minister za soc. politiko je izdal uredbo o omejitvi nočnega dela v pekarnah, če se dela samo z eno izmenjavo, potem je od treh popoldne do treh zjutraj prepovedano vsako delo pomožnega osebja, če se pa dela v dveh izmenjavah, potem ne sme delati pomožno osebje med sedmo uro popoldne in tretjo uro zjutraj. Pripravljalna dela se lahko prično tri ure pred rednim delom, nikakor pa ne pred polnočjo. Cela vrsta stavk se je začela v Jugoslaviji. Tako stavkajo v Zagrebu brivski pomočniki, stavko napovedujejo nadalje fotografičnl in optični pomočniki. V Guttmano-vem podjetju v Slanih vodah stavka 400 delavcev, v opekarni v Ku-stošiji pa 600 delavcev. Nadaljuje se stavka v tvornici gumbov v Zagrebu in prav tako stavke, ki so se začele prejšnji teden in tudi že preje. V Ljubljani so sc razbila pogajanja med stavbinskimi delavci in podjetniki ter so vsi delavci začeli stavkati. Upati je, da bo vendarle prišlo do sporazuma, saj je stavka v težko gospodarsko škodo obeh strank. Zasedba Pekinga je zelo vznemirila angleške kroge, ki se boje, da Japonci v bodoče ne bodo več spoštovali niti gospodarskih interesov velesil, kar so še do nedavna Japonci obljubovali. Nobenega dvoma ni, da Japonci ne bi zasedli Pekinga, če ne bi bile politične razmere v Evropi tako zelo napete in se zato Japonci nimajo bati nobenega resnejšega odpora evropskih velesil proti njih brezobzirnemu osvajanju Kitajske. Kranjska industrijska družba bo povišala svojo delniško glavnico od 45 na 90 milijonov Din. Zaradi slabega vremena Je moral avstrijski kancelar šušnik odložiti svoj polet v Rim, da poroča Mussoliniju ter je odpotoval v Rim šele v torek. Avstrija je povečala preference za angleško blago. Samo od carinskih prednosti bo imela Anglija 3 milijone funtov dobička. Konkurzu pravnavp Razglašen je konkurz o premoženju trgovca in posestnika Emila Schauerja v Črmošnjicah. Konkurz-ni sodnik Turk, upravnik mase advokat Weble. Prvi zbor upni- kov pri sodišču v Novem mestu dne 18. junija ob 9, oglasitvenf rok do 1. avgusta, ugotovitveni narok dne 11. avgusta ob 9. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil trgovec Konrad Rojnik v Ločah s svojimi upniki, katerim plača 50% kvoto v 14 enakih obrokih. Kot porokinja pristopi tudi soproga poravnalnega dolžnika. Nadalje se potrjuje prisilna poravnava, ki jo je sklenil trgovec Franc Zorc v Slovenskih Konjicah s svojimi upniki, katerim plača 40% kvoto v šestih enakih dvomesečnih obrokih. Marija Zore, hišna posestnica v Slovenskih Konjicah, pristopi kot porokinja k tej poravnavi. v barva, plesira in 7P V lirah kemično gnati * *** umu obleke klobnke itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, tnongu in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbargova ul. 9. Telefon št. 22-72. Radio Ljubljana četrtek, dne 4. junija. 12.00: Narodne pesmi iz raznih dežel (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Vesel spored (Radijski orkester) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 19.00; čas, vreme,, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Domače popevke v instrumentalni obliki (plošče) — 20.30: Klavirski koncert prof. Ivana Noča — 21.15: Ruske opere (Radijski orkester) — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Plesna glasba — igra Radijski jazz. Petek, dne 5. junija. 11.00: Nastop narodne šole iz Zaloga pri Komendi (vodi ga. Milena Vrčono-va) — 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Schumann: Otroški prizori (klavir, plošče) — 20.30: Istrski večer — Sodelujejo: pevski zbor »Tabor«, istrska narodna godba in Radijski orkester; dirigent Franc Venturini in D. M. šijanec — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.30: Angleške plošče. Sobota, dne 6. junija. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Koncert radijskega orkestra — 18,40: Pogovor s poslušalci — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Plesna glasba na ploščah — 20.10: Zunanji politični pregled (dr. Kuhar) — 20.30: Idrijski večer — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Obiskovalcem se priporoča tvrdka Podružnica: Telefon 27-03 IVAN JAVORNIK mesar, prekajovalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svetega in suhega mesa Lastni izdelki in moderna hladilnica Liubljana, Domobranska c. 7 Stojnica Šolski drevored (poleg zmajt-kega mostu), Wolfova ulica št. 12 in Dolenjska cesta štev. 49 (nasproti Rakovnika) Telefon 31-57 Doma in po svetu Kongres JRZ je bil otvorjen v nedeljo v Beogradu in s tem je stranka JRZ definitivno organizirana. Predsednik vlade je imel ob otvoritvi velik govor, v katerem se je dotaknil tudi gospodarskega programa stranke. O tem bomo poročali v prihodnji številki, v svojem zaključnem govoru pa je napovedal predsednik vlade občinske volitve. Za predsednika glavnega odbora je bil izvoljen dr. Stojadi-novič, za I. podpredsednika dr. Korošec, za II. pa dr. Spaho. Za bla- » A-S« in »Rtta-Gellertfrigor« hladilni avtomati z ali brez proizvajanja ledu za mesarje, prekajevalce, hotele, gostilne, mlekarne, slaščičarne, prodalalne divjačine In perutnine, bolnice itd. Avtomatični pogon, absolutno zanesljiv, ugodne ione — prvovrstna izdelava. Ignaz Gellert & Co, Wlen III.. Kegelgasse 27 Zastopnik za Jugoslavijo: nadinženjer D. Rauberger, Liubljana VII., Koseze (Vila Tfinnies) Ponudbe, zastopniki in obisk, zastonj in neobvezno. Oblfiite našo razstavo v lastnem paviljonu na velesejmu. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Ust a«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d„ njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.