'Mi, sat« *| Q ŠTEVILKA delegatska tribuna IX. LETO 9. NOVEMBER 1983 glasilo skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti OBČINE UUBLJANA MOSTE-polje IZ VSEBINE: Ocena izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1983 str. 4 Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-^-1985 v letu 1984 . str. 14 Ugotovitve, stališča in sklepi o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini str. 64 Ugotovitve, stališča in sklepi o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine str. 66 v ■ 'i$ ::-CP*5'::-"i;: .« m m 1 1 M. flLi& I i iCl jul ■Hi 16 m u H g j Na podlagi 50. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE (20. seja zbora združenega dela, 19. seja zbora krajevnih skupnosti, 18. seja družbenopolitičnega zbora), ki bo v ponedeljek, dne 21. novembra 1983 ob 16,30 v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1/1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Ocena izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 vletu.1983 ' * 3. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1984 in osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v 1984. letu 4. Kadrovske zadeve — odstop predsednice izvršnega sveta in članov izvršnega sveta skupščine občine — predčasna razrešitev nekaterih predstojnikov upravnih organov m strokovnih služb ter njihovih namestnikov — predlog sklepa o imenovanju delegata v občinski odbor udeležencev Družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja — predlog sklepa o imenovanju delegata v svet Srednje šole tiska in papirja Ljubljana — predlog sklepa o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani GRADIVO: — za 2., del 3. in del 4. točke dnevnega reda je objavljen v tej Delegatski tribuni — za del 3^ točke dnevnega reda je objavljen v Poročevalcu SRC Priloga XI ali v DELU z dne 19. — za del 4. točke dnevnega reda bodo v ciklostilu prejeli vodje temeljnih delegacij PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ, l.r. Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana • sklicujem 21. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo » v ponedeljek, dne 21. novembra 1983 po skupnem zasedanju zborov občinske skupščine J Pr^eta^™™! Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Predlagam naslednji 7. Osnutek odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 8. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 9. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov \ 10. Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 11. Problematika življenja in dela v krajevnih skupnostih 12. Informacija o izgradnji soseske Nove Fužine 13..Poročilo o izvajamu politike odlikovanj in drugih priznanj v občmi Ljubljana Moste-Polje v obdobju julij 1982 - septepiDer 14. Predlog^klepa ° razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-1 olje DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 19. seje zbora združenega dela z dne 25. oktobra 1983, Ugotovitev, stališč in sklepov o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje in o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Analiza programov ukrepov za odstranitev motenj v poslovanju OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali so v izgubah 5. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za ieto 1983 6. Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za GRADIVO: - za 2.. 4.. 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točko dnevnega reda je objavljeno v tej DELEGATSKI TRIBUNI - za 5. točko dnevnega reda je bilo objavljeno v DELEGATSKI TRIBUNI št. 9/83 NAMESTNIK PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Rado TIHELJ, U. Delegate zbora združenega dela obveščamo, da je dosedanjemu predsedniku zbora, tovarišu Niku BAMBIČU prenehal mandat člana temeljne delegacije Izolirka DSSS, ker je bil imenoval za individualnega poslovodnega organa DO Izolirka TOZD Tectum. Do izvolitve novega predsednika zbora združenega dela bo v skladu s poslovnikom seje vodil namestnik predsednika zbora, tovariš Rado TIHELJ- SEKRETARIAT SKUPSClNE Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 20. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v ponedeljek, dne 21. novembra 1983 po skupnem zasedanju zborov občinske skupščine v Domu družbenopolitičnih organizacij, Ljubljara, Ob Ljubljanici 42, soba 7 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 18. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 25. oktobra 1983, Ugotovitev, stališč in sklepov o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje in o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Problematika življenja in dela v krajevnih skupnostih 5. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 6. Osnutek odloka o spremembah m dopolnitvah odloka o davkih občanov 7. Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 8. Informacija o izgradnji soseske Nove Fužine 9. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 10. Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 11. Osnutek odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 12. Poročilo o izvajanju politike odlikovanj in drugih priznanj v občmi Ljubljana Moste-Polje v obdobju julij 1982 — september 13. Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje GRADIVO: — za 2., 4. 5., 6., 7., 8., 9„ 10., 11„ 12. in 13. točko dnevnega reda je objavljeno v tej DELEGATSKI TRIBUNI PRFDSFDNIfA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR, l.r. Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 19. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v ponedeljek, dne 21. novembra 1983 po skupnem zasedanju zborov občinske skupščine v sejni sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 17. seje družbenopolitičnega zbora z dne 25. oktobra 1983, Ugotovitev, stališč in sklepov o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje in o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje 3. Pfedlogi m vprašanja delegatov 4. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 5. Informacija o izgradnji soseske Nove Fužine 6. Poročilo o izvajanju politike odlikovanj in drugih priznanj v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju julij 1982- september 1983 7. Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 8. Problematika življenja in dela v krajevnih skupnostih GRADIVO: — za 2.,4., 5., 6., 7. in 8. točko dnevnega reda je objavljeno v tej DELEGATSKI TRIBUNI PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Franjo VINKO, l.r. Avtor slike na naslovni strani: Kandjan HVASTIJA. DELEGATSKO TRIBUNO izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko GERLICA, Anka JOŠT—DOMA, Erika RAČIČ— ŠIFT in Janez RUDOLF. Glavni in odgovorni urednik. Erika RAČIČ— ŠIFT, Tehnični urednik: StanefrBREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel. št. 441-660 in 441-544. Priprava za tisk: Dnevnik — IBM. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421 —1/72— z dne 8. 6. 1977. Naklada te številke je 3930 izvodov. GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Na osnovi 155. in 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. I. SRS št. 1/80) ter na osnovi 46. in 47. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. I. SRS št. 16/82) izvršni svet predlaga skupščini v obravnavo: — oceno izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1983 — osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1984 OCENA IZVAJANJA RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1983 IZVAJANJE TEMELJNIH CILJEV IN USMERITEV V LETU 1983 Z Resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1983 je Skupščina občine opredelila kot temeljni cilj dosledno uresničevanje politike stabilizacije, pri čemer je izpostavila prednostne naloge, zlasti pa povečano gospodarsko rast, povečanje izvoza in zunanjetrgovinske menjave nasploh, kmetijstvo, izvozno in v prestrukturiranje naravnano investicijsko politiko, večje dohodkovno povezovanje OZD, ter vsklajevanje rasti vseh vrst finalne porabe z realno rastjo dohodka. Na osnovi ocene izvajapja Resolucije v prvem polletju letošnjega leta ter podatkov o gospodarskih gibanjih v drugem polletju 1983 ugotavljamo, da temeljnega cilja— t.j. povečanje proizvodnje in bistveno povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje v letošnjem letu ne dosegamo. Gospodarska gibanja so se v letošnjem letu odvijala v še težjih pogojih gospodarjenja, zlasti glede preskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom vsled pomanjkanja deviznih sredstev. Položaj organizacij združenega dela se je v letošnjem letu bistveno poslabšal, kar se kaže v slabših gospodarskih rezultatih, ki se šele v mesecu septembru nekoliko izboljšujejo, vendar vseeno predvidevamo, da planiranih temeljih ciljev na področju fizičnega obsega proizvodnje in izvoza do konca letošnjega leta ne bomo realizirali. Temeljni cilj na področju kmetijstva in gozdarstva v smeri intenzi-fikacije kmetijske proizvodnje in boljše preskrbe prebivalstva iz domačih virov bo v letošnjem letu dosežen, kar kažejo tudi devet mesečni rezultati in ocene do konca leta. Na področju vsklajevanja rasti vseh vrst finalne porabe z realno rastjo dohodka na osnovi polletnih rezultatov ugotavljamo nekatera odstopanja, ki kažejo, da teh planiranih usmeritev verjetno ne bomo v celoti realizirali. Tudi v letošnjem letu zasledimo pomanjkanje izvozno naravnanih investicijskih programov predvidoma dokončana le ena večja izvozno naravnana investicija (HP Kolinska, Tovarna hranil). Na področju dohodkovnega povezovanja OZD so opazni nekateri pozitivni premiki, predvsem v zvezi s sovlaganji v surovinske osnove, saj OZD le na tej osnovi lahko zagotovijo nemotenejšo oskrbo z osnovnim reprodukcijskim materialom. Del temeljnih ciljev in nalog opredeljenih v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 na področju prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja v letu 1983 ni bil realiziran zaradi: — aneksa k prostorskemu plzrhu za potrebe kmetijstva v občini Lj. Moste-Polje — zaradi sprejema zakona o varstvp kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti — neučinkovitega načina financiranja izdelave urbanistične dokumentacije (šele v aprilu letos je LB — stanovanjsko komunalna banka Ljubljana — sektor združevanja dela in sredstev sprejela sklep, da bo v okviru razpoložljivih sredstev dolgoročno kreditirala urbanistično dokumentacijo za usmerjeno stanovanjsko gradnjo d očim način financiranja priprave urbanistične, dokumentacije za ostale površine še nadalje ni rešen) — pomanjkanja razvojnih programov DO koristnic prostora in v industrijskih conah oz. zaradi neusklajenosti ter razvojnih programov — podali smo pobudo za spremembo in dopolnitev GUP in UP, ki je posledica odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje voda izven mestnega območja Ljubljana Moste-Polje — podana je bila pobuda za spremembe GUP zaradi poteka daljnovodov na območju Papirnice Vevče in zazidalnega otoka MM 8 — pristopili smo k izdelavi: - — predloga dopolnitve obstoječe kategorizacije zemljišč na ob- močju občine — predloga razvrstitve kmetijskih zemljišč — predloga sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 in sicer na podlagi zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. Pristopili smo k raziskovalni nalogi avtomatskega vodenja podatkov v zvezi z urbanistično dokumentacijo. Najpomembnejši globalni cilj, ki smo si ga za področje družbenih dejavnosti zastavili v srednjeročnih planskih aktih in letni resoluciji — izenačevanje družbenega standarda z ostalimi ljubljanskimi občinami — uspešno uresničujemo kljub zaostrenim pogojem, ki veljajo za razvoj družbenih dejavnosti. Na področju otroškega varstva smo že presegli poprečno vključenost otrok v VVO v Ljubljani (brez občine Center). Za vsemi ostalimi občinami smo tudi pri nas začeli uvajati celodnevno osnovno šolo. Z odpiranjem šolskih in obratnih ambulant se je izboljšal položaj zdravstvenega varstva, s pričetkom delovanja Doma starejših občanov pa je poskrbljeno tudi za te občane. Širi se knjižnična dejavnost, izvajajo ali pripravljajo se adaptacije in nadgradnji srednjih šol in fakultete. REALIZACIJA GLOBALNIH OKVIROV RAZVOJA V resoluciji za leto 1983 sta bila na področju gospodarstva temeljna cilja ohranjevanje rasti proizvodnje in realizacija ciljev iia področju ekonomskih odnosov s tujino. Vsi drugi materialni okviri razvoja so bili v bistvu podrejeni tema dvema. Materialni okviri razvoja gospodarstva planirane stopnje , za leto 1985 Ocena real. za leto 1983 realni družbeni proizvod 1,5 fizični obseg ind. proizvodnje (1. do 9. 