tiojtuina /ffačasict & patotA&tr.
Letnik X.	V Ljubljani, dne L maja 1930.	13. in 14. štev.
jožko Čampa:	Naši problemi.
(I!n odgovor g. Štuklju.)
ffl.
Teorija, ki je po svojem bistvu abstraktna in ustvarja izato prevečkrat !Ie melianiona iPravffla, kaj radia pozalMja tpo idirugi strani tudi na ipstidloiškie mionvente. Zakaj poteg čisto ma'tenialm'ih moimenlto'M, o katerih je bito govora zadnjič, so meroidSajni' izai posamezinilka kakor iza organteiiranio obloito ;še • diruigi pogledi, raz katere motri vse količkaj važne pojave okrog sebe, četudi marsikdaj podzavestno iin' pod sugestijo olkoiliice. človek ima v velikem >i!n maitem neki nazor, po katerem ut a vma v a svoje zadržanje dot vsega, kar pada iv prorez njegovega doživljanja, j Končno je tudi najbolj materialistični nazor j vendarle porojen v duševnosti.
/V istanoivsko-strakoviniiih zadevali smo poštarji oirienltiramai po nekem' nazoru, ki bi ga Milko limenovali stanovski nazor. Ta se kristalizira ■ v strokovni organiilzadjil, ki je za stanovskega pripadnika najbolj svojstvena in kamor pronicajo vsa bistva stanu. Zato je razumljivo in samo po sebi umevno., da presojajo iz tegla’ nazora Slovenski' poštarji vse, kar se dbgaja v isltrofci in stanu, potemitalkemi tudi v vseli maKih ustanovalh. iTorej iz materialnih .in samodbramlbniih nalgnenji in iz dd-liovme opredelliitve. 'V svoji strokovni organi-'zaoiji smo doma, med seboj, svoji med svojimi, enaki med enakimi Da, veličina in morala inaiše strokovne oirganiiizacije .obstoja baš v prostovOljneim člianistvtui, torej v prostovoljni disoiipiHni, ki smo si jo sami malolžiilii. Prostovoljna disciplina je nalš zakon, ki izvira iz nas samih in v isamozaščiito., i;z nalšega spoznanja In nazora, da je v tem afirmacija našega bistva, .da smo veliki in močni), če smo združeni, če smo spravili svoje težnje v Sklad s skupnostjo, če so naša stremljenja' in hotenja v sozvolku s oelloto..
Ta izakon nas hirati uči Spoznavati stvari okrog nas Itake kakor soi, kar je gllavni' pogoj za priagoidllljiivo iln uspešno delo v življenju, 'človelk je isociaHmp bitje, ki ni navezano za vsq svoje žSvljieinj samo na soljudi, marveč je tudi v nekem smotronem sorazmerju do vseli 'Stvari okrog sebe. Sam s seboj je čfo>-vek satno v smiriti.
Plrosifcovolljno sprejeti in iz notranjega, spoznanja uveljavljeni zakon, s katerim, smo sklenili častno žlivilensko, pogodbo s solljuidbu in okolico, je merilo iza moralo človeka. K.dar se upira An lomi prostovoljno An iz lastnega spdznanja naloženo si disciplino, in pogodbe, sklenjene z iživljemsko 'soseščino, ne more biti 'nravno velik in bogat. Pretrgane vezi ga niti ne oSvbbode, marveč pomeni to, dta je stopil osamljen v borbo z vsemi in proltii vsemu. iNedlisciplinliranii ne imajdejo niilkjer sorodstvai, niso nikjer doma in priznani, nikjer med svoi-jkni, nikdar sviolbodni kljub svoji upornosti. .Njihovo življenje emigrira vedno medi bar.i-kadaml.
Med tem' ko je disciplina v prisilmilh orga-nizačmih tvoirlbalh suženjstvo, je idSlsciplma v prosto voljni .organAzadiji manifest svobode im suverenosti, je oklep, ki jekleni našo voljo po svobodi, po' forumu, po prostoru, kjer se lahko svobodno sprosti vse bistvo im vse težnje človeka iln stanovskega pripadnika. Torej vse, kar nas .dela ljudi An poštarje: malteniiallnai in moralna hotenja, združena z zavestjo pripadnosti k nekemu ožjemu krogu sorodnih bitij, k stanu, Panem et circen-
ses plus zavest ožje skupnosti, do katere je marsikdo v nekem smiSlb le v platonskem razmerju, toda se je vendarle ravno na tej sestavnosti razvil iilz majhnega zrna stanovskega nazora svetovni nazor. Ta nazor, ki ima svojo iforimulo v socialni filozofiji, orje globoke blralzlde v življenje vsakega človeka. Nihče' več me more iti 'zllasti dlanes mimo' tega dejstva., niti posameznlilk niti skupnost, ne. da bi mu bilo treba odgovarjati na stotero vpra-išamj, ki mu zastavljajo1 pot Skozi življenje. To so problemi, s katerimi se morajo pečati posamezniki, iše bolj pa organizacije, če hočejo sploihl kam naprej.
Seveda izgleda to v vsakdanjem življenju na viidlez bolj enostavno. Zakaj premnogi ne vidijo, ne Slišijo in ne občutijo prav nič, kokose vzpenjajo ob njih vprašanja sodobnosti In življenja. Preveč so .zaverovani v en. sam odllomek življenja, v eno samo njegovo točko, kamor so osredotočili vse svoje bistvo, tako da se istoveti z vso vsebino, njihovega ja<z-a. V takem subjektivnem zamaknjenju, ki zaposluje vso njihovo čutnost s samimi seboj, nimajo smisla za pregled čez vsa življenSka vprašanja. Toda problemi so tu, — v čisto stvarnem, življenju posameznikov so. Vpletajo se mu v vsak korak, v vsako dejanje, motijo kakor disonance ubranost njegovih čustev, njegovih osebnih im intimnih zamaknem, posezajo v njegovo živilienje in ga proti njegovi volji potiskajo v svoje vrtince. Da ni organilzacii, ki posameznillka razbremenjujejo in 'Združujejo vsa zavestna in podzavestna hotenja svojih iprdpadinikoiv ter jih sistematično usmerjajo v borbi z iživljenem v neki do-točeni, zavestni in smotre«: pravec, bi bito še mnogo, mnogo več žrtev živAjemske krutosti, mnogo več drobnih in Skritih tragedij, mnogo omaganeev iin premagancev ob široki strugi življenja. Zavestno in smotreno delovanje organizacije je izapopadeno v njeni .ideologiji, ki jo vanan kompas vodi skozi kaos vprašanj, ddnošajev dlo okolice in neštetih zavisnosti do cilja1. Brc/, ideologije h; izašla v protislovja, ne znašlai bi se v po.o-žaju in Ihi omahovala v načoinii'i vprašanjih . Iter tako zgrešila ravno pot v svoj pristan. Ideologija je izhodišče programa za sistematično vršit e v stavljenih nalog.
To so torej v kratkem komponente, na katerih slone temelji prostovoljne strokovne organizacijie: zaokrožena idejna skupnost, ki je izapopadena v stanolvski 'pripadnosti, prostovoljna disciplina kolt njen zakon in vez, ideologija on socialna načela. Iilz teh kompo--menlt bomo poiizkušafi anaffizairati 'tako /raztoi-ge za našo ra/zoepllljienost, kalkor možnost za ždnulžitev poštarskih vrst in priti s tem v jedro stvari.
'Vendar pa moralni še ipOpretj opozoriti na neko temieAjinoi zimo to, ralz katero se stalno začno vsi razgovori o razmerah med slovenskimi poštnimi uslužbenci. Ta zmota obstoji v meraizčiščenju ipojmov o. homogeinostii iin heterogenosti našega stanu. Jaz sem o tem svoj čas že dovolj pisal in. inimam k temu ničesar več dodati. Kdor preko te osnove brez vsaJke utemeljitve kar tja v en dan še vedno govori o neki heterogenosti kakor o že 'zdlavmaj .dognani iln izpričani stvari po. načelu: (Roma ločuita — caosa finita, ta se mora zavedati, da je vsaka debata v nekih nedokazanih in imaginarnih sferah že v začetku
obsojena v neuspeh. Da je princip organizacije skupnost, to je homogenost, o tem AiBC bi bila odveč vsako nadaljnja beseda. Heterogeni elementi me spadajoi Skupaj, o tem smo si tadt vsi na jasnem. iZmeidla iln nejasnost v teh Stvareh bi nas dovedla do čisto zgrešenih premis, ilz našega obojestiranskega stremlijenja po neki Skupnosti so-deč moramo torej logično sklepati, da nismo prepričani o kaki heterogen osti. Jz Ite me jasnosti1 in nedo-slednoslti med '.besedami' in stremljenji se nam samo po sebi sili vprašanje: kaj hočemo prav za prav; združitev, ki je mogoča samo v ofcrilfjui ene same in enotne organizacije, ali samo nekakšno kooperacijo?