1983) 2 - 2 - 0,6 - 39 x izvoz blaga skupaj 15 izvoz na konvertibilno področje 18 - 37 x uvoz blaga skupaj 2 uvoz blaga s konvertibilnega - 15 x področja , 2 število zaposlenih (1. - 6. 1983) 0,5 osebni dohodki (.od 1. - 6. 1983) - 29 x 1,7 18,8 xx splošna poraba " " - 7*7 (realno) skupna poraba " " - b,6 " realni OD na zaposlenega (od 1. - 6. 1983) - 6,6 56 xx 25 xx - 11 XX produktivnost 1 - 5 do - “ x ocena oz. podatki za 23 OZD za obdobje januar - september 1983 v primerjavi z istim obdobjem 1982 xx nominalna rast za prvo polletje v primerjavi jem 1902 s prvim pollet- Družbeni proizvod V resoluciji za leto 1983 smo opredelili potrebne ukrepe in aktivnosti za realizacijo predvidene stopnje rasti proizvodnje. Že v šestih mesecih in tudi v devetih pa ugotavljamo, da niso bili realizirani niti ukrepi za ohranjevanje rasti proizvodnje niti do konec leta predvidoma ne bomo realizirali planirane 1,5 procentne stopnje rasti družbenega proizvoda. Vzroki za zaostajanje rasti družbenega proizvoda za planiranimi stopnjami so predvsem v upadanju družbenega proizvoda predvsem v področju industrije (predvsem zaradi pomanjkanja uvoženih in domačih surovin) in gradbeništva (predvsem zaradi zmanjševanja investicijske gradnje). Ti dve področji sicer ustvarjata največji delež družbenega proizvoaa gospodarstva in tako upadanje proizvodnje v industriji iz gradbeništva pomeni upadanje tudi v celotnem gospodarstvu. Da bi zagotovili planirano 1,5 procentno stopnjo rasti družbenega proizvoda oz. proizvodnje smo v resoluciji za leto 1983 predvideli, da bodo organizacije združenega dela v okviru letnih planov izdelale tudi programe varčevanja s surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo, programe poslovanja v zoženih materialnih razmerah, programe dohodkovnega povezovanja za zagotovitev surovin in repro-materiala ter v gradbeništvu programa še večje usmeritve na zunanje tržišče zaradi zmanjševanja investicijskih del na domačem trgu. Pri analiziranju planov OZD za leto 1983 ter podatkov iz poslovnih poročil za prvo polletje 1983 pa na žalost ugotavljamo, da organizacije združenega dela še konec leta 1982 in v začetku leta 1983, v času ko so pripravljale plane za leto 1983 še niso povsem sprejele nujnosti uvedbe ukrepov in aktivnosti .za stabilizacijo gospodarstva. Po podatkih iz poslovnih poročil ima programe aktivnosti v zoženih razmerah pripravljene le 17 OZD v planih za leto 1983 ima te programe le 8 OZD, ni pa iz poročil razvidno ali se ti programi v praksi uspešno uporabljajo ali ne. Prav tako smo iz poslovnih poročil ugotovili, da ima stabilizacijske programe in varčevalne programe 31 OZD, 7 OZD pa ima varčevalne ukrepe čeprav formalno pripravljenih programov nimajo. Od vseh teh OZD pa jih enajst navaja rezultate teh programov na žalost predvsem samo v obliki prihrankov energije in goriva. Naloga stabilizacije gospodarstva je torej skoraj v celoti prenešena v leto 1984 in bodo zato v planih za leto 1984 programi za stabilizacijo gospodarjenja bistvena vsebinska postavka. Ekonomski odnosi s tujino Za leto 1983 smo planirali 18% povečanje konvertibilnega izvoza, tudi organizacije združenega dela so v globalu planirale skladno povečanje izvoza. Realizacija pa je slaba, saj smo v polletju po pridatkih Narodne banke dosegli za 32% manjši izvoz za konvertibilno področje kot v lanskem polletju, uvoz pa je bil za 40% manjši. Za devet mesecev s podatki Narodne banke še ne razpolagamo, po podatkih OZD pa se položaj izboljšuje. Po podatkih 25 organizacij združenega dela (večjih izvoznic—uvoznic) je bil konvertibilni izvoz za 37% manjši kot v lanskih devetih mesecih in je dosegel le 50% letnega plana. Najslabše plan izvoza dosega gradbeništvo — predvsem SCT in Gradis (zaradi zaključevanja del v Iraku in še nepridobljenih novih del, neplačevanja že izvršenih del ter izvoza opreme preko drugih jugoslovanskih izvajalcev za dinarje). Če iz podatkov za konvertibilni izvoz odštejemo SCT in Gradis, so rezultati boljši in sicer konvertibilni izvoz zaostaja samo 9% za lanskimi devetimi meseci in znaša 58% letnega plana. Konvertibilni uvoz je glede na lanskih devet mesecev manjši za 29% in je realiziran glede na letni plan samo 50%. Skupen uvoz blaga (s konvertibilnega in klirinškega področja) pa je manjši za 15%. Planiranega izvoza ne bodo dosegle naslednje OZD: TEOL (zaradi zakasnitve izvoza ricinusovega olja), KOTO TOZD Koprod (ne izvaža zaradi pomanjkanja teh surovin na domačem trgu), INDOS (izpad izvoza na Poljsko, se je začel nadomeščati z izvozom v Italijo in Španijo), JULON, PAPIRNICA VEVČE (fizično bo planirani izvoz realiziran, vrednostno pa ne zaradi nižjih cen), HMEZAD-JATA in HP Kolinska (izpad izdelkov, nižje cene). Planirani obseg konvertibilnega izvoza bodo presegle naslednje OZD: TOTRA (za 50%), VELANA (za 5-6%), ROG TOZD Sestava dvokoles, ZIMA (za 5%) in ARBO. Finančni kazalci poslovanja in delitev dohodka Tudi v letu 1983 so gospodarske razmere v veliki meri vplivale na poslovne rezultate OZD, saj so bile dosežene stopnje rasti predvsem posledica gibanja cen ne pa povečanja obsega in kvalitete poslovanja. V prvih šestih mesecih je gospodarstvo občine doseglo slabše rezultate kot povprečje SRS. Celotni prihodek je por&stel za 27% (SRS je 36%), porabljena sredstva za 28% (SRS je 37%) in dohodek le za 26% (SRS je 35%). Rast celotnega prihodka je najnižja na območju ljubljanskih občin, kar ima za posledico tudi nizko rast dohodka; slab- ( šanje delitvenih razmerij pri razporejanju dohodka in povečanju izgub za 53%. V razporeditvi dohodka v prvem polletju 1983 se delež dohodka za skupno in splošno porabo ni bistvene spremenil (skupna poraba lansko polletje 18,3%, letošnja pa 18,2; delež splošne porabe je bil v lanskem polletju 2,1%, v letošnjem pa 2,2%). Precej se je povečal delež dela dohodka za druge namene in sicer od 23,7% na 25,7% (od tega največ obresti od kreditov, zmanjšal pa se je delež dohodka za skupne službe), zmanjšal pa se je delež dohodka za čiste osebne dohodke in sicer od 30,9% na 28,9%. Po 8. členu dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka prekoračuje osebne dohodke le 25 organizacij. Pri izračunu je upoštevano vsklajevanje mase OD na ravni DO, niso pa upoštevani kriteriji produktivnosti, izvoz in ekonomičnost. Do konca leta se morajo organizacije vskaditi z dogovorom. Kljub taki strukturi pa je res, da je indeks porasta dela dohodka za skupno porabo samo za eno indeksno točko manjši od porasta dohodka (indeks 126), porast dela dohodka za splošno porabo pa je celo precej večji (indeks 136). Na tak porast sredstev za splošno porabo je delno vplivala višja stopnja rednega republiškega davka nov uvedeni republiški davek na blagovne rezerve. Pri razporeditvi dohodka pa se je za 0,7 strukturnega odstotka povečal tudi delež dohodka za akumulacijo, sredstva za akumulacijo so se povečala za 30% (dohodek za 26%). Sredstva za razširjeno reprodukcijo, pa so se zaradi večjega porasta amortizacije(za 52%) povečala za več za 39%. Z izgubo so v prvem polletju 1983 poslovale štiri OZD in sicer: Julon (96 mio din), Žito TOZD Mlini (11 mio din), Integral TOZD Turbus (0,4 mio din) ter Komunalno podjetje Ljubljana TOZD družbeni standard (0,15 mio din). Izgube v skupnem znesku 112,8 mio din so za 53% večje kot v prvem polletju lani in za 37% manjše kot v letošnjem prvem tromesečju. Zaposleni, osebni dohodki in produktivnost Ža leto 1983 smo planirali, da bo število zaposlenih rastlo predvsem v tistih OZD, ki bodo povečevale proizvodnjo za izvoz ter predvsem na tistih delih in nalogah, ki prispevajo k rasti proizvodnje in dohodka. Kljub resolucijskim omejitvam je število zaposlenih v gospodarstvu v povprečju porastlo za 1,7%, od tega v industriji za 0,8%, v gradbeništvu je število zaposlenih porastlo za 2,6% brez TOZD SCT (kjer je bilo ob združitvi z Obnovo izvedena reorganizacija) pa je število zaposlenih v gradbeništvu padlo za 4,7%, v prometu je število porastlo za 2%, v trgovini za 0,2%, v gostinstvu in turizmu za 0,2%, v obrti za 16,4%, v stanovanjsko komunalni dejavnosti za 5,2% ter v financah in drugih prostorno tehničnih storitvah pa 1,1%. Obrazložitev stopenj porasta je podana po posameznih področjih gospodarstva. V prvem polletju tega leta so čisti osebni dohodki na zaposlenega porastli za 19% in znašajo 16.060 din ob istočasnem povečanju življenjskih stroškov za 33% so realni osebni dohodki padli za 11%. I. RAZVOJ PO PODROČJIH GOSPODARSTVA INDUSTRIJA družbeni proizvod št. zap. produktivnost Fizični obseg izvajanje resolucije resolucija 83 6 mesecev 9 mesecev 2,0 -3,9 —0,6 1,0 0,8 — 1,0 ocenjen — padec Industrija, ki je v letih 19$ 1 in 1982 še dosegala sicer nizke a pozitivne stopnje rasti, v letu 1983 očitno oe bo realizirala planiranega prirasta družbenega proizvoda za 2%. Mesečna proizvodnja je bila letos vseskozi manjša od lanskoletne in šele občuten porast proizvodnje v avgustu in septembru je zaustavil tendenco padanja obsega proizvodnje. V primerjavi z enakimi lanskimi obdobji se je fizični obseg proizvodnje najbolj zmanjšal v sledečih OZD, Ellux, Rog TOZD Sestava dvokoles, SGP SCT TOZD Mehanični obrati, Žito. TOZD Mlini, KTM Protektor TOZD Protektiranje, TOTRA TOZD Izdelki iz plastičnih mas. Gradis TOZD Kovinski obrati, Gradis TOZD Obrat gradbenih polizdelkov, Saturnus TOZD Tov. embalaže, HP Kolinska TOZD Tov. hranil. Glavni vzrok zmanjšanja proizvodnje v industrijskih OZD je še vedno pomanjkanje in neredna oskrba s surovinami in repromateria-lom, poleg tega pa se je stagnacija na področju gradbeništva odrazila tudi v zmanjšanem povpraševanju po proizvodih OZD, ki sodelujejo ali so kakorkoli povezane z gradbeništvom. V zadnjem četrtletju večina OZD napoveduje izboljšanje glede oskrbe s surovinami in repromaterialom in oživljanje proizvodnje. Kljub temu, in pa ob predpostavki, da bi se ugodno avgustovsko in sep-tembersko gibanje nadaljevalo, lahko do konca leta pričakujemo največji porast fizičnega obsega proizvodnje na raven lanskoletnega. V prvem polletju leta 1983 je bilo zaposlovanja v industrijskih OZD dokaj umirjeno, saj se je število zaposlenih povečalo za 0,8 odstotka v primerjavi z istimi obdobji preteklega leta, hkrati je bila stopnja rasti zaposlovanja za polovico nižja kot v celotnem gospodarstvu občine. Tako smo imeli v juniju 11517 zaposlenih v industriji od skupno 25268 zaposlenih v gospodarstvu (45,6%). Največji porast zaposlenih beležimo v panogah elektrogospodarstva (+ 6,9%) in predelava bazičnih kemičnih izdelkov (+ 9,8%) predvsem zaradi novo zaposlenih delavcev v Toplarni in Julonu. Upoštevaje padec fizičnega obsega proizvodnje in porast števila zaposlenih za 8% se je v globalu produktivnost dela zmanjšala. Resolucijsko načelo zmanjševanja števila zaposlenih v OZD, ki dosegajo manjši obseg proizvodnje se je v globalu uresničevalo saj imajo od 1 do 9 odstotkov manjše število zaposlenih naslednje OZD: Teol, Mineral, Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas in TOZD pozamente-rijski izdelki, Žito TOZD Mlini, Saturnus TOZD Tov. Embalaže, Rog TOZD Sestava dvokoles, Gradis TOZD Kovinski obrati in TOZD Obrat gradbenih polizdelkov, Kolinska TOZD Tovarna hranil, Papirnica Vevče TOZD Veta, Ellux ter KTM Protektor TOZD Protektiranje. Na podlagi trendov zaposlovanja iz preteklih let ocenjujemo, da do konca leta planira 1-odstotna rast zaposlovanja ne bo presežena. Organizacije združenega dela s področja industrije občine so v prvem polletju ustvarile 17.641.025 tisoč din celotnega prihodka oz. 47 odstotkov celotnega prihodka gospodarstva občine. Rast celotnega prihodka (IND 128,1) je bila sicer večja kot v gospodarstvu, vendar so organizacije porabile tudi več sredstev (IND 130) in realizirale le 22 odstotka večji dohodek kot v lanskem polletju (gospodarstvo 25,8). Podatek o : zmanjšanem fizičnem obsegu proizvodnje pa kaže, da so bili ti rezultati v največji meri posledica zviševanja cen, ne pa kvalitetnejšega in produktivnejšega poslovanja. Slabši rezultati se odražajo tudi v slabših delitvenih razmerjih pri razporejanju dohodka in slabi akumulativni ter reproduktivni sposobnosti. Kazalec dohodka na delavca (IND 127) zaradi velikega skoka cen ne daje prave slike produktivnosti dela, vendar zaradi padca fizičnega obsega poslovanja ocenjujemo, da se je le-ta zmanjšala in tudi do konca leta ne bo dosežen predviden porast za 1 odstotek. Investicije: Jugotekstil — Julon Investicija je sicer finančno zaključena, tehnično pa še ne in nima obratovalnega dovoljenja. Izkoriščenost kapacitet se je v devetih mesecih povečala na 45,4%, kolikor je bilo predvideno tudi v aneksu k sanacijskem programu. Izguba ob tromesečju v višini 65,7 mio din je v drugem kvartalu porasla na 96,1 mio din. Toplarna Pri zagonskem preizkusu investicije TOL II — 50 MW turboagre-gata je prišlo do okvare na glavnem parovodu. Izključni krivec je dobavitelj opreme iz inozemstva, ki mora izdelati nov del parovoda. Dobavo pričakujejo koncem leta 1983 in predvidevajo novo poskusno obratovanje v drugem.kvartalu 1984. Indos Investicija v razširitev kapacitet, ki je pričela z redno proizvodnjo januarja 1983 zaenkrat še ni dala rezultata v povečanju fizičnega obsega proizvodnje. Glavni vzrok je pomanjkanje repromateriala zaradi premajhne višine razpoložljivih deviz, katere dobavitelji pogojujejo pri dobavi. Do konca leta predvidevajo 97% doseganje plana in najvišjo doslej doseženo proizvodnjo. HP Kolinska TOZD Tovarna hranil Končana je I. faza izgradnje obrata za predelavo sušenega mesa. V teku je že druga faza te izvozno orientirane investicije, ki bo predvidoma zaključena v decembru 1983, (ko naj bi tudi stekla proizvodnja). Planirana rekonstrukcija — prenos proizvodnje kleja v nove prostore je odložena zaradi zmanjšanja že obstoječe proizvodnje klejev, ki je odvisna od uvoznih surovin. Žito TOZD Pekarne Gradnja proizvodnih in skladiščnih prostorov za proizvodnjo pekarskih izdelkov in zmrznjene hrane poteka po planu in bo predvidoma zaključena konec leta 1983. Gradis TOZD Kovinski obrati Zaradi stagnacije povpraševanja po gradbeni opremi tovarna gradbenih strojev in opreme ne dela s polnimi kapacitetami, vendar pospešeno iščejo izhode z delnim prestrukturiranjem proizvodnje, povečevanjem servisnih del in predvsem s pridobivanjem ponudb iz tujine. Toplarna V oktobru pričakujejo pridobitev lokacijske odločbe za razširitev deponije premoga. Sam pričetek izgradnje je odvisen od pridobitve gradbenega dovoljenja, vendar naj bi bila deponija končana do junija Rekonstrukcija zvračalnih naprav in izsipnika premoga je v fazi ažuriranja investicijskega programa zaradi povečanja predračunske vrednosti in pomanjkanja sredstev. Za gradnjo elektrofiltrov zbirajo ponudbe za izdelavo investicijske dokumentacije. Teol KO RGS je obravnaval dolgoročne razvojne programe Teola (sinteza aktivnih substanc), Saturnusa in KTM ter sprejel sklep o oblikovanju posebne strokovne komisije v okviru IS, ki bo ponovno preučila vse tri programe in predlagala najustreznejšega. KTM Protektor Program nadaljnjega razvoja je v pripravi. Emona Mesna industrija Zalog Terminski plan investicije v adaptacijo klavnice in gradnja prizidka h hladilnici je izdelan in gradbeno dovoljenje pridobljeno. Vsa dela bodo končana v januarju 1984, s februarjem pa je načrtovan začetek obratovanja. Vzporedno s to investicijo bo potekala tudi gradnja pralnice in usposobitev oddelka trajnih konzerv, kar bo končano v istem roku. Sovlaganja v surovinsko osnovo v farmo Ptuj so realizirana in pridobljeno 1000 novih stojišč. i Papirnica Vevče TOZD Tehnični papir 90% gradbenih del za vodno turbino HC Fužine je končanih, v delu pa so elektroprojekti in načrti za turbino. Predračunska vrednost investicije v višini 130 mio din ne bo presežena, pričetek pogona pa je planiran za leto 1985. Rekonstrukcija IV. papirnega stroja je na komisiji za preverbo investicij, hkrati poteka postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije za širitev objekta, ki je predvidena v letu 1984. Investicijski program za gradnjo obrata lesovina je izdelan, dela pa se dopolnitev tega programa (zagotovitev surovin, preučitev dveh ponudb dobaviteljev opreme). Predlog razvrstitve kmet. zemljišč na podlagi izdelane kategorizacije zemljišč ohranja v območju gradnje obrta namembnost zemljišča za proizvodno dejavnost, ta predlog bo vnešen v spremembe prostorskega dela družbenega plana, ki bo predložen skupščini v decembru. Papirnica Vevče TOZD Veta Investicija v linijo lapet je v fazi pridobivanja lokacijske dokumentacije, pričetek gradnje je predviden v jeseni 1984. Papirnica Vevče Investicija z novo transformatorsko postajo je v fazi izdelave investicijskega programa in pridobitve lokacijske dokumentacije. V letu 1984 naj bi steklo pripravljalno delo in začetek izgradnje, ki bo končana v 1. polovici 1985. Olma Preselitev v nove proizvodne obrate mora biti izvršena do 1.5.1984 zaradi rekonstrukcije Zaloške ceste po programu Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije. Jata TOZD Meso Po dogovoru na Republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se odstopi od investicije v predelovalnico živalskih ostankov v MP 5 v Zalogu zaradi podvajanja kapacitet s kafilerijo KOTO TOZD Koprod. KO—TO TOZD Koprod Izdelan je investicijski program za rekonstrukcijo in sanacijo hafile-rije, pripravlja se podpisna pogodba s SMELT-om. V letu 1983 bo izvedena zamenjava nekaterih dotrajanih strojev. Začetek fizične rekonstrukcije tovarne je predviden v drugem polletju 1984, konec pa v letu 1985. Saturnus TOZD Orodjarna in vzdrževanje Rekonstrukcijo obrata je OZD zaključila v letu 1983 za izgradnjo nove tovarne strojev se pripravlja izdelava elaborata. Predviden začetek investicije je v drugem polletju 1984 in konec v letu 1986. Saturnus TOZD Tov. avtoopreme Elaborat za prvo fazo investicije v proizvodnjo štirioglatih žarometov je bil izdelan in pozitivno ocenjen na komisiji za preverbo investicij ŽG — Centralne delavnice 1 faza sanacije strešnih površin bo zaključena do konca leta, druga laza pa je prestavljena v leto 1984. Izolirka, Velana in Agroemona TOZD Tovarna močnih krmil so od svojih investicij odstopile oz. so jih prenesle v naslednja leta. Iskra DO Delta se mora v roku enega meseca dokončno odločiti glede realizacije planirane investicije v MP-3. Programi Kartonažne tovarne in IMP Klima so se glede na prvotne investicijske namene spremenili in spremembe programov za investicije v coni MP-3 na bivšem letališču še niso pripravljeni. gradbeništvo Zaradi negativnih gibanj v letih 1981 in 1982 smo za gradbeništvo tudi v letu 1983 planirali upad proizvodnje in zaposlenih. Ugotavljamo, da bo realno tudi do konca leta 1983 obseg poslovanja v gradbeništvu upadal. Celotni prihodek je namreč v prvem pol-•etju porastel za 13%, porabljena sredstva za 9% in dohodek za 23%, °h visokem porastu cen pa to vedno pomeni upad obsega proizvodnje. Osnovni vzrok poslabšanja gospodarjenja v OZD gradbeništva je ntanjši obseg poslovanja, ki je predvsem posledica upadanja investicijske dejavnosti. Tudi drobljenje investicij na manjše in teritorialno razdrobljene povečuje stroške v gradbeništvu in zmanjšuje ekonomičnost poslovanja. V analizi poslovanja gradbeništva v zaostrenih pogojih gospodarjenja in analizi akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine (objavljeni v delegatski tribuni št. 5/1983) smo izpostavili nekatere OZD (GIKOS, PIONIR TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, . T TOZD Projektivni biroji, INGRAD TOZD Prevozi), ki poslujejo na meji rentabilnosti in bi morale do konec septembra 1983 pripraviti programe ukrepov za odstranitev motenj v poslovanju. Programe ukrepov za odstranitev motenj v poslovanju so pripravile vse gradbene organizacije združenega dela: SGP Pionir—TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, Gikos ter Ingrad — TOZD Prevozi, ki je organizacijsko vezan na gradbeništvo. Na področju ekonomskih odnosov s tujino gradbeništvo v letu 1983 ne dosega planiranih rezultatov saj je realizacija konvertibilnega ^voza za prvih devet mesecev bistveno nižja kot v letu 1982. TOZD Slovenija ceste—Tehnika dosegajo za 77% manjši konvertibilni l?Voz. kot v letu 1982, kar pa je samo 19% letnega plana. Gradisovi •OZD dosegajo podobno slabe rezultate, vendar pa še pri nižjem obsegu zunanjetrgovinskega poslovanja. V prvih devetih mesecih so dosegli samo 6,6% letnega plana. Gradbeništvo tudi do konca leta ne bo doseglo bistveno boljših rezultatov. Poleg tega pa se gradbeništvo na Zunanjih trgih srečuje še z mnogimi drugimi problemi, neplačevanje ze izvršenih del, čakanje plačila od plačil z nafto, manjšimi možnostmi zu pridobivanje novih del ter težavami pri pridobivanju investicijskih del na novih tržiščih. Z resolucijo za leto 1983 smo predvidevali, da bo Število zaposlenih v gradbeništvu padlo za 2%, dejansko je v povprečju v prvih šestih Mesecih padlo za 4,7%,če ne upoštevamo SCT, kjer je število zaposlenih narastlo zaradi reorganizacijskih sprememb. Največji padec števila zaposlenih je glede na enako lansko obdobje opazen v naslednjih organizacijah združenega e|a: Gradis — TOZD GE Ljubljana okolica, (za 7%), Gradis — DS Uprava delavskih domov (zi> 16%), SGP Pionir Novo mesto — OZD Gradbeni sektor Ljubljana (za 8%), ŽG-GP TOZD Visoko-Sradnje (za 3%), ŽG—GP TOZD Nizkogradnje (za 8%), Obloga sli-*oplastika (za 11 %), Izolirka TOZD Tectum (za 3%). Ob prvih šestih ■nesecih je gradbeništvo zaposlovalo 22,1 % vseh zaposlenih v gospostvu. Povprečni čisti osebni dohodki na delavca so v gradbeništvu 4.769 din in so manjši kot v povprečju gospodarstva občine in repu-uke, porastli so za 18,6% (v gospodarstvu za 18,8%). V letu 1983 je bila izvedena integracija Slovenija ceste-Tehnike z Obnovo, kar naj bi zagotavljalo večje možnosti za celovit nastop na zunanjih trgih, delitev in specializacija dela, standardizacijo, optimalen razvoj spremljajočih dejavnosti, boljšo izkoriščenost strokovnega kadra, ter večjo socialno varnost in boljše možnosti za razvoj družbenega standarda. SCT TOZD Tesarska dejavnost je investicijo v izgradnjo in obnovo pomožnih objektov (lakirnico in kotlovnico) prestavila v leto 1984. SCT TOZD Elcktronabava bo v novembru pridobila gradbeno dovoljenje za preselitev na lokacijo ob Kavčičevi cesti. Z gradnjo bodo začeli takoj. SCT TOZD Mehanizacija bo do konca leta nabavila vso načrtovano opremo. Gradis TOZD Strojno prometni obrati je v letu 1984 nabavil strojno opremo v znesku 96 mio din. ŽG TOZD Visokogradnje je realiziral 40% načrtovane nabave opreme ŽG TOZD Nizkogradnje je do polletja realiziral samo 4% načrtovane nabave opreme, do konec leta jo bo nekoliko več. Ingrad TOZD Prevozi je za načrtovano preselitev v občino Šiška že sklenil pogodbo za odkup zemljišča, ima pa tudi odločbo za uporabo zemljišča. Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana ni realiziral odkupa zemljišča za gradnjo železokrivskih in tesarskih delavnic ter skladišč, ker ni bila pridobljena ustrezna lokacija v Ljubljani ali okolici. Realiziral je načrtovano nabavo opreme. Izolirka TOZD Tectum je izgradnjo prizidka k obstoječi hali prenesla v leto 1985. PROMET Za leto 1983 je bilo za promet načrtovano, da se bo razvijal z nekoliko višjo stopnjo rasti kot gospodarstvo v povprečju, d očim naj bi zaposlovanje ostalo na ravni leta 1982. Doseženi rezultati v polletju 1983 so slabši, kar je bilo relativno tudi pričakovati, saj so v prvem tromesečju izkazovale izgubo tri organizacije v polletju pa še vedno ena organizacija združenega dela. Celotni prihodek se je v primerjavi z polletjem 1982 povečal za 26,4%, porabljena sredstva za 33,3% in dohodek za 19,4%. Število zaposlenih se je v prometu v primerjavi z polletjem lani po organizacijskem principu povečalo za 2%. Največji porast števila zaposlenih beležimo v TOZD Kontejnerski terminal (za '15,8%). Vzrok temu je aktiviranje investicije oz. terminala in kot posledica temu tudi dodatno zaposlovanje. Padec števila zaposlenih pa je zabeležen v BTC TOZD Pretovor (za 1,7% — zaradi fluktuacije predvsem transportnih delavcev) in v GP Megrad TOZD Prevozi. Obe delovni skupnosti s področja prometa s sedeža na območju naše občine v primerjavi s polletjem 1982 izkazujeta znižanje števila zaposlenih in sicer BTC DS za 6,7% (odhodki iz DS in uporaba notranjih rezerv) in SAP DSSS za 21,3% (predvsem zaradi preselitve kontrolne službe v SOZD). Na slabe dosešene rezultate v glavnem vplivajo razkoraki med cenami njihovih storitev ter cenami goriva, maziva in električne energije oz. osnovnih elementov materialnih stroškov, pomanjkanje rezervnih delov, zlasti pa uvoženih. Poleg tega problema pa v zadnjem času v cestnem prometnem transportu čedalje bolj izstopa problem formiranja cen, saj cene, ki se formirajo v Sloveniji niso usklajene s cenami v ostalih republikah in pokrajinah ampak so nižje. Na področju vključevanja v mednarodno delitev dela se ugotavlja, da načrtovanega izvoza organizacije do konca leta 1983 ne bodo dosegle. Vzrok v tem je nedoseganje niti lanskoletne realizacije največjega izvoznika v prometu in sicer SAP TOZD Turbus. TOZD Turbus in DO Kompas TOZD IT preko katerega Turbus dosega tudi največji del deviznega preliva sta s spremembo samoupravnega sporazuma v poslovno tehničnem sodelovanju spremenili način obračuna devizne realizacije (od prejšnjega 65% prihodka v devizah in 35% v dinarjih na obračun po 67. členu zakona o deviznem prihodku, s tem da so prevozi, ki nimajo značaj devizne realizacije plačani v celoti dinarsko): V polletju je promet dosegel le 49,1% izvoza na konvertibilno področje in 15,4% planov. Uvdz ob polletju je bil glede na plan dosežen 91,2% in glede na isto obdobje lani 29,1%. Oh polletju sta izkazovali izvoz na konvertibilno področje le dve TOZD in sicer SAP FOZD Turbus in BTC TOZD Pretvor, uvoz iz konvertibilnega področja pa štiri organizacije. Od načrtovanih investicij v prometu se izvajajo le investicije BTC in sicer v coni MP-2 odkupi zemljišč, d očim k realizaciji ostalih investicij organizacije predvsem zaradi problema zagotovitve sredstev niso pristopile. Področje PTT prometa: — V Polju je končana montaža centrale, izvajajo se vključitvena dela centrale v omrežje — prestavljen je kontejner v Nove Jarše, d oči m izgradnja omrežja za vključitev kontejnerja še ni realizirana, pričetek izgradnje je pred-, viden konec leta — zgrajen je zvezni kabel Ljubljana II. Moste-Polje — v letošnjem letu bo zgrajeno ti večini tudi krajevno kabelsko omrežje Polje II. faza — izgradnja krajevnega kabelskega omrežja Fužine II. — faza bo zaključena predvidoma do konca leta OBRT Poglavitna načrtovana naloga za področje obrti v letu 1983 je povezovanje obrti na dolgoročnih osnovah zlasti z industrijo in gradbeništvom. Na osnovi rezultatov kvalitetnejšega povezovanja in povečanja števila enot naj bi v letošnjem letu obrt dosegla 2% stopnjo rasti družbenega proizvoda. Vendar ugotavljamo, da večjih pozitivnih premikov ni. Povezovanje obrti z ostalimi organizacijami še vedno sloni na kupoprodajnih pogodbah, pravega dohodkovnega povezovanja pa skoraj ni. Prišlo pa tudi ni do povezovanja teh organizacij v okviru občine in to v smislu skupnega nastopa. S takim načinom povezovanja bi organizacije lahko zagotovile izboljšano oz. izpopolnjeno ponudbo, boljši izkoristek kapacitet in seveda tudi boljše finančne rezultate poslovanja. Razdrobljenost ter nepovezanost obrti pa je tudi eden od vzrokov, da v obrti večjih razvojnih programov ni. / Značilnost naše občine je, da sloni na privatnem sektorju, kjer z leta v leto tudi ugotavljamo povečanje števila obratovalnic. V družbenem sektorju pa lahko ugotovimo, da napredka v smeri pridobitve novih OZD s tega področja ni. Še vedno so v obrti le tri mizarske organizacije in tri servisne organizacije in ena'POZD. Povdariti je potrebno, da imajo te organizacije le v majhnem deležu značaj storitev, servisne organizacije pa predvsem opravljajo storitve za ostale TOZD v okviru DO. Število zaposlenih v družbeni obrti se jev polletju 1983 v primerjavi z polletjem lani sicer povečalo za 16,4%. To povečanje pa gre na račun povečanega obsega poslovanja v Petrolu DO Trgovina TOZD Vzdrževanje in investicije in v Mercator Tehni TOZD Cibes. Poglobljena analiza stanja obrti, oz. vzrokov zakaj se obrt ni razvijala v skladu s sprejetimi usmeritvami je bila obravnavana na skupščini v mesecu oktobru, zato vzrokov ponovno ne bomo podrobno navajali. Realizacija investicij: Načrtovane investicije za leto.l 983 v družbenem sektorju in sicer v Pomiz in SAP TOZD servo bodo realizirane do konca leta. Na področju poslovnih prostorov se ugotavlja, da se po programu izvaja le prekvalifikacija stanovanj VI. in VII. kagorije v poslovne prostore, dočim izgradnja obrtno servisne cone MM-4 Študenec kasni zaradi dolgotrajnih razlastitvenih postopkov, zagotovitve nadomestnih kmetijskih zemljišč, sistemsko neurejenega financiranja oz. kreditiranja izgradnje in tudi premajhne sposobnosti zagotovitve lastnih sredstev investitorja. V letu 1983 se bo pripravila tudi vsa potrebna dokumentacija za izgradnjo sekundarnega centre v Fužinah, izvedel pa se bo tudi drugi del javnega natečaja za pridobitev investitorjev za postavitev kioskov. Na ta način se namreč lahko po posameznih krajevnih skupnostih kratkoročno oz. začasno razrešijo najbolj kritične deficitarne stroke. Na osnovi programa oz. predlogov ukrepov glede izboljšanja stanja drobnega gospodarstva v občini bodo do konca leta 1983 realizirane naslednje naloge: 1. podana pobuda v OZD gospodarstva občine o proučitvi možnosti ustanovitve novih enot drobnega gospodarstva 2. v sodelovanju s KS se bo'ugotovila deficitarnost strok po posameznih KS 3. v KS bodo evidentirali nezasedene skupne prostore v novih stavbah in v sodelovanju s hišnimi sveti opredelile za te prostore dejavnost. Do 31. 12. 1983 bodo ta program izvedle naslednje KS: Moste, Selo, Zelena jama, Dušan Kveder-Tomaž, Jože Moškrič-Ciril, Nove Fužine, Ob sotočju, 25. maj, Stepanja vas, Polje 4. imenovala komisijo za oddajo poslovnih prostorov v najem. V komisiji bodo naslednji člani: Samoupravna stanovanjska skupnost občine, Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, uprava za družbene prihodke, komisija za razvoj drobnega gospodarstva, Obrtno združenje 5. Za obrtno servisno cono MM-4 Studenec boža 22 lokacij pridobljeno zemljišče. Do 15. novembra 1983 bo dostavljeno tudi poročilo o stanju ter mrežni plan pridobitve zemljišč in komunalne opremljenosti za vsak objekt. Na osnovi višine izračuna obračunskega območja in glede na problematiko pridobivanja nadomestnih zemljišč se bo proučilo ali se iz zazidalnega načrta MM4 izloči kare 7. Na tem območju je namreč sedem kmetij. Ker izgradnjo cone ovira tudi nerešen problem financiranja oz. kreditiranja izgradnje komunalne opremljenosti zemljišč, se bo v LB Stanovanjski banki sprožila pobuda, da se kreditiranje izgradnje omogoči iz sredstev te banke. 6. V OZD gospodarstva bo posredovana pobuda za izdelavo programa prenos manjših in nerentabilnih serij za večje OZD v drobno gospodarstvo. Proučila pa se bo tudi možnost prehoda posameznih zasebnih obrtnikov v PO ZD. 7. Ker na proizvodni proces negativno vpliva problem zagotavljanja deviznih sredstev in pravic, ker ta izvaža le posredno se v Gospodarsko zbornico posreduje pobuda za uvedbo akcije o priznavanju deleža izvoza in tudi pravic. To naj bi v obliki pogodbe ali kakršnekoli druge oblike priznale OZD preko katerih drobno gospodarstvo izvaža. GOSTINSTVO Ž.e nekaj let se ugotavlja, da se gostinstvo v občini ne razvija v skladu s potrebami občanov. V občini so le štiri družbene organizacije od teh dve skoraj vključno z družbeno prehrano, ter 36 obratov v privatnem sektorju, vendar je od teh 36 le 22 gostinskih obratov s hrano ostalo pa so okrepčevalnice in bifeji. Na drugi strani pa lahko ugotovimo skokovit porast prebivalstva, saj se je od leta 1976 do sedaj to povečalo za cca 10.000 prebivalcev. Poleg zmanjšanja kupne moči prebivalstva in s tem preusmeritve pospeševanja na cenejše in za gostinstvo manj donosne atrikle v zadnjem obdobju gostinstvo pestijo predvsem razlika oz. razkorak med nabavno ceno materialov in prodajno ceno storitev ter čedalje večji pritiski na pristanke na višje cene na osnovi samoup-avnih sporazumov. V prvem polletju se je v gostinstvu v primerjavi z enakim obdobjem lani celotni prihodek povečal za 39,8%, porabljena sredstva za 39,6% in dohodek za 40,6%. Vendar pa zaostreni pogoji gospodarjenja ter povišanja cen osnovnih kakor tudi ostalih živil in drugih artiklov kljub uporabi notranjih rezerv ne omogoča doseganje boljših rezultatov. Na rezultate pa vplivajo tudi omejitve pri uvozu, saj se je s tem skrčila oz. osiromašila ponudba gostinstva. Doseženi rezultati pa nato vplivajo na osebne dohodke in ti posredno tudi na kvalifikacijsko strukturo oz. zaposlovanje. Kvalifikacijska struktura zaposlenih še vedno ne ustreza. Organizacije so sicer pristopile k dodatnemu izobraževanju zaposlenih, vendar rezultatov še ni. V polletju je zabeležena v gostinstvu le 0,2% rast števila zaposlenih. V okviru gostinskih organizacij v občini beleži večjo rast, zaradi zgodnjega nastopa sezone in s tem zaposlitve sezonskih delavcev že v prvem polletju, Papirnica Vevče TOZD Družbeni standard. Eden od vzrokov oz. težav v zaposlovanju v gostinstvu je, da so osebni dohodki že dalj časa pod povprečjem gospodarstva, kar je tudi deloma vzrok, da se mladina ne odloča v zadostni meri za poklice gostinstva, kvalificirana delovna sila pa deloma tudi zato prehaja iz gostinstva v druge poklice. V občini bo do konca leta ustanovljeno turistično društvo. V ta namen je izvršni svet skupščine občine formiral iniciativni odbor, ki j® pripravil osnutek programskih izhodišč in osnutek pravil društva, ki so bila posredovana v obravnavo tudi vsem krajevnim skupnostim v občini. Osnovni namen ustanovitve turističnega društva je obogatitev prireditev v občini in izboljšanju gostinskih uslug ter s tem tudi vključitev v turistično ponudbo Ljubljane. Načrtovane investicije se ne izvajajo. ABC Pomurka DO GP Slavi ja Moste (prehrambeni center v Štepanjskem naselju) in Gostinsko podjetje Figovec (adaptacija gradu Kodeljevo) zaradi pomanjkanja sredstev, svojih obveznosti ne bosta realizirali. Za gostinsko rekreacijski objekt v sotočju Ljubljanice in Grubarjevega prekopa bo do konca leta imenovana delovna skupina za izbor oz. objavo natečaja za izbor investitorja. Natečaj bo objavljen v začetku naslednjega leta. V letošnjem letu so bile tudi izdelane programske zasnove za ureditev stare tržnice. Do konca leta bodo predvidoma izdelane urbanistične rešitve za postavitev gostinskega in cvetličarskega objekta. TRGOVINA V občini ima sedež sedem trgovskih organizacij. Struktura organizacij sv je v zadnjih desetih letih močno spremenila. Vzrok temu je sprememba enotne klasifikacije dejavnosti, zlasti pa so te spremembe opazne po preselitvi SOZD Emona z nekaterimi organizacijami na območju naše občine. V trgovini je v primerjavi z lanskim polletjem dosežen za 29,4% večji celotni prihodek, za 29,5% večja porabljena sredstva in za 28,8% večji dohodek, dočim je rast števila zaposlenih v polletju le 0,2%. Večja rast števila zaposlenih je dosežena le v organizacijah, ki so ustanovile nove enote ali oddelke (Emona, Merkur TOZD Maloprodaja, TOZD Blagovni promet, Jugoteksil DO ONA-ON). V ostalih organizacijah ne ugotavlja upadanje rasti števila zaposlenih. Na ekonomski položaj trgovine je v veliki meri v zadnjih letih negativno vpliva zamrznitev razlik v ceni. Poleg tega pa vplivajo na dosežene rezultate v trgovini tudi slabši pogoji dobav (brezobrestna avan-siranja, obvezna sovlaganja itd). Ker je ena od osnovnih nalog trgovine zadostna in zadovoljiva oskrba trga oz. prodajaln s proizvodi in v kolikor trgovina želi to zagotoviti, mora zavestno pristajati na te slabše pogoje oz. dodatne stroške, ki znižujejo dosežene uspehe povezovanja in vplivajo na sredstva za reprodukcijo oz. sredstva za nove investicije, ki so v trgovini iz leta v leto nižja. Iz analize stanja drobnoprodajne trgovske mreže, ki je bila obravnavana na skupščini v mesecu septembru je razvidno, da stanje na tem področju v naši občini ni več kritično. Seveda je stanje po posameznih krajevnih skupnostih različno, najbolj pa se je izboljšalo v novih stanovanjskih soseskah in sicer v Novih Jaršah, Fužinah. Pri pridobivanju površin za trgovino pa je s svojimi sredstvi sodelovala tudi razvojno gospodarska skupnost občine, ki je v razvoj osnovne preskrbovalne mreže od leta 1975—1983 namenila 44 mio din. Realizacija investicij: V letošnjem letu je bila aktivirana že samopostrežna trgovina v Hrušici in adaptirana samopostrežna trgovina v Proletarski ulici. Investitor obeh investicij je bil Mercator Rožnik TOZD Golovec. Ti dve investiciji sta v letu 1983 na področju maloprodajne trgovske mreže največji. Poleg teh investicij TOZD Golovec načrtuje tudi modernizacije trgovin na Zadobrovški, Povšetovi in v ulici Jana Husa. Delno