Ne rečem, da bi me billa kakšna kooperacija vseh društev Slovenskih poštarjev vsaj iza poizkus in iza prehod: mogoča. Toda za svojo osebo pri dlanašnjiilh razmerah dvomim na kak poimemlbnejši uspeh takega sodelovanja. Kjer se duhovfi ločijoi v kairdlinaliniih načelih, tam se mi zdi protinaturna in nemogoča iškirena družitev samo za nekatera drugovrstna vprašanja. 'Če Ipa se duhovi ne ločijo v načelnih stvareh, poltem pa čemu pro-bilamatiična iin polovičarska kooperacija, — čemu ne poltem rajši 'najnaravnejši tek: združitev? Prepričan sem namreč, da je popolna združitev mogoča, kakor hitro smo fiksirali podlogo za sodetovanje, —/ za sodetovanje namreč, kakor si ga izamiišSljaim jaz. Kajti do sodelovanja bi moglo priti samo takrat, ako Ibi se vsa sporna vprašanja, razčistila v smislu obojestranskih teženj, v znamenju kompromisa torej, da rabim 'izraz g. 'Štuklja. Če se doseže sporazum v vseh spornih točkah, poltem mi mobenega razloga več, da bi se ne združili v skupni organizaciji'. Če je sporar-zuim iskreno miitšljen in prifelnan seveda, 'če pa popolnega sporazuma ni mogoče doseči', ali samo polovičarski in neiskren sporazum, potem pa je tudi vsaka kooperacija pokopana.
Kajti tako 'sodelovanje bi pomenio medsebojno izkoriščanje in varanje. Kadar bi kdo potreboval kake pomoči od sodelavcev, takrat bi. se inaslanjal nanje, kadar pa bi upal, da lahlko sam kaj 'doseže, bi delal na lastno p e št in Ibi iza' lastne koristi morda še izdajal interese 'zaveznikov. To bi bila ciganska bratovščina, — današnje stanje in razmerje v potsfelbšairii izdaji in še 'bolj neiskreno, ter zahrbtno. Danes vsaj vemo, pri čem smo., s ičim in s kom1 imamo računati. Stojimo, si nasproti z odprtim, vizirjem, četudi ne v prijateljski, 'ali vendarle v nedlvouimnil pozi. IV tem je vsaj nekaj morale, med tem ko b‘i neiskreno soidletovamje umazalo še to, kar nam je ostalo, obeniam pa demoraliziralo članstvo obeh 'taborov in mu vlzetoi vsako vero v or-ganiiizacijia. Danes vlzdinžlujemo vsaj disciplino na obeh straneh, kar je treba končno veindarle všteti v dobro skupnosti: .po neiskrenem sodelovanju pa bi porušili še te vrednote, ki so nam ostale v pode®j enih vrstah.
Nasprotni tabor ima že nekakšno tako koalicijo. Todla hočem odkrito povedati svoje mnenje o njej. Zgrajena je na izkoriščanju. Njen cilij je .bili ustvariti protiutež Oblastni organizaciji iin 'ustanoviti list, kjer bi objavljal vsakdo po mili vodji svoje nazore1 o teh in onih vprašanjih stroke in osobja, brez kake smdtirene in 'idejno enotno zaokrožene črte. Kar An kakor bi pač komu padlo' na urn. Z ena besedo: desorganizaciju.
lOlb misli na talko kooperacijo mi je 'hladno v duši.
Pošta in narodno gospodarstvo.
V »Poštnem glasniku« od 11. aprila t. 1. smo objavili pod naslovom »Za vzpostavitev poštnega ministrstva« izvrstni članek, ki je izšel v »Trgovinskem glasniku« izpod peresa odličnega strokovnjaka g. dr. Pera Soča, bivšega ministra in načelnika za pošte dn telegraf. V zvezi s tistim člankom je izšel sedaj (»Trgovinski Glasnik« štev. 79 od 6. aprila 1930) s podpisom »Jedan privrednik« drugi članek pod naslovom ».Pitanja u vezi sa privredom, pitanje pošta, telegrafa 1 telefona«. Ker je tudi ta članek zelo zanimiv in kolikor toliko pripomaga k našemu skupnemu vzvišenemu cilju — avtonomija p. t. t. ustanove —, objavljamo 'tu v prevodu še tega:
»Število poštnih in brzojavnih uradov, dolžine, poštnih cest in telegrafskih in telefonskih prog, vzetih v odnosu napram povišim države in gostoti naseljenosti, dajo z ostalimi statističnimi podatki, ki jih nudi vsaka dobra poštna uprava, približno točno in verno ‘sliko gospodarskega razvoja v državi, duševnega stanja v nji, za državnike in politike pa nedvomen dokaz o državniški sposobnosti in zrelosti njenih upraviteljev.
Dobra in prikladna prometna politika se ne more niti zamisliti brez dobrih uredb o pošti, 'telegrafu in telefonu. Te niso potreba samo ene države, samo enega naroda, marveč neobhodna, živa in nujna potreba vsega kulturnega sveta, ki ima za nalogo, da združi antipode in prenese luč kulture in civilizacije še celo v divje in redko naseljene kraje sveta.
Ta veliki organizem, ki ima ne samo gospodarsko, ampak tudi civilizatorsko vlogo, je zares zelo kompliciran stroj. Prepredene niti interesov vsega sveta se stikajo v eni edini, najmanjši pošti ravno tako kakor v največji in odtod gredo v vse države. Nič se ne more zgoditi na enem koncu sveta, da bi se to ne občutilo v tem organizmu in ne preneslo, da odjekne še na drugem.
Ta prepredenost interesov ter njena velika sprejemljivost in občutljivost je dovedla evropske narode in njihove vlade do tega, da po svojih najboljših strokovnih predstav nikili uravnotežijo in urede medsebojne prometne odnošaje na enostaven in enoličen način. usvajajoč splošni, univerzalni tip ureditve, od katere so dovoljene tudi diferenciacije, ki imajo svoj pogoj v položaju zemljišča, v podnebnih in drugih fizičnih in zemljepisnih posebnostih države.
Samo po sebi se razume, da mora biti ta komplicirani in obsežni organizem predmet posebne pažnje in poverjen upravljanju ljudi, ki imajo za to izrečno pripravnost, izkustvo in talent.
Statistični podatki, kateri bolje prepričajo od vseh teorij in razprav, nam kažejo s svojimi številkami razvoj poslovanja pri naših poštah in porast od dne do dne vse večjega števila pisem, paketov, časopisov, nakaznic, čekov, brzojavk in telefonskih razgovorov. Da se vse to število dnevnih, 'mesečnih in letnih operacij izvrši kakor treba, da se velika prometna reka, ki teče od zapada proti vzhodu, pri vhodu v našo državo napelje, kanalizira in uravnovesi, je potrebno veliko število ljudi, še večje število tehničnih objektov in naprav, strokovno znanje in poslovanje, čvrsta disciplina, nad vse pa specialni zakon za poštno upravo, v katerem bi bilo vse odrejeno im izračunano, upoštevajoč že pridobljene izkušnje in najnovejše pridobitve znanosti in tehnike.
Že davno smo iz onega ozkega kroga pristojnosti, ko je poštna -ustanova služila izključno potrebam najvišjih plasti družbe, pa se zato ona ne more več prepuščati skrbi in pažnji ljudi«f&li ustanov, ki imajo na oko še
kak drugi važen državni interes. Vedno močnejši razvoj poslovanja, vse večje uporabljanje znanosti in znanstvenih iznajdb, vse večje število svojstev te ustanove zahteva: da se posveti vsa pazljivost in skrb njenemu razvoju, da se izključno temu razvoju posvete i ljudje i sredstva, da gredo vsi napori in vsa sredstva k temu edinemu cilju, vodeni od vešče roke odločnih upraviteljev, ki bi imeli o tem izdelano zavest, ki bi stali pred odločujočim faktorjem z gotovimi narti in programom, posvečujoč vse svoje moči samo tem načrtom in temu programu.