se adaptacije že izvajajo. TOZD je iz sredstev razvojno gospodarske skupnosti odobren kredit v višini 5 mio din. V realizaciji sta investiciji Emone DO Blagovni center in sicer odkup skladišča na Šmartinski cesti 104 od Sap TOZD Globus in razširitev skladišča za sadje in zelenjavo. finančne in POSLOVNO TEHNIČNE storitve Za OZD s področja finančnih in poslovno-tehničnih storitev smo za leto 1983 načrtovali, da se obseg poslovanja ne bo bistveno spremenil, niti družbeni proizvod niti število zaposlenih. Glede na finančne kazalce poslovanja pa sklepamo, da se je obseg poslovanja povečal, saj $e je celotni prihodek povečal za 32 %, dohodek za 52%, število zaposlenih pa za 1%. Slabše rezultate poslovanja oz. zmanjšanje obsega poslovanja izkazujejo projektantske organizacije (IBT Trbovlje, TOZD Projektivni biroji Ljubljana in Gradis, TOZD Biro za projektiranje Ljubljana) ter inženiring organizacija (SCT TOZD Strojni inženiring). Vzroki za manjši obseg so isti kot za celotno področje gradbeništva. V zvezi s stabilizacijskimi prizadevanji so OZD poslovnih in finančnih storitev za leto 1983 planirale predvsem prizadevanja za čim večje povečanje konvertibilnega izvoza in zmanjševanje uvoza. V polletju 1983 Emona Inženiring ni realiziral planiranega uvoza Prav tako ne Vektor, SCT TOZD Strojni inženiring. Na področju investicij so: Mercator Mednarodna trgovina TOZD Slovenija Sadje Hladilnica Zalog je odkupil zemljišče za izgradnjo hale za predelavo sadja v MP S. V delu je investicijski program. Opreme za predelavo sadja niso nabaviU. Intertrade TOZD Obdelava podatkov je za izgradnjo prostorov za elektronski center pridobil gradbeno dovoljenje. Emona — Elektronski center je v letu 1983 zamenjala računalniški sistem. Ljubljanska banka V letu 1983 zaključuje s prvo fazo izgradnje računalniškega centra in začenja 2. fazo. kmetijstvo TZO Dobrunje je v letu 1983 krepila samoupravno organiziranost kmetov in aktivno delovala na povečanju družbeno organizirane pridelave hrane v skladu s sprejeto resolucijo. TZO ocenjuje, da bo realiziran odkup v naslednji višini: plan ocena realizacije Pitanci 750 glav 750 glav °stalo govedo 150 glav 105 glav teleta 150 glav 95 glav Prašiči 470 rilcev 360 rilcev konji- odkup 30 glav 35 glav konji za pleme 30 glav 40 glav Plemenske telice 40 glav 60 glav Pienica 100 ton 132 ton *eljo sveže 80 ton 45 ton lelje kislo 700 ton 600 ton teleko 1.550.000 litrov 1.610.000 litrov repa sladka 80 ton 80 ton r*Pa kisla 110 ton 110 ton krompir zgodnji 130 ton 115 ton °*tala zelenjava 120 ton 120 ton 0°adni sadeži 45 ton 45 ton Pri ostalem govedu in teletih plan ne bo dosežen iz lastnega odkupa, zaradi večjega privezovanja telet in manjšega izločanja plemenic. Pri prašičih načrt ne bo dosežen zaradi pomanjkanja krme (pomije), nedokončane investicijske izgradnje in visoke cene nabave pujskov. Pri zelenjavi bo dosežen nekaj nižji pridelek zaradi močne in dolgotrajne suše. V letu 1983 bo TZO v sodelovanju z MIZ imela vhlevljenih 1000 telet. V letu 1983 se bo stalež živine povečal za 4% in bo dosegel 4.680 glav: v enakem obsegu se bo povečal tudi odkup mleka in tudi mesa. Za oživitev konjereje je bilo nabavljeno 40 žrebnih kobil oz. 30% več kot je bilo načrtovano. Prav tako je bilo nabavljenih 60 plemenskih telic ali 50% nad planom. TZO ocenjuje, da bo v rastlinski proizvodnji doseženo predvideno povečanje kljub temu, da beležimo izpad pri pridelavi svežega in kislega zelja zaradi močne i suše v toku vegetacije. V letu 1983 bodo narejeni načrti za usposobitev 2 turističnih kmetij, h kateri ureditvi se bo pristopilo v naslednjem letu. Skupnost za pospeševanje kmetijstva je razpoložljiva sredstva usmerjala v dejavnosti, ki vplivajo na^ovečanje tižne kmetijske proizvodnje. Regresirana je bila izgradnja 7 novih hlevov in 8 adaptacij in 15 silosov s 1.050 m3 prostornine. Regresirano je bilo umetno usemenjevanje na območju KS Besnica, na območju Trebeljevo zaradi začasne ukinitve naravnega pripusta. Nabavljeni so bili 3 plemenski biki in 1 merjasec za naravni pripust. Regresirana je bila nabava kmetijske mehanizacije v okviru strojne skupnosti. Na novo so bile ustanovljene 4 strojne skupnosti. Na območju občine je sedaj 26 strojnih skupnosti, ki pokrivajo celotno območje občine. Regresirana je nabava močnih krmil (krme) za pitanje govedi v družbeno organizirani proizvodnji. Na območju občine se izvaja tako imenovana »Z« in »A« kontrola proizvodnosti krav pri kmetih kooperantih. V »Z« kontroli so vsi proizvajalci mleka, ki oddajo mleko, kmetijski zadrugi. V »A« kontroli je 70 krav. To število se bo z nabavo novih plemenskih krav in telic povečalo. Regresirano je bilo zdravljene mastitisa (vnetje vimena) pri kravah mlekaricah na območju občine. Iz sredstev občinskega rezervnega sklada je bila dana pomoč, za usposobitev proizvodnje, ki je bilo prizadeto po toči na območju KS Besnica. Organizirani so bili proizvodni poizkusi in analize: — odvzeto je bilo 90 vzorcev zemlje za analizo na hribovitem območju v vaseh Gabrje, Volavlje, Prežganje, Trebeljevo in Sp. Besnica ter v ravnini v Šmartnem, Zadobrovi in Dobrunjah. Analiza bo omogočila strokovno uporabo mineralnih gnojil in uspešnejše izvajanje intenzifikacije. — odvzeti so bili vzorci kislega zelja in dani v analizo pri vseh tržnih proizvajalcih kislega zelja; — organizirana so bila poskusna polja za uvajanje novih rast zelenjave; — poizkus proizvodnje zelenjave pod folijo; — poizkus proizvodnje hrena; — izvedeni so bili poizkusi na travnikih s trpežno ljulko; — poizkus ureditve pašno košnega sistema se je izvajal v Vinjah pri Vode Ivanu, v Kamnici pri Vode Markotu in na Vnajnarjih pri Birk Antonu? — poizkus proizvodnje češenj na kolt podlagi se izvaja tretje leto pri Porenta Janezu na Cešnjicah; — izvedeni so bili poizkusi uvajanja hibridnih sort zelja; — nabavljene so bile brezvirusne sadike novih uvoženih sort jagod; — proizvodni poizkusi so bili izvedeni na 9 kmetijah v Češnjicah, Zagradišču, Vnajnarjih, Trcbeljevem in Lipoglavu; — poizkusi s poljščinami so v teku, ter se nekateri izsledki že uporabljajo zlasti pri pridelavi vrtnin, Organizirani so bili tečaji, predavanja in strokovne ekskurzije za kmete, kmečke žene in kmečko mladino. Tečaja za traktorske izpite se je udeležilo 18 kandidatov. Organizirana so bila predavanja; spravilo gozdnih sortimentov; iz poljedelstva, pašništva, zelenjadne proizvodnje, vzreje konj, veterine in higiene mleka. Teh predavanj se je udeležilo 420 kmetov in kmečke mladine. Organizirane so bile 3 strokovne ekskurzije in to za kmete kooperante ift mlade zadružnike v Radgono na kmetijski sejem in za aktiv žena zadružnic v Postojno. Na območju občine v Zadobrovi je bilo organizirano področno tekmovanje traktoristov. Iz naše občine se je tega tekmovanja udeležilo 12 tekmovalcev. Ekipa tekmovalcev iz občine je bila prva na republiškem tekmovanju traktoristov mladih zadružnikov v Kranju. Dva člana pa sta se udeležila tudi zveznega tekmovanja in dosegla uvrstitev med najboljše. DO Jata Zalog Fizični obseg proizvodnje v letu 1983 bo dosežen v obsegu: — meso 95% 6.470 ton — konzumna jajca 92% 31 milijonov komadov — valilna jajca 100% 20,8 milijonov komadov — 1 dan stari piščanci 85% 9,27 milijonov komadov — izvoz bo dosežen 80% Agroemona Domžale OE Zadobrova bo v celoti izpolnila proizvodni načrt za leto 1983. V letu 1983 so poželi 84 ha pšenice in oddali 336 ton — povprečni pridelek je bil 40q/ha. Silažno koruzo so pridelovali na 96 ha in skupno pridelali 2.957 ton oz. 30 ton/ha. Travno deteljne mešanice imajo v kolobarju 20 ha s povprečnim pridelkom 80 ton/ha. Za obnovo črede na mlečnih farmah Emone bo Zadobrova dobavila 200 kom. brejih telic v povprečni teži 540 kg, za potrebe Ljubljane pa 140 kom. pitancev v povprečni teži 530 kg. V letošnjem letu so odprodali tujim kupcem 45 glav plemenskih živali. Planske obveze bodo dosežene kljub težavam z delovno silo ter oskrbo z rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo. GOZDARSTVO V gozdarstvu bo v tem letu posekano 11.297 m3 lesa in to 3.309 m iglavcev in 7.988 m3 listavcev. Družbeni sektor bo v svojih gozdovih posekal še dodatnih 1.500 m3 lesa. V TOK gozdarstvo bo fizični obseg nekoliko pod planiranim. V letu 1983 je bil na območju občine dan velik poudarek izgradnji gozdnih komunikacij. Zgrajena je bila gozdna cesta Slapnica v dolžini 2 km, ter 4,2 km gozdnih vlek, ki omogočajo spravilo lesa. V skladu s sprejetim programom gozdno gojitvenih del so se ta izvedla na 110 ha gozda. Kmetijska zemljiška skupnost Zakon o kmetijskih zemljiščih ureja proizvodni in družbeno ekonomski odnos socialistične samoupravne družbe, ki je v zagotavljanju intenzivnejše uporabe in varstvo kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljiška skupnost usmerja kmetijsko zemljiško politiko občini. Glavna dejavnost je usmerjena v urejanje kmetijskih zemljišč. Z melioracijskimi posegi izboljšuje kmetijska zemljišča, jih usposablja za večjo in boljšo proizvodnjo ter tako vpliva na pospeševanje kmetijske proizvodnje. Kmetijska zemljiška skupnost upravlja tudi s skladom kmetijskih zemljišč v občini. Usmerja promet s kmetijskimi zemljišči. Sodeluje pri izvajanju prostorsko ureditvenih in pri vseh posegih v kmetijska zemljišča. Izvaja naloge in izvršuje sklepe za katere je zadolžena po zakonu o kmetijskih zemljiščih. V letu 1983 je kmetijska zemljiška skupnost zastavila program dela po smernicah, ki so sprejete v resoluciji družbenega plana občine. Po tem programu je delo izvajala. 1. Na melioracijskem območju ob potoku Dobrunjščica in Breška na površini 175 ha se zaključuje melioracijska dela. Ureja se drenaža. S tem se bodo uredile razmere v tleh tako, da se bo s sodobno agrotehniko in primernim zaporedjem rastlin (kolobarjenjem) povečala predvem proizvodnja krme in vrtnin. Potrebno pa bo na teh površinah urediti še posestne meje dosedanjim lastnikom. — Na travniških površinah v Podmolniku so se s hidromelioracijskimi posegi po načrtu izboljšali travnik na površini 6ha. Z agromelioracijskimi posegi se zemljišča še urejajo in se bodo nekatere površine uredile za njive. — Z agromelioracijami se urejajo tudi površine na travnikih v KS Kašelj (pri Mazovcu) in v KS Zadvor v Sadi nji vasi. — Pripravljen je načrt za osuševanje, izboljšanje in ureditev kmetijskih zemljišč ob Konjščici na površini 60 ha. — Izvršeni so agromelioracijski posegi na Lipoglavu na površini 7 ha travnikov (izvršeno je razstreljevanje skal, pobiranja kamenja, ruvanje grmovja in planiranje). — Komasacije (zložba) kmetijskih zemljišč se pripravlja na 20 ha kmetijskih zemljišč v Podlipoglavu. — V pripravi je preusmeritveni načrt za perspektivno povečano proizvodnjo v hribovitem območju na vasi v KS Dolsko in vasi Vinje, Hrib, Dolina in Osredki in KS Klopce; ki ga bo izdelal Kmetijski zavod Ljubljana. — KZS sodeluje pri dopolnitvi kategorizacije kmetijskih zemljišč in pri uskladitvi prostorskih dokumentov, kakor zahteva zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. — Pripravljamo predlog za dokončen prenos kmetijskih zemljišč v k.o. Kašelj in drugih k .o., s katerimi še upravlja skupščina občine. II. PROSTORSKO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE Stanovanjske površine , MS 1 — Moste izdelane so bile in s strani IS sprejete smernice za urejanje območja MS 1 in MO 1 — Moste, kot sestavni del do sedaj izdelanih programskih osnov. MS 13 — Hrušica — Fužine MS 108, 108/1 Sostro MS 110, 11 (VI - Bizovik MS 106, 100/1 - SP Sp. Kašelj MS 103/3 — Zadobrova — Sneberje Nismo nadaljevali z izdelavo in sprejemanjem urbanistične dokumentacije zaradi sprejema zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. Skupaj s komitejem za družbeno planiranje smo izvedli javni natečaj za oddajo zemljišč za postavitev kioskov. Industrijske površine in površine za servisne dejavnosti MP 1 — Moste MP 2 — Moste MM 2 — Moste MM 8 Zadvor Nismo nadaljevali z izdelavo in sprejemanjem urbanistične dokumentacije zaradi sprejema zakona o varstvu kme*' jskih zemljišč pred spremembo namembnosti in pomanjkanja razvojnih programov DO koristnic prostora v industrijskih conah oz. zaradi neusklajenosti ter razvojnih programov. MP 6, 6/1 - Zalog izdelan je bil in s strani IS potrjen programski del zazidalnega načrta za celo območje zazidalnega otoka MP 6, 6/1 — Zalog z opombo, da se izdela tehnični del zazidalnega načrta le za zazidalni otok