To in tako razumevanje je privedlo mnoge državnike in vlade v Evropi do tega, da so izdali za pošte, telegrafe in telefone — še mnogo prej preden je bila znana radioteh-nika — posebne zakone in prenesli skrb za razvoj teh ustanov, navzlic vsem diktatom o varčevanju, v dolžnost posebno organiziranih ministrstev.
Danes, po čudežnem preokretu, ki ga je napravila v svetu radiotehnika, se vprašanje popolne samostojnosti delovanja p. t. t. ustanov navaja povsod v svetu kot kategorični imperativ.
In kar je imela naša država uspeha v obnovi p. t. t. prometa v državi po strahovitem vojnem opustošenju in v obnovitvi ne samo prometa, ampak tudi vseh drugih panog življenja in delovanja, se ima zahvaliti edino srečni okolnosti, da je stal v prvih dneh osvo-bojenja in uedinjenja na čelu te ustanove razumen človek in odličen državnik d.r E d o L u k i n ič. On je znal ustvariti vse potrebne institucije, pribaviti vsa sredstva, zasigurati vse delovne moči in za neverjetno kratko dobo dati stroki tak polet, da je ona, po presoji vseh nepristranskih ocenjevalcev, prednjačila daleč pred ostalimi pano.gami državne uprave in s tem najbolje upravičila svoj razlog obstojanja ter pričakovanja in nade, ki so se stavile v njo.
Z uredbo od 12. junija 1929 je prišlo ministrstvo pošte in telegrafa pod vrhovno oblast in nadzorstvo ministrstva za gradnje. Velika celota je razformirana in njeni deli so združeni z raznimi oddelki in odseki gradbenega ministrstva. Postali so drug drugemu breme. Od kompetence poštnega ministrstva ni ostalo ničesar, a ono edino more biti upozna no z značajem ustanove, z metodami dela v njej, z disciplino, osobjem, z njenimi sredstvi in cilji.
Pri 'takem stanju stvari je razumljivo, da je v vseh pravcih skupnega dela nastopila neka zmeda, napetost, zastoj in negativ™ uspehi. Niti administrativno-pravni niti personalni niti tehnični posli niso krenili na bolje, ali vsaj ne tako kakor bi drugače mogli, ker se režisirajo iz dveh povsem oddaljenih delovnih središč. Dosledno temu tudi ostale panoge službe niso pokazale boljih rezultatov. Računsko-kontrolna-ekonomska služba, statistika in arhiva so izgubili enotnost akcije z ostalimi panogami, s katerimi so trebale sodelovati v nekem sistemu, pa se je tudi tukaj pokazal velik minus. Osobje, ki tvori to ožjo, umno delovno silo, katera bi morala dajati v tem sistemu ton vsemu poslovanju, je izgubilo svojo orientacijo ter je postalo predmet najraznovrstnejšega postopanja, do česar pride naravno kot neizbežna posledica nepoznavanja in nevživetja onih, ki upravljajo, z onimi, ki delajo. Lahko Je razumeti, da tudi zaradi tega mora splošni kvantum dela izkazovati minus napram prejšnjim letom.
Razkosana p. t. ustanova, živeča v svojih delih in čuteča bližino in sorodnost z ostalimi deli, teži k edinstvu, katero mora priti prej al! slej kot neizbežna posledica stvari in dogodkov v stroki. To zahteva notranja, železna logika, katera diktira tudi razlog njenega obstoja kot neobhodne državne in narodne ustanove. To zahtevajo pr-
vobitni interesi države. Ravno isto pa zahtevajo tudi interesi same službe, katera more šele v edinstvu vseh svojih delov in sil dati oui velikanski kvantum dela, izražen s statističnimi podatki, ki s svojimi milijonskimi številkami detajlno pokazujejo kolosalni pohod v razvoju prometa, kateremu mora državna uprava ustvariti vse ugodnosti za vse večji razvoj in porast v interesu narodnega blagostanja, materialne jakosti in ugleda med narodi.
Za ustvaritev te ideje niso potrebne m-kske materialne žrtve. Z zakonske strani ni nikakih težkoč za vzpostavitev samostojne poštno-telegrafske in telefonske uprave po evropskem tipu in vzorcu. Vzorec ni nov, saj se je rodil v izkustvu, ki ga je tudi sankcioniralo. Imeli smo ga tudi mi, kakor smo rekli, deset let po osvobojenju in uedinjenju. Imajo ga največje in najmanjše kulturne države, n. pr. Zedinjene države Severne Amerike, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija, Poljska, Grška, Perzija, Kolumbija itd. Ni izostala niti Češkoslovaška, ki je nastala po svetovni vojni. Ta vzorec je, kakor je opravičeno zastopano v »Trgovinskem glasniku« od 27. marca 1930, obnova poštnega ministrstva, in to po načelu, katerega navaja g. dr. Šoč, brez vsake nove pisarne in uradnika, celo brez novega ministra —, brez t sake pare novega izdatka. Ne s povećanjem, izdatkov, marveč poleg zagotovitve, da se služba izboljša, s povečanjem dohodkov. Solucija torej enostavna, naravnost idealna. V splošni svetovni p. t. t. zvezi imajo skoro vse zastopane uprave istovetne in popolnima slične organizacije, ki se vedno bolj približujejo nekemu enotnemu splošnemu tipu. Tudi naša prejšnja uredba o organizaciji ministrstva pošte in telegrafa m nič drugega kakor kopiranje tega enoličnega in splošnega vzorca.
Naš promet, trgovina in gospodarstvo zahtevajo dober p. t. t. promet. Tega lahko dobe, če se bode vodila poštna, telegrafska in telefonska služba po enem duhu, animirana po eni 'deji. Ustanova -ministrstva pošte in telegrafa bi ustvarila potrebno edin-stvo v delu, brez katerega je težko zamisliti praktično in dobro upravljanje teh ustanov. V oslalem1, to bi bil tudi pot k napredku in preobrazitvi v duhu novih potreb in novih zahtev časa, prilik in dogodkov povsod okrog nas, kakor tudi v naši db mo v ini.«
Vlil. redni letni občni zbor „Dobrote44
obsmrtnega podpornega društva pošt= nih nameščencev v Ljubljani se bo vr* šil dne 11. maja 1930 dopoldne v dvos rani »Delavske zbornice« v Ljubljani, Miklošičeva cesta. — Pričetek ob 8. uri.
Ako bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se bo pričel eno uro kesneje, t. j. ob 9. uri in bo sklepčen ne glede na število navzočih članov.
Dnevni red:
1.	Poročilo odbora in preglednikov računov.
2.	Izprememba pravil.
3.	Predlogi.
4.	Volitve.
5.	Slučajnosti.
Predlogi članov se morajo najkes; neje 8 dni pred občnim zborom prijaviti odboru, ker se drugače o njih na obč* nem zboru ne bo sklepalo. Odbor.
Za pogodbene poštarje.
Kakor smo omenili že v »'Poštnem glasniku« od 21. marca t. 1. je depmtaeija OPO izročila komisiji za izdelavo pravilnika o pogodbenih poštah tudi pismeno spomenico glede novega pravilnika. Zaradi pomanjkanja prostora utegnemo šele danes objaviti to spomenico, ki se glasi:
Pio uradni statistiki Iz 1. 1928 je 'bilo v kraljevini Jugoslaviji 931 pogodbenih 'državnih pošt. To število se je do danes povišalo za kakih 200 pošt, tako da je danes v naši državi) preko 1100 pogodbenih pošt, torej večina. V krajih izven Srbije in Crne gore so obstojale take pošte tudi prej, vendar so do 1. 1926 veljali zanje v posameznih pokrajinah posebni predpisi, dokler ni ministrstvo leta 1926. izdalo enotnega pravilnika o pogodbenih državnih poštah, a vzelo za osnovo neprikladne in zastarele odredbe, vsled česar ta pravilnik ni mogel zadovoljiti ne istroke ne osobja, ki upravlja te pošte.
Z imenovanim, pravilnikom niiso bili pog. poštarji preskrbljeni za slučaj bolezni, starosti in ■onemoglosti. Vsak stan, in vsaka civilizirana država skrbi s posebnimi zakoni, da ni uslužbenec, ki daje svoje umske in fizične zmožnosti, zdravje in življenje svojemu delodajalcu, v slučaju bolezni, starosti1 in onemoglo stil prepuščen sam svoji usodi.
Pogodbeni poštar nima pravice dto letnega odmora. Ce služi 40 let državi, on vseh 40 let nima niti enega dneva dopusta; če je pa bolan, mora sam dobiti na svoje stroške in na svojo moralno in materialno odgovornost izprašanega namestnika.
Po«, poštar nima pravice ne na pokojnino ne na miloščino, ne na odpravnino, kadar pUiSti — sitair in onemogel — po 30, 40 ali 50 letih neprestanega službovanja poštno službo. Iti mora naravnost na cesto kot prosjak, ali pa v svojo domovinsko občino, da ta skrbi za njega, ki je do iznemoglosti vestno in zvesto služil državi, poslujoč z milijoni državnega denarja.
iNapačno je takrat bilo, da se je bolj ozi-rilo na ono' manjšino pog. poštarjev v prirodno bogatih krajih (Slavonija, Vojvodina), ki SO' še za časa bivše Madžarske dobivali pogodbene pošte kot nekake feude, pa zares niso potrebovali niti visoke plače niti pokojninske preskrbnine, ker jim je bila pošta postransko opravilo. Toda teh starih »feudalnih« poštarjev je vsak dan manj, naraščaj se rekrutira iz strokovnih budi, katerim je pošta edino opravilo in edini zaslužek. Lahko rečemo, da je v področju ljubljanske poštne direkcije, ki ima 253 pogodbenih pošt, do 95 odstotkov takih pogodbenih poštarjev, katerim je pošta glavni ali edini; poklic. Zato ne
bi bilo pravično, zaradi izjemnih primerov tretirati ves stan pogodbenih poštarjev, kakor da niso potrebni večjih plač, dopustov in pokojnine.
'Pogodbeni poštar si ob sedanjih prejemkih ne more prihraniti za starost ali invalidnost niti ene pare. Saj prejemajo — po razredu In stopnji pošte — z draginjsko doklado vred samo 4.500 do 16.200 dinarjev na leto, povprečno torej PO' 800 do 900 Din na mesec. Brez Vsakega dokazovanja je vsakomur razumljivo, da ta vsota ne predstavlja eksistenčnega minima, da se ne more mesec dni živeti od take plače, pa zato tudi ne more biti govora o kakem prihranku.
Toda niti teh 800 do 900 dinarjev ni' osebno za pogodbenega poštarja. Za ženo in rodbino ne dobiva poštar nikake doklade, nikdar ne napreduje v višjo plačo, če ne napreduje promet njegove pošte. Iz svojih več ko skromnih prejemkov mora plačevati najemnino za uradne prostore, na svoje stroške si mora nabaviti uradno pohištvo 'in inventar, iz svojega žepa mora plačati stroške za kurjavo, razsvetljavo in čiščenje same pošte. In to ne iz kakega posebnega paušala, marveč iz svojih bornih prejemkov. Pa nc samo najemnino in inventar, ampak tudi krajevnega pismonošo in celo vse pisarniške potrebščine mora sam plačati. Da navedemo samo en naravnost neverjeten primer: pogodbeni! poštar mora iz svojega plačati celo ovitke denarnih pisem, v katerih pošilja denarne odvode svoji založni pošti, kakor tudi pečatni vosek za zapečačenje državnega denarja! Ce odbijemo vse te izdatke, potem vidimo, da večini pog. poštarjev ne ostane za življenje niti 500 dinarjev mesečno. Kako more ob takih razmerah in ob polni blagajni ostati vesten in pošten, je naravnost čudež.
Morda bi se hotelo temu ugovarjati, češ: pog. poštarji' niso toliko zaposleni kakor drugi uradniki. Toda tudi to ne drži. Res je sicer, da imajo najmanjše pogodbene pošte samo po 6, 4 in 3 ure dnevno službe, toda njih število je prav majhno. Ne samo, da je pog. pošt V. in IV. razreda razmeroma zelo malo, ima še od teh večina telegraf ali telefon, pa ■imajo potem tudi one 8-urni delavnik kakor ostali državni uradi. Ce pog. poštar morda ni za teh 8 mr polno zaposlen, ni to niti njegova krivda niti njegov dobiček, ker mora biti ves predpisani čas na razpolago strankam, pa zato ne more zaslužiti še pri kakili drugih (po s tr a n škili) opravilih.
Ravno tako je neosnovata trditev, da je služba pog. poštarja lažja in enostavnejša od službe predstojnikov državnih pošt. Dolžnosti in odgovornost pog. poštarjev so ©o pravilniku o pog. drž. poštah še strožje od onih
za predstojnike državnih pošt. Opravljati morajo prav iste posle — samo v manjšem obsegu — kakor predstojniki državnih pošt, z vsemi delikatnostmi in finesami v vseh panogah p. t. t. stroke. A ne samo vse posle, ampak tudi z isto vestnostjo in točnostjo kakor državne pošte. To izpričuje tudi odlok gradbenega ministrstva P. T. štev. 66.160 od 21. oktobra 1929. v katerem je med drugim rečeno:
»Ponovno se naroča tej upravi (direkciji), da mora biti poslovanje pri vseli pogodbenih postali v skladu ne samo s pravilnikom o pog. drž. poštah, ker ministrstvo ne bo in ne more dovoliti, da se ustvarja pri prebivalstvu nezaupanje v delo teh pošt, ker mora biti njihovo poslovanje isto kakor pri državnih poštah.«
iz vsega zgoraj razloženega se vidi, da imajo pogodbeni poštarji prav iste dolžnosti kakor upravniki državnih pošt, toda njihove pravice niso v nikakem razmerju s pravicami predstojnikov državnih pošt kot uradnikov II. kategorije, pa tudi ne z uradniki III. kategorije, a niti z zvaničniki in služitelji. Slulži'-telj pri državni pošti ima vsako leto pravico do rednega dopusta, v slučaju bolezni bolniški dopust, brezplačno' zdravljenje v državnih bolnicah, polovično vožnjo na železnicah, napredovanje vsaka tri leta, pravico do pokojnine po 10. službenih letih, a po 35. letih pravico do polne pokojnine. Poštar pogodbene državne pošte, ki vrši izključno uradniške posle, manipulira z milijoni državnega denarja in katerega delo se v ničemer ne razlikuje od dela upravnika uradnika II. kategorije, nima pravice ne na odmor, ne na brezplačno zdravljenje, ne na napredovanje, ne na pokojnino.
iz tega se vidi krivica, ki se dela pogodbenim poštarjem in nevzdiržnost stanja, v kar terem se oni danes nahajajo. Vsa škoda, ki izhaja iz takega stanja, ne pada samo na pogodbene poštarje, ampak tudi na državne interese. Nećemo tukaj spominjati žalostnih dejstev, ki se dnevno dogajajo pri pogodbe-nih poštah, toda ravno zaradi teh dejstev bi morali merodajni faktorji posvetiti temu pre-aktualnemu vprašanju posebno pozornost ter ga čim prej spraviti z dnevnega reda.
Po mnenju organizacije bi se dalo vprašanje pog, poštarjev najenostavneje in niaj-pravičnejše rešiti na tak način, da se prevedejo vsi pogodbeni poštarji za uradnike III. kategorije z vsemi dolžnostmi in pravicami uradniškega zakona. Ako bi pa ministrstvo tega predloga nikakor ne moglo sprejeti, potem naj se Uzda nov pravilnik, katerega nadrle je orgainiiiaacija že 1. 1928 predložila ministrstvu.
8. nadaljevanje.
Stanje in pottefle ptt. piometa.
(Referat g. Ivana Mohoriča na gospodarskem kongresu).
Kraji južno od Kolpe, Save ini Donave so glede telefonskega prometa z inozemstvom danes v zelo težkem položajn, ker je število central in relacij, za katere je dovoljen mednarodni promet, zelo omejeno. Tako ima n. Pr. po telefonskem imeniku iz 1929. leta od vse Bosne edino Sarajevo telefonski promet z Dunajem, Trstom, Reko, Budimpešto, Štrbskim in Plesom, med tem ko ostali kraji sploh nimajo inozemskih telefonskih relacij. Na področju sarajevske poštne direkcije je gospodarsko in turistično mnogo važnih krajev z velikim izvozom in tajskim prometom, kakor so Bijeiina, Banjaluka, Bosanski Brod, Dubrovnik, Metković, Mostar, Kotor, Travnik, Tuzla, Cetinje, Foča, Užice in Podgori-cto od katerih bi večina morala brezpogojno ‘meti po več relacij za mednarodni promet.
V Srbiji važna izvozna središča kot Mla-denovac, Negotin, Knjaževac, Jagodina itd. še sploh nimajo itelefomske zveze z inozemstvom, a na področju skopljanske direkcije ni Ho danes šp niti en? centrabi uvbščemi v mednarodni promet.