MP 6 -Zalog. MP 7 - Vevče izdelan je bil programski del zazidalnega načrta za celotni zazidalni otok MP 7 in posredovan v obravnavo RGS, tu. III. KOMUNALNO GOSPODARSTVO KOLEKTIVNA KOMUNALNA PORABA Vzdrževanje cest, ulic, trgov, mostov, javne razsvetljave, cestno prometne signalizacije, javne higiene, zelenic, parkovnih gozdov in pokopališč se izvaja po sprejetem programu. Kot v prejšnjih letih je bilo tudi v letošnjem letu prepozno opravljeno prvo pomladansko čiščenje in košenje zelenic ter čiščenje ulic, ker je bila pri teh delih dana prednost občini Center. V letošnjem letu smo v okviru vzdrževanja vršili rekonstrukcijo in obnovo cest, predvsem na izvenmestnem območju. Novo ustanovljeni Cestni skupnosti je bil podan predlog lokal, cest v naši občini. Prekoračitev pri porabi finančnih sredstev je pri zimski službi vsled večkratnega sneženja v zimi 82/83. Zimsko službo na izvenmestnem območju izvajajo skladno s sprejetim programom pogodbeni izvajalci. INDIVIDUALNA KOMUNALNA PORABA Zaradi zakasnelega sprejema programa za leto 1983, neporavnanih refundacij in nepodpisanega sporazuma o združevanju sredstev (katera so se združevala kljub nepodpisanemu sporazumu na račun Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin), katerih je za občino Ljubljana Moste —Polje zbranih cca 110 mio, se predvidene individualne komunalne naprave (voda, kanalizacija, plin, daljinsko ogrevanje) v naši občini ne bodo zgradile v tistem obsegu, kot so bile predvidene za leto 1983. ZKS je obravnavala zahtevke za izgradnjo individualnih komunalnih naprav v občini Ljubljana Moste-Polje, vendar je pogojevala koriščenje sredstev s podpisom sporazuma. Sporazum ni bil podpisan, ker je bil sklep Komunalne skupnosti, da se le-ta podpiše, ko bodo izvršene refundacije. Mestni potniški promet V letošnjem letu sta bili združeni avtobusni progi 17 in 20 in tako sedaj proga poteka od Bežigrada do končne postaje na Fužinah, katera je bila prav tako zgrajena letos. Do konca leta bo zgrajeno 5 nadstreškov na avtobusnih progah in sicer: — Zaloška c. pri stari tržnici — smer Zalog, Polje — Hrušica — smer Ljubljana — Bizovik — smer Ljubljana — Šmartinska c. pri novi trgovini — smer Ljubljana — Zaloška, Nove Fužine — smer Ljubljana Odvoz smeti in odpadkov V letošnjem letu se bo na območju občine, kjer je odvoz organiziran, prešlo na odvoz odpadkov skladno z odlokom v zabojnikih, oz. prehodno v polivinilastih vrečah. Na tak način je potrebno preiti iz razloga, da so 801 posode dotrajane, prav tako vozila za odvoz oz. nakladanje teh posod in ni izvajalca, ki bi še izdeloval posode in tovrstna vozila. V spomladanski akciji »Čista in zelena Ljubljana« je bilo sanirano večina divjih odlagališč in odpeljanih v centralno deponijo 930 m3 odpadnega materiala Novogradnje in rekonstrukcije Iz programa investicij so bili, oz. bodo do konca leta zgrajeni ali pričeti še naslednji objekti: že zgrajeni: — pločnik ob ul. 15. aprila z javno razsvetljavo — pločnik ob Zadobrovški od Zaloške do Rjave c. z avtobusnim Postajališčem — pločnik ob Zaloški, pred novo trgovino v Polju z avtobusnim izo-gibališčem — pločnik ob Zaloški, od OŠ do ceste 30. avgusta z obojestranskim avtobusnim postajališčem ~ — most preko Ljubljanice v Zalogu, z javno razsvetljavo in hortikulturno ureditvijo — osvetlitev prehodov za pešce: Jarška cesta pri OŠ, križišče Litijska — Fužinska pri OŠ, Zaloška — Vodmatska, Zaloška — Prvomajska, Zadobrovška — Rjava cesta, Rjava cesta pri VVZ. v gradnji: v — obnova ceste Veliko Trebeljevo — Gozd — avtobusno izogibališče pred staro tržnico z nadstreškom — vodovod od novega naselja v Dobrunjah do Marinka — rekonstrukcija Tovarniške s pločniki pri J.R. sc bo pričelo v letu 1983r — rekonstrukcija pločnikov ob Hradetskega cesti. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V letošnjem letu je bila ustanovljena SIS za energetiko in SIS za ceste. Prav tako je bil dan v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Komunalne skupnosti ljubljanskih občin. IV. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Na področju odprave stanovanj VI. in VII. kategorije smo v letu 1983 odpravili 7 stanovanjskih enot. Na področju odprave barakarskih naselij smo v letu 1983 odpravili 6 stanovanjskih enot v barakah. Področje solidarnosti V letu 1983 smo nadaljevali z dodeljevanjem stanovanj po IV. natečaju, dodeljevanjem izpraznjenih stanovanj SLP in ocenitev prosilcev za SLP stanovanja ter izdelavo prioritetne liste za te prosilce. Izvajali smo tudi zamenjave stanovanj med imetniki stanovanjske pravice nad družbfcno najemnimi stanovanji. Dosledno smo izvajali subvencioniranje stanarin za leto 1983, ko je bilo 165 upravičencev do delne nadomestitve stanarine (subvencije). V. KADROVSKA POLITIKA Na osnovi tekočega spremljanja kadrovske situacije ugotavljamo, da na tem področju prihaja do minimalnega izboljšanja. OZD s področja občine Ljubljana Moste—Polje še nadalje izstopajo z nadpo-prečnim deležem potreb po dejavcih ozkega profila (52 %, kar pomeni 25% vseh potreb v Ljubljani), večanje deleža delavcev z visoko ali višjo izobrazbo pa lahko izražamo le v desetinah procentov, zato kritično ocenjujemo dejstvo, da število pripravnikov pada, pa še od teh jih je 41 % zaposlenih za določen čas, da je ostalo 40% kadrovskih štipendij nepodeljenih, da je ostalo nepodeljenega 50% sklada štipendij iz združenih sredstev! in da se ob delu izobražuje samo 332 delavcev. OZD so zelo zmanjšale zaposlovanje, kljub temu pa za sedaj število nezaposlenih v občini Ljubljana Moste—Polje ni problematično. V letu 1983 smo imeli 49 reelekcijskih postopkov za poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili, na katere se je prijavilo 109 kandidatov. Razpisni postopki so v veliki večini potekali brez posebnosti. Izbiri poslovodnih delavcev smo posvečali veliko pozornost, saj ustrezna izbira pomeni enega od pogojev za doseganje boljših rezultatov in večje stabilnosti v gospodarstvu. Pregled strukture poslovodnih delavcev kaže, da prihaja do pomlajevanja in višje izobraženosti vodilnih kadrov. Usposabljanje kadrovskih služb po OZD je potekalo v sodelovanju z društvom kadrovskih delavcev po zastavljenem programu. VI. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Na področju samoupravnega organiziranja smo v letu 1983 v skladu z novim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu: — ustanovili 67 % skupnosti stanovalcev glede na celotno število stanovanj v občini; — zagotavljali informacijski sistem za odločanje samoupravne baze; —- ustanovili smo eno Skupno delovno skupnost za vse Samoupravne stanovanjske skupnosti v Ljubljani. Področje stanovanjske gradnje Načrtovano gradnjo 350 stanovanjskih enot uresničujemo po terenskih planih tako, da je bilo do 30. 6. zgrajenih 72 stanovanjskih enot, ostale stanovanjske enote pa bodo vseljive do konca leta 1983. Neuresničen bo plan izgradnje samskega doma s 176 enotami. Prvi del samskega doma z 88 enotami bo v izgradnji v letu 1984. Vse priprave za izgradnjo objektov, ki sc morajo dokončati v letu 1984 se izvajajo z •ahlimi zamiki po terminskem pianu. Področje gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini Za področje gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami lahko rečemo, da vzajemno vzdrževanje še poteka po zastavljenem Programu. Trenutna fizična realizacija plana je približno 70%. Vseljevanje in organiziranje hišne samouprave v novih objektih po-,cka brez zastojev in organizirano s pomočjo delavcev SSS. Dvig stanarin je bil izveden 1. 4. 1983 za 30% tako, da sedaj Predstavlja stanarina 1,75% revalorizirane vrednosti Stanarine. Izterjava stanarine in prispevkov etažnih lastnikov ne poteka po začrtanih ciljih. Dolgovi na obeh postavkah se večajo kljub temu, da so na sodišču vloženi zahtevki za izterjavo. Področje prenove, modernizacije in odprave stanovanj VI. in VII. kalorije in barakarskih naselij V letu 1983 smo prenovili objekt Zaloška 47, na objektih Vide Pregare 14 in Trpinčeva 81 pa se izvajajo dela, ki bodo končana v letu Na področju modernizacije smo v letu 1983 modernizirali 142 stanovanjskih enot (toplotna izolacija kleti, podstrešij, fasad, izdelava kanalizacije in sanitarij). Osnovne naloge in usmeritve Po resoluciji naj bi sredstva za skupno porabo v občini rastla po nominalni stopnji 12%, oziroma naj bi rastla enako kot razpoložljivi dohodek. Med letom je prihajalo do številnih sprememb (višja rast cen, dohodka, interventni zakoni), ki so nazadnje pripeljali do možne nominalne rasti sredstev za skupno porabo za 20% v primerjavi z letom 1983, kar pa je še vedno v okviru razpoložljivega dohodka. V tem okviru so hitreje od ostalih sredstev rastli osebni prejemki, različna pa je bila tudi rast sredstev med posameznimi dejavnostmi. Med letom so posamezne interesne skupnosti s spremembami programov oziroma finančnih načrtov usklajevale potrebe z možnostmi in skušale zagotoviti izvajalskim organizacijam rast sredstev, za OD za 19,5% in rast materialnih stroškov za 30%. Pri tem usklajevanju je imel prednost osnovni in zagotovljeni program, zmanjšala pa so se sredstva za dopolnilne, dodatne, skupne naloge in mejne dejavnosti. Neposredna svobodna menjava dela se razen na področju raziskave, zdravstva in Fakultete za telesno kulturo ni razvijala. Od predvidenih štirih objektov samoprispevka III. po programu za I. 1983 sta dva že dograjena, dva pa se gradita, s tem da je en že v zaključni fazi. Izvaja se tudi gradnja zaostalega objekta iz samoprispevka II. Število zaposlenih se je v prvih sedmih mesecih letos v primerjavi s poprečjem leta 1982 v negospodarstvu povečalo za 5,3%. Tako povečanje je predvsem posledica aktiviranja nekaterih novih zmogljivosti ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. Do konca leta se bo stopnja nekoliko zmanjšala, še vedno pa .bo nad predvideno stopnjo 2,4%. Osebni dohodki so se gibali v okviru možne rasti, ki je bila določena z rastjo OD v gospodarstvu. Vendar pa ob tem ugotavljamo večji realni padec OD v negospodarskih organizacijah kot v gospodarskih. Še vedno obstajajo tudi razlike med organizacijami v isti dejavnosti. Te razlike smo na podlagi posebnih analiz s posameznimi ukrepi skušali odpraviti vsaj za področje občine, medtem ko se za izenačevanje OD na nivoju Ljubljane šele dogovarjamo. Na področju organiziranosti SIS je bila pripravljena analiza o delovanju strokovnih služb za SIS v občini, ki naj bi pomenila osnovo za morebitno reorganizacijo teh služb. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok Izgradnja prizidka VVO Jarše v okviru III. samoprispevka poteka po planu in bodo otroke začeli sprejemati v začetku januarja 1984. Poteka tudi adaptacija prostorov na Clevelandski, kjer bo prostora za dve skupini otrok. Iz programa II. samoprispevka bo marca 1984 zgrajen VVE Hmšica za 80 otrok, iz sredstev samoprispevka III. pa se bo pričela v marcu 1984 graditi VVE Kodeljevo za 80 otrok. Odstotek vključenosti otrok v VVO (54,2%) je večji od planiranega — predvsem zaradi manjšega števila otrok. V VVE na obrobju občine se že pojavlja problem zapolnjenosti kapacitet, ki ga bo potrebno reševati s prevozi otrok (v VVO Zalog se to že izvaja). V novembru bo v okviru VVO Angelce Ocepek pričel delovati drugi oddelek za razvojno motene otroke. Varstvo otrok v varstvenih družinah ostaja v enakem številu kot ob začetku leta, dan pa je bil predlog za spremembo pravilnika, ki ureja to obliko varstva. Osnovno šolstvo V februarju je začela z delom OŠ II. grupe odredov v Novih Fužinah. V začetku je bilo zaradi izrazito mlade soseske in zaradi pričetka dela šele v II. polletju na šolo vpisanih le manjše število učencev in je vzgojnoizobraževalno delo potekalo le na razredni stopnji. V šolskem letu 1983/84 je vpis že v skladu s pričakovanji, le osmega razreda še ni. Ob pričetku šolskega leta 1983/84 je bil sezidan tudi prizidek 8 učilnic k OŠ Jože MoŠkrič, ki je omogočil 26 oddelkom te šole prehod na COŠ. Iz samoprispevka III. je že zgrajen tudi prizidek 6 učilnic k OŠ Karla Destovnika-Kajuha, telovadnica pri OŠ Ketteja in Murna pa bo dograjena v začetku prihodnjega leta. Koeficient učne izmene (1,3) je še vedno nekoliko slabši od ljubljanskega poprečja, vendar se bo z novimi objekti in prerazporeditvijo učencev izbpljšal. Zavod za družbeno planiranje namreč analizira šolske okoliše in zapolnjenost oddelkov v OŠ in na podlagi te analize bodo predlagani