Dalmacija potrebuje zvezo iz Splita in Dubrovnika po telefonskem kablu z Italijo. Število obstoječih relacij nikakor še ne zadostuje. Zbornice prejemajo iz krogov interesentov stalno predloge za otvarjanje novih telefonskih relacij z inozemstvom. Tako na primer zahtevajo izvozniki sadja in sliv, kakor tudi izvozniki jajc in živine, da se omogoči glavnim odpravnim postajam telefonski promet z velikimi konzumnimi središči v tujini. Hmeljarji zahtevajo, da se vzpostavi telefonska zveza z Niirnbergom in Ža-tecom kot svetovnima tržiščema za hmelj. Za izvoz lesa se zahteva razširjenje telefonskega prometa na vsa večja mesita v severni in srednji Italiji itd.
Vsi ti predlogi so 'bili stavljeni bivšemu ministrstvu pošte in telegrafa, ki nam je v septembru pr. I. odgovorilo, da se zaradi ve-
like preobremenjenosti telefonskih vodov v mednarodnem prometu ne morejo odobriti nikake nove telefonske relacije z inozemstvom, dokler se ne polože novi telefonski kabli. Ministrstvo je v poznejši rešitvi štev. 49.726 omenilo, da bo po izvršeni položitvi kablov začelo otvarjati relacije z inozem-stvom ne samo po posameznih krajih ampak po celih pokrajinah.
'Old tega časa je minilo že skoro- celo leto (zdaj že skoro dve — pripomba urednika), toda našli nujni predlogi se ne rešujejo, pa je tudi vprašanje kablov, kakor izgleda, prišlo na mrtvo točko. Tako stanje je za trgovsko poslovanje z inozemstvom zelo neugodno. Sploh pa navedba bivšega p. t. ministrstva, češ da so proge preobremenjene, ne drži za vse proge, ampak samo za nekatere, posebno one preko Vojvodine. Toda vzlic naredbi poštnega ministrstva smo kesneje videli, da so bile vendar odprte nove relacije z inozemstvom, očividno na zahtevo tujih poštnih uprav, med tem ko se ni oziralo na iniciativne predloge tukajšnjih krogov. Med relacijami zapazimo izredno veliko število tujih
Računanje kadrskega roka.
To viprašainje pri nas .še do danes 'til po*-■ppllnio razlčiščeno. To je: ralziliano ste totlinaoi. V >51. 241 uradniškega zakona je sicer pred-pisamo:
i»iZa odrejanje peirfiOidKnfih Stopenj osnovne pllače se ira'čuna čas državne slulžibe, 'ki se iračuma iza (pokojnino, oziroma službena doba, ki je priznana s ppsdbmitni zakoirtslkimi preidpisi, Itodu iz omcjiltvijioi, ida se upoišlteva ta dOba v vsakem Slučaiju samo po njenem effelklivnem trajanju.«
To ipoimenk ida se za dobivanje petiiodskilli stopenj raičiuma Čals redne sHuižbe, t. 'j. slulžibe v stroki, v kajteri uslužbenec dela, in pa ona dolba, ki jo je prbbil uSluižJbenec na dlruigem posClui, kadar m'u je ibilla s speoiatoimi za-konškilmi predpisi pniizmiana lizrečno iza tako avtomatsko oapreddvanije po stolpnjalh.
CHen 137 istega zakona jasno našteva, katera dolba se računa diržavnemu uslužbencu (»a pokojnlinoi Tu se nikjer me spominja, da se tiudli kadirski rok računa za pokojnino, pa 'bi se ipotamtalkem tuldi ne mogel! računati za napredovanje po čl. 241.
V 4, odstavku čl. 137 se jasno poudarja tendenca izakonoddvčeva, da se rok v stalnem kadnu (na rednem, roku Obvezne vojne sluižbe) ne računa .za pokojnino, torej 'tudi' ne za napredovanje. Res, da ni to naravnost rečeno, toda je jasno in brez dvoma naglašeno. Ta odsta vek se glasil:
»iCas, prebit v vojalški službi med vojno kaikor tudi v mirnodobni vojaški službi preko rednega roka, se (šteje za pokojnino onim, ki postanejo pozneje oMlinii, državni usfluržbeniči.«
Torej iza pokojnino se računa samo. onli del mirnodobne vojne službe, ki ga je uslužbenec odslužil 'preko 'rolka. 'Potemtakem1 'se kadirski rok ne računa.
'Da-ili je ta odredba pravilna allii me, da-Ui je vojaška Služba državna alli ne., o tem tukaj ne bomo irazpraVljalHi, ker nam to za sedaj .ni cilj! Tukaj je 'gllavmio, da sedanji uradniški .zakon, talk kakršen je, ne priznava službe v kadru ne za i pokojnino in ne za n apr e-dovanje.
Toda v ‘bivših pofklrajiinalh lavstro-oigrske monairlhiije, ki so se uedinilc v Srlbijo, so ob-Sbojaln raižbčni predpisi o tam, pa se je v tčb primanih tuldi iraziliično postoipalo. Pa tudi na sam 1. september 1923. leta, ko je bil uve-IlljavUjeo' sedanj: uiradUiški zakon, se je različno pcistcipaHo ter se je ustvarila nepoltrčbna neenakost v poStolpanjtuL Še celo centralna komisija, ki je pozneje pri ministrstvu pravde tolmačila posamezne odredbe novega
'kopališč in zdravilišč, kii imajo sezonski značaj in prihajajo v poštev samo za posameznike, namesto da bi se otvarjal rentabilni promet z gospodarskimi centri.
Pri mednarodnem telefonskem prometu je zelo važno, da so proge čim bolje izolirane, kako bi se pogovori dobro slišali in se mogli neovirano vršiti, a v drugi vrsti, da se na minimUm skrajša čas čakanja na zvezo. Kakor nas obveščajo, se pogovori s Češkoslovaško in Nemčijo ne slišijo dobro, pa postaja zato praktična vrednost takih zvez zelo problematična. Vsem takim neprilikam, katere morajo pri zračnih progah neizbežno nastopiti, se da trajno odpomoči edino na ta način, da se zgrade telefonske kablovske mreže, katere omogočajo neovirano razvijanje pogolvorov na velike razdalje.
Zato so vse zapadne evropske države začele graditi podzemske telefonske kable s 100, 150, 200 pari žic, kolikor bi se jih po zračnih vodih nikakor ne moglo povleči.
Tudii pri nas so ‘bili že 1. 1926. izdelani načrti za zgradnjo podzemskih telefonskih kablov, s pomočjo katerih bi prišla naša drža-
uradniškega zakona v konkretnih' Ipriimeriir, je Imela svoje specialne vidike glede tega vprašanja.. Objavljamo eno tako pojasnilo' mi-'rtisrtlnStva pravde, ki je bilo izdano na osnovi, mišljenja • oenitraClne komisije:
»Za vpralšanje o vštetim dobe, ki jo je kdo 'prelb.U na odsluženju rednega ikadirskega roka v vojski, je od odločilne važnosti dan, ko je novi imradmiški (zakon stopil v veljavo. Prad! tem dnem, kadarlkioili ye (bilo treba v posameznem konkretnem primenu rešiti o tem, da-ll ih v kateri .Izmeri se 'Ima kairski rolk računati, se je moralo poisltopati po predpisih raznih (zakonov, ki so Mi prej v veljavi. Po izakouh, ki so veljafJi v Srbiji in črni golit, se kadirski rolk nikoli fin v nobenem pramenu ni mogel račuinaiti. Nasprotno pa se je po predpisih, ki so v tem pogledu veljali v dhlaistlilh bivše avstro-iolgrske monarhije, ka-drsk: rok po zakonskih pogojih računal. In to ne samo v tem primeru, kadar je civilni državni uslužbenec kot tak odšel, da odsffužn rolk, zato Iker ga prej, pred vstopom v državno Službo ni bil odslužil, ampak tudi v tem Slučajo, če je kdb, šele po odsluženju ka-iJnSkega rolka vstopil v civillno državno Službo. V Item pogledu Stanje zaftionodavstva lili tbilo v vseh delih monatbije enako. ‘V izapad-i?'i poloiv.iJci (iMadlžairska — (pripomba lured-nilka) in v Bosni in Hercegovi rti se je. odsluženi kadirski rok računal kolt državna Služba pod pogojem, ako je Itista oseba vstopila v državno Slulžlbo najdlje ido navršenega 32. teta Starost!, to je db skrajnega rolka, do katerega je spadal pod vojmo Ubvažnost v rezervi. V dzlbodhi polio,vici (avstrijske province, v sedlanji naši državi torej: ISlovenija in Dalmacija, - Ipriipotmba urednika) odsluženi kaidrsk:!: rok pa se je računal za državno službo samo pod pogojem, ako je dotična oseba najdlje v roku enega meseca Stopila v ,aktivno, civilno državno Službo.
Alko je torej nekdo, ki je svoječasro v bivši avlStiroHogirski monarbiji ime1! po kate-relmlkolli od navedenih načinov z zakonom preldvlldteno možnost viStetja ikadirskega roka, realiziral Ito pravico s term, da je pred oiive-UjavUjenjem movega .uradnlilškega zakona re-gitlirall svojo pokojnino, se je njemui vlšbel v ipokoijnrlino tudii' čas, ki ga je prebil na rednem vojaškem IkladirSkem roku, če so bili za to 'zakonski pogojil.
Od dneva lUveljavlijemja novega uradniškega zakona se je pa (situacija izpremenita, koCOkolr se tfče uvaževanja prejšnjih zakon-Skllli predpisov za aktivno civilno državno, službo. Od tega dne so iza to vprašanje merodajna samo določila uradniškega zakona, predpisi preUšnjilh zakonov pa samo, toliko, v kolikor se ta zakon na nje poziva, oziroma
va z ene strani preko Budimpešte, a ž druge strani preko Dunaja v (telefonsko zvezo s telefonskimi kabli zapadno evropskih držav.
Po tem načrtu bi se položil en kabel od Beograda preko Rume, Novega Sada do Se-gedina, drugi od Rume do Zagreba, odtod na Maribor in dalje do avstrijske meje. V delovni program se je ‘takisto vzelo, da se iz najbližjega kraja na progi Zagreb - Maribor zgradi ode ep ek na Ljubljano za potrebe mesta Ljubljane odnosno za kesnejše podaljšanje zveze z Italijo.
Druga etapa polaganja telefonskih kablov bi se izvedla iz Beograda na Niš, z zvezami na Sofijo z ene, na Solun lin Atene pa z druge strani.
Sosedne države, preko katerih se tudi sedaj odvija naš telefohski promet z zapadnim, inozemstvom in s katerimi državami smo določili telefonske kablovske zveze, so že zgradile in stavile v promet telefonske kable, in sicer Madžarska od Budimpešte do Magya-rovara s 162 pari žic, od Magyarovara do Bratislave pa z 98 pari. Avstrija je položila telefonski kabel s 104 pari žic od Dunaja do
v kolikor jili izrečno ne .raizvaljavlja; in to ‘tako za osabe, ki so šele po u velja v ije rvju uradniškega (zakona postali civilni državni uslužbenci, kaikor tudi iza osebe, ki jih je kot 'take novi zakon zatekel. Osnovni 'predpisi v tem pogledu so v dblolčifl'ih čl'. 137, ki velja tudi za 'otsdbe, katere je zakon zatekel v Službi, ketj se na ta član pozivata tudi člen '256 in 241 prehodnih določil.
iKair se Itiče speoialnio Ikadirskega rolka, ga priznava zakonski predpis iz čl. 137 uradniškega zakona samo v toUiko, 'kolikor se more čas, prebit na odSJuženju rednega kadir-skega rolka, tretirati kot čas aktivne državne 'Civilne Službe (odstavek 1. člena 137). To pa na tej osnovi, d'a je bil dotičnih že prej dlnžavmi uslužbenec divilJnega reda, pa je kot talk na podlagi možnosti, dlane mlui z zakonskim:! predpisi, ki so db tedaj, iza ni' veljali, oldtšel na odsluženje rednega kadirSkega roka, a da se zaradi tega ni ,moral odpovedati svoji 'cilvilmi Službi, marveč je v rtjej ostal tudi za čas kadirSkega roka, pa se je po odsluženju roka vrnil na svoje prejšnje mestoi.
Laika možnost je obstojala po (prejšnjih zakonskih odredbah biiviše -avstro-ogrske nro-.naiibije vse do 6. selptemlbra 1919. 'leta, ko so bili (srbski vojni predpisi razširjerii na celo krallljevino, pa (zaradi tega priznava to pravico 'budit novi 'uradniški zakon v prvem odstavku čl (137 (»... ves čas, ki ga je prebil uslužbenec v aktivni državni službi...« 'itd.) onim osebam, (ki so postaile pred 6. septem-brdm 1919 divilnii državni uslužbenci.
Narobe pa določilo čl. 137 uradniškega zakona ne priznava v .nobenem primeru časa Ikadirskega rolka, 'odsluženega pred vstopom v aktivno civilno državno službo, pa torej (tudi me onim, ki so ga odslužili po prejšnjih avstro-ognskih zakonih, s pravico kesnejšega Vštet ja, a kateri so vstopili kes-neje, toda še pred 6. iseptembram 1919 v civilno državno službo.
Oeritrallna 'komisija za .izvrševanje urad-‘niškaga izaflcona smatra, da so dotični prejšnji (predpisi, katefli' so sicer z odredbo, prvega odstavka čl. 137 uradrtiškega zakona načelno priznani, v pogledu Uvaževanija polprej 'odsluženega kadrskega rolka razveljavljeni z odredbo četntega odstavka čl. 137, s katerim nniišljenjem soglaša tudi 'ministrstvo pravde. Praksa državnega 'sveta se ne Skla-da s tem mišljenjem, ker državni svet, po-čertši od svoje načelne odločbe, sprejete >na spldšnii selji od 21. 'im 22. decembra 1925. ‘leta, vendar priznava tak poprej odsluženi kadr-Ski irdk onim, ki slo po 6. septembra 1919. 1. vstopili v 'diiviiino drža vin o službo., med tem ko ga je prej iprizmovalj vsem brez razlike.«
»Činovnički Glasnik.«
madžarske meje, a od Dunaja do Passaua z 98 pari.
Češka je položila kable od Prage do Bratislave in je tem potom dobila direktno telefonsko zvezo z Budimlpešto in Dunajem, do-čim je 'telefonsko zvezo z (Nemčijo vzpostavila z izgradnjo kabla Praga - češka državna meja proti Draždanam.
Po načrtu zgraditve telefonskih kablov v naši državi bi znašala dolžina kablov Beograd - Segediin 220 km s 104 pari žic do Rume, od katerih bi 64 parov vodilo proti Novemu Sadu, a 40 proti Zagrebu. V Rumi bi se priključilo temu Številu še 24 parov žic za promet enega dela Vojvodine s Hrvatsko, Bosno, Dalmacijo in Slovenijo, tako da bi imel kabel Ruma - Zagreb 64 parov žic. Dolžina kablov od Rume do Zagreba bi znašala 423 km.
Dolžina kablov od Zagreba preko Sevnice in Maribora do avstrijske meje bi Znašala 185 km s 94 pari žic, med tem ko bi znašala oddaljenost od Sevnice do Ljubljane s podaljškom na Postojno 125 km.
(Nadaljevanje sledi).
Finančni zakon za leto 1930./31.
•
Novi finančni zakon za proračunsko leto 1930./31. ima samo 57 paragrafov m že to je njegova velika prednost pred prejšnjimi finančnimi zakoni, katerim so 'bdlii vzdeli značilno ime »omnibusi«. Tu hočemo ponatisniti v izvlečku samo nekaj paragrafov, ki se tičejo p. t. t. osobja.
§ 37.
MMster za graidibe se pobljlažča, da sme postavljati na račun kreditov, določenih s proračunom za osebne razhodke za stalno osebje, pogodbene uradnike in dnevničarje, toda število in vrsta določenih zvanj kakor tudi znesek ustreznih proračunskih prejemkov in kreditov se s temi postavitvami ne .sme prekoračiti.
§ 42.
Na vsa zvanja državnih uslužbencev (zva-ničnikov in služiteljev), ki ne spadajo v uradniške kategorije, se smejo postavljati poedi-ne osebe za dnevničarje po čl. 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., izvzemši državno policijsko stražo in policijske agente (detektive), osebje pravosodne straže, zva-ničnike in služit olje poštno - telegrafske in telefonske stroke in poštne hranilnice in njenih podružnic, cestne nadzornike, zvanični-ke finančne kontrole in logarje.
§ 43.
V breme svobodnega kredita enega uradnika višje kategorije in skupine se sme postaviti samo en uradnik nižje kategorije in skupine; toda prekoračiti se ne sme ne Število ne skupna vsota kreditov, odobrena po proračunu.
§ 46.
Zahtevati ni povračila izplačanih prejemkov od onih oseb, katerim so odločbe o njih sprejemu v državno službo razveljavljene z razsodbami državnega sveta.
Kolikor so ali kolikor bodo z razsodbami državnega sveta razveljavljene odločbe o napredovanju ali razvrstitvi državnih uslužbencev, ni zahtevati od njih povračila preveč izplačanih prejemkov.
Če se je plačilo v primerih iz prednjih odstavkov že izvršilo, se pobrane vsote ne smejo vračati iz državne blagajne.
Državni uradniki, ki bi pripravili ali predložili izza dne 1. aprila 1930. v odobritev pristojnemu ministru ali za to pooblaščenim organom take odločbe in s tem povzročili škodo za državno blagajno, odgovarjajo solidarno za .povračilo škode pred glavno kontrolo, če nedostajajo za izdajo takih odločb osnovni in jasno določeni pogoji v veljavnili zakonskih predpisih za sprejemanje oseb v državno službo, odnosno za napredovanje ali razvrstitev državnih uslužbencev.
§ 52.
Vsote, pobrane kot 1 % za zvezo nahav-Ijalnih zadrug državnih uslužbencev po točki 3.) člena 70. uredbe o nabavljalniih zadrugah izza dne 1. januarja 1926., se ne vračajo pri izplačevanju poslov, ki izvirajo dz pogodb, Sklenjenih z državo pred dnem 1. januarja 1926, osebam in podjetjem, od katerih so bile pobrane, in se tudi ne odobrujejo depozitu zveze nabavljalnih zadrug, ampak se vlože v državno blagajno kot dohodek.
Organizacijsko gi kanje
S 14. ODBOROVE SEJE OPO OD 17. APRILA 1930.
Za avtonomijo p. t. t. uprave. (Pfeđseđbik poroča o veliilkansikem pomenu javnega nastopa g. načelnika dir. Soča v beograjskem »Trgovinskem gllasnlktui« za ločitev p. t. t. uprave od gradbenega imimistrstva in za samostojnost in samoupravo pošte, telegrafa in telefona. Članek smo ponatisnili v »Poštnem glasniku« ter zainteresirali za stvar izbonnieo iza trgovino, obrit in industrijo v Ljutbljani, kakor tudi dnevno časopisje. Na članek smo opozorili tudi iSavez dn vse Oblastne orga-ndzaoiije, g. dr. Soču smio pa poslal topilo zahvalno fin priznalno pismo iz zagotovilom, da Stojimo vsi p. It. It. uSMbenci anodušno za mjim v njegovem plemenitem prizadevanju za rešitev p. t. t. stroke in njenega osObja.
Proračun za prihodnje poslovno leto. Odbor sklene, da se imajo v bodoče polagata letnii računski zaključki in proračuni po stanju državnega proračunskega leta, to je od 1. aprila dlo 31. .marca, ne gle.de na poslovno ali IkdJedarsko leto. Proračun za leto 1930/31 je sprejel odbor soglasno, v potrditev pa se predloži .glavini skupščini.
Podeželski sestanki. Onganfizacaja je prejela doslej že dve prošnji za sestanke na deželi. Ker je sedanji odbor ma Ikonou svoje funkcijske dobe in ker se bodo mogli vršiti sestanki šale po iglavnd skupščini, ni mogel sedanji odbor o njih razpravljati, marveč jih prepusti v odločitev novemu odboru. Vzlic temu pa naj se javijo poverjenlikii, kjer bi radi imeli sestanke že pred 15. julijem, takoj organizaciji, da bo mogel novi odbor sklepati o telh sestankih že na Svojih prvih sejah.
NA GLAVNO SKUPŠČINO OPO V MARIBORU
Da bi se mogli enkrat tudi štajerska to-variši(ce) v obilnejšem številu udMežlti glavne skupščine naše organizacije, je odbor OPIO po želji tega članstva odločil, da naj
se vriši 11. 'redna letna glavina skupščina Oblastne organizacije lotos v Mariboru, in sicer v nedeljo dne 4. imaja v malli dvorani mariborskega narodnega doma. Dnevni red) je objavljen v posebnem razglasu zadnje in današnje številke »Poštnega glasnika«.
Kakor je iz irazgllasa razvidno, je dnevni red naše letošnje Skupščine izelo .obširen, mai-olbšrrnejši od vseh idosedanjih, saj Obsega 14 važnih in zanimivih točk. Vlzlic temu bo zborovanje — predvidoma — hitro potekalo, ker so se že vsi referati obravnavali, pretresali in sprejeli .na iširši konferenci glavnih poverjenikov, tako da se bodo .dali skupščini samo v vednost in odglasanje. .Računamo, da bo ves dnevni ired apsolviran v treh urah.
Ker se bo. vršila skupščina ravno na prvo majško medeiljo. hoče (OPO združiti resno s prijetnim, to je združiti glavno Skupščino z majniškim Metam v prelepo mariborsko okolico. Zato je Skupščina sklicana že za 13, uro in tudi če se šele ob pol 14. uri otvori, bo kmalu po 16. uri končana, nakar se ob poli 17. url odpeljemo z avtobusi v osrčje Slovenskih igoric — v Jarenino, ki je najidealnejša. izletna točka, krasen trg isredi vinskih goric iih vrltov.
iMet se bo vršil v vsakem vremenu, ker je poskrbljeno za vsestransko zabavo tako ob tepem vremenu na prostornem, vrtu za 100 ljudi, ob Slabem vremenlu pa v obširnih gostilniških prostorih g. Ovilaka v Jarenini.
Z OBČNEGA ZBORA ZVEZE DRŽ. NAMEŠČENCEV.
Zveza državnih ^nameščencev za Slovenijo je imela, svoj letošnji občni zbor v nedeljo dne 27. aprila v 'Ljubljani. Navzočih je bilo Ihliziu 100 delegatov in članov Zveze. Zborovanje je vodil načelnjk Zveze g. doktor Ferjančič. Njegovo poročilo ni ustreglo radovednosti članstva, ki se je nadtejulos da bo kaj Slišalo o novem luradniškem zakonu alti vsaj o poit eku zadnje plenarne seje Glavnega uradniškega saveza.
Tajniško poročilo, ki ga je podal glavni tajnik Zveze g. iBekš, je učinkovalo S svojo
Vabilo na
11 redno letno glavno skupščino
Oblastne organizacije p. 1.1. uslužbencev, ki bo v nedeljo, dne 4. maja 1930 v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma.
Začetek ob 13» uri.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo nadzorne komisije in razrešnica.
5.	Referat o uradniškem zakonu in specialnih dokladah.
6.	Referat o bolniško podpornem fondu.
7.	Referat o ureditvi poverjeniške službe.
8.	Referat o pokojninskem fondu za pog. poštarje.
9.	Referat o članstvu v Zvezi drž. nameščencev.
10.	Referat o stanju »Paštnega glasnika«.
11.	Članarina za poslovno leto 1930/31.
12.	Volitve predsedstva, odbora in nadzorne komisije.
13.	Proračun za leto 1930/31.
14.	Predlogi in vprašanja.
Predlogi se morajo poslati pismeno najkesneje 8 dni pred skupščino obl. organizaciji. — Če ne bo ob 13. uri skupščina sklepčna, se otvori ob pol 14. uri ne glede na število prisotnih.
foilosa'lnostjo ijlni teiimeiljiitostjo. Za hitno čitanije sitilpfkanieiga iporočiila je ipotrefbovaJI tajnik trJeetnt mre. IPlni Maffajiuikovem .poiročJIu SO' ■osiipnlile lilaneldmo ivisoke Številke iza riežijske stroške.
iDelbalta k poisameznim poročilom im k razrešnici je pokazala, da je v vrstah zvezdnega ičlanstva im celo mjenega odbora precejšnja opozicija, predvsem v vrstah’ mitžjega uslllažbenstvai. Ta opozicija je vidimo nastopila tudi piri volitvah, za katere site bile Mlo-žeme dve listi: prva iz nosilcem prof. Raičem in rnilnOgliirniii zalstopniki1 nižjih uslužbencev, druga z inosilcem madizornikom SkUliem in sedainjlm malčellnliikbm. Volitvie so ise lizvršiie ■z lld-stkl in je iddbffla prva fcta 41, idlnuga pa 77 glasov. Takoj po irazgfasiltvii liizilda volitev so inižji uslužbenci kompaktno 'zapustili Zborovanje. Vašemu idolpjiisnilkiu iso izjavili, da vsi totoipijo iz Zveze lin ustanove skupno pokrajiimsko zvezo vseh mižjih usliužibertoev.
iOIPIO se je ‘udeležila občnega zbora samo po treh delegatih kot poslušalcih. Niso se oglasili mliiti k besedi', niti se niso udeleždii volitev. Zvezo' vsekakor 'čakajo težki časi, predvsem iznatna redukcija 'članstva.
MALO STATISTIKE »»DOBROTE«.
Člane »Dobrote« obveščamo, da je v letu 1929 pristopilo na novo 103 rednih in 31 liz-rednih Članov, skupaj 134 članov. V tem času je umrlo 21 članov, med temi 14 dž skupine B. 'Prostovoljno je izstopilo (zaradi redukcije) 8 članov, 8 pa jih je bilo izključenih po členu 7 društvenih pravil. Ob sklepu leta je bilo včlanjenih v skupini A 2736, v skupini B pa 1285 članov.
Obsmrtne podpore je društvo izplačald v obeh skupinah 184.000 Din. Posamezne podpore po 5000 oziroma 10.600 Din so bile
izplačane ali nakazane dedičem takoj ob zglasitvi oziroma ob prejemu Izkaznice in potrdila o smrti.
Člani, zavedajmo se, da je v slogi moc. Oklenimo se »Dobrote«, podpirajmo jo ter pridobivajmo ji še novih članov. Čim več bo članov, tem večja bo podpora. In podpora pride vsakomur prav, bodisi vdovi ali vdovcu, osiroteli ded ali dragim preostalim svojcem.	Odbor.
To in ono.
Današnja številka dvojna. Ker je urednik popolnoma zaposlen s pripravami za glavno skupščino OPO, ne more pripraviti prihodnje številke Poštnega glasnika, ki bi imela iziti dne 11. maja. Zato izdajamo današnjo številko na 6. straneh kot dvojno, t. j. 13. in 14. številko. Prihodnja številka izide torej šele 21. maja t. 1.
Za vzpostavitev poštnega ministrstva. Glede na ta članek v »Poštnem glasniku« od 11. aprila t. 1. in na akcijo, ki jo je započela OPO v duhu intencij' g. dr. Soča, je prejel predsednik OPO1 od bivšega ministra in sedanjega načelnika gradbenega ministrstva g. dr. Pera Soča pisemce naslednje vsebine: »t>ragi’gosp. predsednik! Čestitam. Samo naprej! Bratsko se zahvaljujem in pozdravljam vas in vaše tovariše. Vaš dr. P. šoć.« — Opozarjamo na današnji članek: »Za avtonomijo p. t. t. stroke.«
Velikonočna Voščita Saveza. Ravno za Veliko noč, torej že prekasno za zadnjo številko, je prejela O'PO1 od Saveza p. t. t. uslužbencev v Beogradu naslednje voščilo1: »Uprava Saveza prisrčno in bratski čestita vsemu' osobju hi Kristusovemui vstajenju in k triumfu državnih moralnih idej, katere vodijo v vseh podvigih tudi naš Savez in vse naše članstvo'. Mnoge okolnosti kažejo, da bodo poi teh prazničnih dneh nastopili za naše celokupno osobje lepši dnevi. Vse tovariše prisrčno pozdravlja Toma S. Jovanovič, predsednik Saveza.«
Napredovanja. V trenutku ko to pišemo, še vedno ni podpisan ukaz za napredovanje p. t. t. uradnikov. Je pa že vse pripravljeno in je treba samo še kraljevega podpisa. Napredovanja so izdelana sicer strogo po statutu (»rang-listi«), vendar bodo velike razlike in tudi presenečenja, ker so se jemala v obzir samo efektivna poštna leta. Prvo skupino H. kategorije bi imeli dobiti poleg najstarejših po činu tudi ministrski in direkcijski uradniki in upravniki pošt z več ko 15 leti efektivne državne službe (brez vojaških, dnevničarskih, aspirantskih in pogodbenih let). Drugo skupino bi dobili vsi, ki imajo 12 gornjih let, baje 254, zelo mnogo iz naše direkcije. Za 3. skupino je 508 praznih mest, upravičencev pa samo 450. V 4. skupina pridejo vsi, ki so napravili pripravniški izpit in imajo 3 leta službe. V HI. kategoriji je dovolj praznih mest in bodo napredovali v višje skupino vsi, ki imajo predpisano število efektivnih služ>-benih let. Ko bodo izvedena uradniška napredovanja, pridejo na vrsto zvaničniki in služitelji.
Izpremembe na direkciji. Vrnil se je iz Sarajeva bivši šef personalnega odseka g. dr. Bogdan Kurbus kot inspektor k ljubljanski direkciji. Od tu pa je premeščen k novoustanovljeni direkciji v Split dosedanji presonalni šef g. dr. Metod Kiri-gin. Kakor iskreno čestitamo in se radujemo povratka g. dr. Kurbusa, ki bo vršil inspekcijske posle, tako obžalujemo, da smo izgubili v g. dr. Kiri-ginu finega, objektivnega in izredno socialno čutečega šefa, ki bi bil rad vsem ustregel, ako bi bil mogel. Želimo mu mnogo sreče in več upoštevanja na njegovem novem službenem mestu. Mesto personalnega šefa je za enkrat prazno; začasno ga vodi višji pristav g. Josip Štukelj.
Člane »Dobrote« obveščamo, da j!e dne 11. aprila 1930. umrli Pišck Prane, član skupine A in B. — Odbor.
Varovalna službena obleka. Uradniški odbori na Nemiškem delajo na to, da bi poštna uprava dajala varovalno službeno obleko kolikor mogoče vsem uradnikom in služabnikom, ker njih civilna obleka — kakor je znano — v službi dosti trpi.
Razširjajte,Poštni Glasnik*!
Manufakturna in modna trgovina
Jos. Weren
Celje
Glavni trg 18.	Prešernova ul. 1.
priporoča svojo veliko za;!o®o priznano prvovrstnega :Wa«a i to: srnkino, volneno svilo, platno, preproge, garniture in zavese.
V&aft dan &ve$e plaćeno kavo
dobite pri tvrdki
(foogomir lliotofi
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5,
ker jo praži dnevno v najmodernejši električni pražarni le po 6 kg naenkrat Se priporoča in prosi, da se sami prepričate
ANTONU ČERNE
GRAVEUR W LJUBLJANA
ETIKETE, MODELI ŠTANCE KLIŠEJI

PEČATI, ŠABLONE TABLICE PLOMBE
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1.
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materiala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
£tep na} Go tvoj dom
katerega ti okrasi
£gidi} Šuštel&ičf
soboalikar
Križevniška ulica št. 6 Cene solidne
m*
BERKO
SHHHHHHHHHHmBHSIH g	u
H	jTg
g Modna trgovina
g	a
SZ E9 H
0 B
S
H 12 K H £3 £3
ca
£3
ca
0
Bernik & Ucak g
ca
v
£3 £3 £3 £3
£3
£3
ca ca
Ljubljana
Dunajska cesta št. 5
Priporočam se p. 1.1. uslužbencem za prvovrstno izdelavo vsakovrstnih oblek in plaščev / / Cene zmerne
HODNI ATRLJB ZA DAHE IN tiOMPODE
FRANC MF&KO / CELJE
Ute, %tatnino in Me&nino
nudi najceneje (tudi na obroke)
3vis*n (Patcix,
Ljubljana, Pred škofijo štev. 15
(PG2SGf*jp dame iti gospodje t
VHakovrNtna oblačila za damo In gospode izdelujem po najnovejsi modi
ffCrajeo d v ati
modno krojafttvo
Pred Prnlami št. 1
Vzorci na izbiro Sofiidne cone
S os p e S
Pred ipakiupom si oglejte krasno izbiro volnenega in svilenega blaga za letne obleke.
S o s p o d j e t
Predno se odločite za nakup obleke, si oglejte veliko skladišče angleškega modnega .kamgama im sukna pri
FiiAtiC DOBBVIffl, Celje, Gosposka ulica St. 15
Tukaj kupite iz prve roke.
Fran Škafar, Ljubljana
Rimska cesta št. 16
Telefon št. 2823.	Pošt. hran. rač. 18747
Stavbeno in pohištveno mizarstvo.
Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
-------^----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Izhaja 1., 11. in 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Siv. Jakoba trg 2. Za »Konsorcij Poštnega glasnika« izdaja in urejuje Jožko Jakše v JJubljani. — Za »Narodno tiskamo« Fran Jezeršek V Ljubljani.