ukrepi za izenačitev stanja med osnovnimi šolami. Usmerjeno izobraževanje Obe srednji šoli v občini se pripravljata na verifikacijo. Srednja šola elektroenergetske usmeritve je z adaptacijo in opremljanjem učilnic zadostila večini zahtev za verifikacijo, ne pa še vsem. Srednja šola tiska in papirja pa še vedno pripravlja vse potrebno za nadgradnjo stavbe, ki naj bi se začela v prihodnjem letu. Vpis na obe šoli je v tem letu potekal bolj organizirano v preteklih letih. Za obe šoli je problem tudi prehrana učencev, kar skušamo reševati na različne načine (postavitev kioska, prehrana v okviru VVO A. Ocepek). Fakulteta za telesno kulturo je s preimenovanjem sprejela tudi nove naloge, ki jih bo skušala reševati tudi s predvideno dograditvijo in adaptacijo objekta. Raziskovalna dejavnost V okviru spodbujanja inovacijske'dejavnosti je bilo podeljenih 7 nagrad in priznanj za dosežene uspehe inovatorjev, 2 priznanji za organizacijsko delo in 2 priznanji mladini za ustvarjalno delo. Za učitelje razrednega pouka in podaljšanega bivanja je ORS organizirala seminar o tehnični vzgoji na nižji stopnji OŠ. Nadaljuje se akcija za ugotovitev obsega raziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti v OZD, ki je bila začeta v letu 1982 z anketo. Poročilo o stanju in možnostih razvoja te dejavnosti bosta obravnavali skupščina občine in skupščina ORS v prihodnjem letu. Večina raziskovalnih nalog se opravlja v okviru mestne raziskovalne skupnosti, kjer se tudi zbira večina sredstev iz ljubljanskih ORS. Občinska raziskovalna skupnost pa letos dodatno sofinancira dve raziskovalni nalogi s področja gospodarskega razvoja.. Meseca novembra bo ORS organizirala seminar za vodilne delavce združenega dela o uveljavljanju ustvarjalnosti v OZD. Kultura Kulturni dom Španski borci s svojo ponudbo vedno bolj postaja center kulturnega življenja občine. Da bi svoje delovanje še razširil in popestril, mu onemogoča pomanjkanje opreme (odrska tehnika) in neurejen status. V pripravi je elaborat v družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve doma kot samostojne delovne organizacije. Knjižnica je v novih prostorih razširila svojo bogato dejavnost, trenutno pa se pripravlja na odprtje enote v Domu občanov v Novih Fužinah. Ljubiteljsko kulturno delovanje v občini je zelo razširjeno in tudi obisk na prireditvah presega pričakovanja. Trenutno v občini deluje 11 kulturnih društev z 20 sekcijami in 12 skupin. Posebna skrb je v okviru varstva naravne in kulturne dediščine posvečena trem objektom: spomeniški kpmpleks na Urhu, grad Codelli in grad Fužine. Vendar pa je zaradi pomanjkanja sredstev obnova obeh gradov le postopna. Izvajajo se tudi druge naloge v okviru za- kona o naravni in kulturni dediščini. Poleg tega se po planu in v okviru razpoložljivih sredstev postavljajo, urejajo in vzdržujejo spomeniki in spominska obeležja NOB ter socialistične izgradnje. Telesna kultura: SIS za razvoj družbenega standarda je v letošnjem letu sredstva, ki jih je prvotno namenil za gradnjo telesnokultumih objektov preusmeril v vzdrževanje objektov, ki so bili iz tega sklada zgrajeni že v preteklih letih ter za pripravo tehnične dokumentacije za nove objekte. V občini trenutno deluje 50 osnovnih telesnokultumih organizacij, največ zanimanja pa je za košarko, nantizni tenis, nogomet, planinstvo in rokomet. Izvajanje predšolske in šolske telesne vzgoje, rekreativne dejavnosti in vrhunskega športa je potekalo po utečenih progranvh. Osnovno zdravstveno varstvo Glavna "naloga osnovnega zdravstva v občini: samoupravna in strokovna prganiziranost, s katero bi ob čim manjših stroških zagotovili strokovno pravilno, pravočasno in celovito zagotavljanje potreb po zdravstvenem varstvu za vse uporabnike, je bila izvedena delno. O reorganizaciji TOZD v okviru ZD Ljubljana potekajo šele prvi razgovori. Samoupravni sporazum o delitvi dela z Univerzitetnim kliničnim centrom se ne izvaja v celoti. Razvoj neposredne svobodne menjave je zastal. Strokovne službe se niso zmanjšale. Z dvoizmenskim delom je vsem občanom, omogočena zdravstvena oskrba ob vsakem času. Nadurno delo se je bistveno zmanjšalo. Še vedno potekajo razgovori o možnosti organiziranjaizdravstvene inzobozdravstvene ambulante za krajane KS Jože Moškrič-Ciril, KS Dušan Kveder-Tomaž in Tomačevo-Jarše. Ta naj bi se namreč preselila na novo lokacijo iz prostorov Blagovno transportnega centra, kjer bi potem skupaj z DO Žito in Indos organizirali obratno ambulanto za svoje delavce. Preureditvena dela v UKC — Univerzitetni psihiatrični kliniki se zaradi nezagotovljenih sredstev niso realizirala in ostaja dolgoročnejša naloga. Do konca leta bodo izvedeni obiski v delovnih organizacijah, ki imajo veliko bolezenskih izostankov, z namenom, da se odpravijo vzroki teh odstotnosti. Socialno skrbstvo Dom starejših občanov, ki je pričel delovati ob koncu leta 1982, trenutno še ni poln predvsem zaradi strukture oskrbovancev, ki pogojuje visoko umrljivost. Trenutno je zasedenih 165 od 204 postelj. Lahko ugotovimo, da je to v primerjavi z ostalimi domovi zelo hitra naselitev, saj se nekateri v celoti napeljujejo tudi po več let. Dom bo po zapolnitvi kapacitet in dokončnem konstituiranju razvijal tudi zunanje dejavnosti za starejše občane naše občine. Upadanje življenjske ravni občanov pomeni tudi večjo potrebo po socialnih pomočeh, ki pa morajo biti selektivne, poudarek pa je dan tistim oblikam pomoči, ki prejemnikom pomenijo edini vir preživljanja. Zaposlovanje Večina usmeritev, sprejetih z resolucijo ter samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja se ustrezno uresničuje. Kljub zaostrenim pogojem prezaposlovanju, porast števila iskalcev zaposlitve ni velik, le mladih in iskalcev prve zaposlitve je med brezposelnimi vedno več. OZD še vedno ne zaposlujejo dovolj pripravnikov kot problem pa se kaže pogosto zaposlovanje pripravnikov za določen čas. V upadanju je pogodbeno in nadurno delo, vse manj je tudi delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Organi skupnosti za zaposlovanje ter drugi dejavniki v občini, ki so odgovorni za kvalitetno zaposlovanje, nadaljujejo s spomladi začeto akcijo razgovorov v tistih OZD, ki odstopajo od sprejetih usmeritev in jim predlagajo ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Vso pozornost posvečajo ključnim vprašanjem zaposlovanja: zagotavljanju delavcev za nemoteno proizvodnjo, večji izkoriščenosti proizvodnih kapacitet in izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Socialno varstvo SIS socialnega varstva je svojo temeljno nalogo — usklajevanje socialno-varstvenih programoV SIS ustanoviteljic — le delno opravljal. Uvedba sistema enotne evidence prejemnikov socialno-varstvenih pomoči še ni bila izvedena. Po sedanjem predlogu naj bi osnove pripravila posebna skupina v okviru mestne skupnosti do konca oktobra, evidenca pa naj bi se začela izvajati v letu 1984. Občinska skupnost socialnega varstva na podlagi ankete — izvedene po krajevnih skupnostih — pripravlja analizo delovanja socialno-varstvenih komisij in predloge za izboljšanje stanja ter organizacijo sosedske pomoči. VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI V skladu z resolucijo za leto 1983 smo pripravili posebne samoupravne sporazume za financiranje prioritetnih nalog za vsako krajevno skupnost posebej. Samoupravne sporazume je podpisala približno ena tretjina vseh organizacij združenega dela, oziroma 47 od 127 podpisnikov. Na podlagi pristopnih izjav sklepamo, da bodo organizacije združenega dela prispevale za realizacijo prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto 1983 torej le sredstva v višini 2.718.200 din. Izdelani in sprejeti so bili kriteriji in merila, po katerih krajevne skupnosti prejfemajo sredstva iz proračuna občine za funkcionalno dejavnost. V letu 1983 so se ta sredstva povečala za 42% oziroma za 5,010.499 din. V tem letu se je še zadnja krajevna skupnost priključila skupni finančni službi za krajevne skupnosti. S tem se je od ustanovitve do zaključnega pristopa v to službo zmanjšalo 16 pogodbenih delavcev, ki so opravljali računovodske posle v krajevnih skupnostih. Prostorska problematika krajevnih skupnosti se zadovoljivo rešuje. Nove poslovne prostore so pridobile krajevne skupnosti Dušan Kve-der-Tomaž in Nove Fužine, zagotovljeni pa so tudi prostori za bodočo krajevno skupnost, ki bo nastala iz bežigrajskega dela stanovanjske soseske MS 12 Nove Jarše. Problematika na področju samoupravnega in družbenoekonomskega položaja zaposlenih delavcev v strokovnih službah krajevnih skupnosti še ni razrešena. Izdelan in pripravljen za javno razpravo je osnutek pogodbe o urejanju samoupravnih pravic, dolžnosti in obveznosti delavcev, ki sklepajo delovno razmerje s krajevno skupnostjo. Vzporedno s tem se pripravlja enotne kriterije in merila za vrednotenje del in nalog, ki se opravljajo za potrebe krajevnih skupnosti. V zvezi z združevanjem nekaterih del in nalog je potrebno poudariti, da od treh skupnih strokovnih služb za več krajevnih skupnosti obstajata samo še dve, pa še ti ne več v celoti. Iz skupne strokovne službe v Mostah se je odcepila KS Nove Fužine. Takšne odločitve, prav gotovo niso v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji in zmanjševanjem družbene režije. V letu 1983 še nismo dosegli nobenega večjega uspeha pri izenačevanju pogojev dela in enakomernem razvoju vseh krajevnih skupnosti v Ljubljani. Pripravljeni so le enotni kriteriji za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti v vseh ljubljanskih občinah. Delno je solidarnost med krajevnimi skupnostmi v naši občini prišla do izraza pri oblikovanju prioritetnega programa, saj so nekatere krajevne skupnosti odstopile od svojih zahtev v korist manj razvitih krajevnih skupnostih. V nekaterih KS zbirajo tudi finančne prispevke v obliki samoprispevkov, v delu in denarju. Tako odpravljajo najbolj žgoče komunalne probleme predvsem v izvenmestnih KS. V ostalih KS prostovoljnega dela krajanov in drugih oblik prispevkov skorajda ne uveljavljajo. Vlil. SPLOŠNA PORABA Ob načrtovanju splošne porabe v letu 1983 so bila sprejeta izhodišča, da bodo sredstva za financiranje splošne porabe rasla za polovico Počasneje od nominalne rasti dohodka, kar pomeni nominalno-rast za Pozneje sprejeta republiška resolucija in družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Slovenji v letu 1983 je zavezala občine, da smejo dogovorjeno porabo povečati le za 10,7%. Skupščina občine je za leto 1983 sprejela občinski proračun, kjer je bila načrtovana splošna poraba v primerjavi z letom 1982 povečana za •2%. Skupščini občine pa bo na novembrski seji predložen predlog rebalansa proračuna občine s katerim bo proračunska poraba naravnana na 10,7% povečanje. Prihodki proračuna občine za leto 1983 so načrtovani v višini 226,264.000 din in bodo za 17.988.000 din ali za 6% višji od dosežene realizacije v letu 1982. Na manjše povečanje prihodkov vpliva ukini-tev 3% posebnega občinskega davka na promet proizvodov. Dosedanji devetmesečni pritok prihodkov je zadovoljiv. Dosežena Realizacija znaša 231,766.000 din ali 71% letnega plana in bo do konca leta 100% realizjrana. Odhodki proračuna so bili načrtovani-v višini načrtovanih prihodkov in to 326,264.000 din. Načrtovani odhodki so bili namenjeni naslednjim uporabnikom: Občinska proračunska poraba 223,797.000 din Prispevek proračunu SML za sofinanci- ranje skupnih mestnih potreb 82,470.000 din Sredstva nad dovoljeno porabo, za blagovne rezerve in intervencije v gospodarstvu 19,997.000 din Skupaj 326,264.000 din Realizacija odhodkov proračuna poteka v skladu z razpoložljivimi prihodki in bo do konca leta v celoti realizirana. IX. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V občini smo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvajali v skladu z zakonom o SLO in DS, drugimi predpisi, resolucijo o politiki uresničevanja plana občine, programi dela ter obrambnimi načrti. Težišče aktivnosti smo namenjali nadaljnjemu podružbljanju SLO in DS, uveljavljanju zakona o SLO in DS, izdelavi načrtov za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah, pripravam in izvedbi vaje NNNP »GOLOVEC 83« ter izdelavi novih varnostnih načrtov in načrtov za pripravljenost. Usposobljenost izvajalcev in ustreznost načrtovanih rešitev za delo v različnih razmerah smo preverjali z vajami. V mesecu juniju smo izvedli dvodnevno vajo »PUGLED 83« v kateri smo preverili delovanje ožjega vodstva občine in družbeno političnih organizacij na rezervni lokaciji. V vaji NNNP »GOLOVEC 83« smo preverili delovanje civilne zaščite ter celotnega družbeno političnega in družb-neno ekonomskega sistema v občini ob rušilnem potresu. V skladu s potrebami oboroženih sil smo izvajali mobilizacijske vaje.Usposab-ljali smo enoto za vpjrid upravne zveze za delovanje zvez v različnih razmerah. Nabava materialnih sredstev samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov občine je potekala v zmanjšanem obsegu zaradi zoženih materialnih možnosti gospodarstva ter zaradi porasta cen materialnih sredstev za izvajanje nalog SLO in DS. Vključevanje delovnih ljudi in občanov v civilno zaščito poteka zadovoljivo saj je v enote in štabe-ea CZ vključeno 14,5 % vseh prebivalcev občine. Glavni povdare k je bil dan usposabljanju enot in štabov za CZ za njihovo delovanje ob naravnih nesrečah. V zvezi s tem smo posebno skrb v skladu z danimi možnostmi, namenjali materialni opremljenosti v tistih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so neposredno sodelovale v zaključnih aktivnostih vaje NNNP, »GOLOVEC 83«. Usposabljali ter opremljali smo občinski združeni odred civilne zaščite, ki je 96% kadrovsko popolnjen. Vsi obvezniki združenega odreda so opravili predpisan pouk. Izgradnja zaklonišč v občini poteka po programu. Ustanavljali in usposabljali smo enote za vzdrževanje zaklonišč. Izobraževanje delovnih ljudi in občanov za izvajanje nalog SLO in DS smo izvajali v skladu s programom republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Tema usposabljanja je bila ravnanje ob potresu. Udeležba delovnih ljudi in občanov na predavanjih iz leta v leto pada. Tako na primer je bila udeležba v letu 1981—81% letu 1982—67% in letos le 42%. V preteklem letu se je zmanjšalo število honorarno zaposlenih na področju SLO in DS. V skladu s sklepom skupščine občine smo zmanjševali honorarno delo tudi v krajevnih skupnostih tako, da sedaj opravljata strokovna dela SLO in DS za osem krajevnih skupnosti dva redno zaposlena delavca v občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo. V teritorialni obrambi je potekalo usposabljanje pripadnikov enot po posebnem programu. Materialna popolnitev teritorialne obrambe se iz leta v leto izboljšuje. Sprejet je bil nov mobilizacijski razvoj teritorialne obrambe v občini. BELEŽKE: OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981— 1985 V LETU 1984 S to resolucijo delovni ljudje in občani občine Ljubljana Moste—Polje opredeljujemo temeljne cilje in okvire družbeno ekonomskega razvoja v letu 1984, ter določamo ukrepe, aktivnosti in naloge, ki jih bo potrebno izvesti za doseganje zastavljenih ciljev. Pri tem izhajamo iz usmeritev in obveznosti, ki jih pred nas postavlja dolgoročni program ekonomske stabilizacije in iz ciljev in aktivnosti opredeljenih v spremembah in dopolnitvah družbenega plana razvoja občine Ljubljana Moste—Polje v obdobju 1981—1985. Z vključitvijo elementov dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v celovit sistem planiranja omogočamo, da bo stabilizacija gospodarstva postala obvezno ravnanje vseh subjektov planiranja tako, da bodo njenim ciljem prilagojena vsa področja planiranja v interesnih skupnostih, kot organizacijah združenega dela s področja go-, spodarstva in negospodarstva. Osnovne usmeritve razvoja občine Ljubljana Moste —Polje v letu 1984 izhajajo iz opredelitve, da je potrebno gospodarsko stabilizacijo izvajati predvsem s povečevanjem proizvodnje in izvoza, bolj kvalitetnim gospodarjenjem in povezovanjem naših OZD združenega dela na celotnem jugoslovanskem tržišču, varčevanjem in boljšim izkoriščanjem vseh razpoložljivih gospodarskih dejavnikov. Pri tem navajamo po posameznih področjih stabilizacijske ukrepe in aktivnosti, ki naj bi zagotovili realizacijo planiranih ciljev, tako v gospodarstvu, kot v družbenih dejavnostih, konkretizacija teh ukrepov pa mora najti svoje mesto v planih organizacij združenega dela, njihovih skupnostih ter samoupravnih interesnih skupnostih. Po posameznih področjih predlaganih stabilizacijskih ukrepov v tem trenutku še ni možno izpostaviti in konkretizirati OZD, ki naj izvajajo stabilizacijske ukrepe, zato bodo tekom leta 1984 izdelane parcialne analize (realizacija stabilizacijskih ukrepov za doseganje fizičnega obsega proizvodnje, izvoza, porabe), na osnovi katerih bomo ugotavljali, kako v posameznih OZD izvajajo in vključujejo v svoje poslovanje ukrepe dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. V kolikor bodo analize pokazale, da v posameznih OZD stabilizacijsko ravnanje in ukrepanje ni vključeno v tekoče poslovanje OZD, bo potrebno v teh OZD predlagati ukrepe v smislu pristojnosti iz Zakona o sistemu družbenega planiranja. Pri tem pa seveda velja tudi izpostaviti dejstvi, da je eden izmed temeljnih pogojev za pripravo in sprejem realnih planskih dokumentov v OZD pravočasno poznavanje osnovnih pogojev gospodarjenja, ki bodo veljali v letu 1984 (predvem pogoje o delitvi deviz, kreditno monetarni politiki ter politiki cen) še v času sestave planskih dokumentov, saj bo le tako možno zagotoviti učinkovitejše delovanje gospodarstva in s tem bolj popolno uresničevanje zastavljenih ciljev ekonomske stabilizacije. TEMELJNI CILJI IN USMERITVE V LETU 1984 Temeljni cilj-delovnih ljudi in občanov bo v letu 1984 nadaljnje uveljavljanje in dograjevanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbenega življenja, utrjevanje temeljnih socialističnih samoupravnih produkcijskih razmerij ter uresničevanje na samoupravni osnovi zastavljenih ekonomskih in družbenih ciljev. Pri tem bomo izhajali iz naslednjih ciljev in nalog: — izvajanje dosledne politike ekonomske stabilizacije pri čemer bomo posebno pozornost namenili povečanju fizičnega obsega proizvodnje, oredvsem tiste, ki povečujejo konvertibilni izvoz, rasti izvoza predvsem na konvertibilno področje ob relativno manjšem porastu uvoza, ob tem pa v čim večji možni meri odpravljali nakopičene probleme v gospodarstvu z izboljšanjem produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, boljšo organizacijo dela in boljšo izrabo kapacitet in delovnega časa ter izvajanju varčevalnih ukrepov. Zaostrili bomo odgovornost za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za izvajanje dogovorjenih nalog. — povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje z namenom, da zagotovimo vzdrževanje zunanje likvidnosti ter ustvarimo pogoje za najnujnejši uvoz surovin in reprodukcijskega materiala — nadaljevali bomo z izvajanjem ukrepov, ki bodo pospešili inten-zifikacijo kmetijske proizvodnje, ki bodo vplivali na hitrejšo rast skupne proizvodnje hrane, zagotavljali večji obseg tržne pridelave v družbeno organizirani obliki in zagotavljali boljšo preskrbo občanov iz domačih proizvodnih virov. — pospeševali bomo razvoj drobnega gospodarstva s prenosom malo serijske individualne proizvodnje iz OZD v OZD drobnega gospodarstva ter ustvarjali vse pogoje, ki bodo v okviru občine pospeševali razvoj drobnega gospodarstva. — prizadevali si bomo za usklajevanje rasti vseh vrst finalne porabe z rastjo dohodka ter krepili akumulativno sposobnost OZD — izvozna in v prestrukturiranje naravnana investicijska politika ob doslednem upoštevanju vseh družbenih meril — nadaljevali bomo s politiko produktivnega zaposlovanja in se zavzemali za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih — organizacije združenega dela se bodo v letu 1984 dohodkovno povezale oz. združevale delo in sredstva predvsem na področjih, ki zahtevajo celovito in kompleksno ponudbo (npr. za nastopanje na zu-n’ajih trgih) ter vzpostavljale dohodkovne povezave s sovlaganji v področja oz. OZD, ki pomenijo zagotavljanje doseganja razvojnih ciljev (npr.: sovlaganja v surovinske osnove, energetsko osnovo, itd.). — Za območja, ki so urbanistično in zemljiško jasno opredeljena ter opremljena z Vso infrastrukturo, bomo pridobivali investitorje. Prednost bodo imeli izvozno usmerjeni programi, ki bodo zadoščali in koristili vse prednosti posamezne cone. — Temeljni cilj v kmetijstvu v prihodnjem letu je povečanje obsega družbeno organizirane pridelave hrane, ki bo dosežen z intenzivnejšim koriščenjem proizvodnih danosti. Povečanje bo doseženo v rastlinski in živinorejski proizvodnji. Z uresničevanjem zastavljenih nalog se kmetijstvo vključuje v stabilizacijske napore celotnega gospodarstva. — Na podlagi rezultatov vskladitve družbenega plana z določili zakona.o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, bomo skrbeli za pravočasno izdelavo in sprejetje sprememb in dopolnitev temeljne urbanistične dokumentacije v takem obsegu, da bo v čim večji meri možno realizirati z družbenim planom predvidene naloge v tem in naslednjem srednjeročnem obdobju. Zagotavljali bomo pravočasno in kvalitetno izdelavo in sprejem zazidalnih načrtov in druge izvedbene urbanistične dokumentacije ter vzporedno s tem lažje in hitrejše pridobivanje stavbnih zemljišč. Aktivno se bomo vključevali v postopke sprejemanja predlogov zakonov na področju urejanja prostora, graditve in stavbnih zemljišč in sodelovali v pripravi predzakonskih aktov. — Na področju stanovanjskega gospodarstva bodo temeljne naloge v letu 1984 predvsem ohranitev načrtovanega obsega stanovanjske zidave, prenove, odprave stanovanj VI. in VII. kategorije in barakarskih naselij, solidarnosti in splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in požarne varnosti na območju občine Ljubljana Moste-Polje; nadaljevanje začrtanega prehoda na ekonomske stanarine, racionalizacija samoupravne organiziranosti, zniževanja družbene režije in podrobno opredelitev odgovornosti za realizacijo nastavljenih planskih ciljev. Na področju družbenih dejavnosti je poleg izvajanja stabilizacijskih ukrepov v letu 1984 še vedno temeljni cilj izenačevanja razvoja družbenih dejavnosti z drugimi ljubljanskimi občinami. To pomeni tako izenačevanje dostopnosti dobrin za uporabnike kot izenačevanje pogojev za izvajanje teh dejavnosti. V letu 1984 bomo ta cilj dosegali z dograditvijo oziroma pričetkom delovanja v novih objektih kot tudi z nekaterimi drugimi ukrepi (reorganizacija VVO, spremembe v organiziranosti OS, izenačevanje osebnih dohodkov, izboljšanje organizacije prehrane v vzgojnovarstvenih in izobraževalnih organizacijah....). GLOBALNI OKVIRI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1984 V letu I984 bo glavna naloga gospodarstva občine predvsem stabilizacija gospodarstva z usmeritvijo v konvertibilni izvoz, zaustavitev stagnacije obsega poslovanja oz, stagnacije rasti dohodka ter družbenega proizvoda, produktivno zaposlovanje, racionalno delitev dohodka. Planiramo naslednje globalne okvire razvoja: Resolucija 1983 Ocena real. 1983 Plan 1984 Realni družbeni proizv. 1,5 —2 1 Fizični obseg ind. proizv. 2 —0,6 * *«• 2 • Izvoz blaga skupaj 15 —39 ** 19 Izvoz blaga na kon. pod. 18 —37 •* 20 Uvoz blaga skupaj 2 —15 «• 11 Uvoz blaga s kon. pod. 2 —29 ** 7 Število zaposlenih 0,5 1,7 0,5 Splošna poraba -7,7 36 * 33% za Skupna poraba —6,6 25 * 21% rastjo Osebni dohodki — 18,8* doh. Realni OD na zaposl. —6,6 —11 —2 Produktivnost 1 —3 do —4 0,5 * nominalen porast za prvih šest mesecev v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta »• ocena oz. podatki za 25 OZD za obdobje jan.—sept. 1983 v primerjavi z jan.-sept. 1982 *** januar—september 1983 v primerjavi za januar—september 1982 družbeni proizvod, ohranjanje rasti proizvodnje Gospodarstvo občine predvsem industrija in gradbeništvo, ki zavzemata največji delež družbenega proizvoda gospodarstva (skupaj skoraj 60%), že od leta 1981 doživlja stagnacijo proizvodnje, V letu 1984 za gospodarstvo občine načrtujemo samo eno procent no realno rast drtžbenega proizvoda. Vzroki za tako nizko rast so Predvsem v strukturi gospodarstva — velik delež gradbeništva in industrije (v kateri je velik delež kovinsko predelovalne industrije, Proizvodnje prometnih sredstev, proizvodnje gradbenih strojev, papirne in tekstilne), ki v preteklih letih ni dosegala planiranega fizičnega obsega proizvodnje. Glede na izvozne možnosti in možnosti oskrbe z repromaterialom in surovinami tudi v letu 1984 ne moremo Pričakovati povečanja proizvodnje v teh panogah. Možnosti za doseganje normalnega obsega poslovanja v gradbeništvu so še vedno majhne, ker se bo omejevanje investicijskih naložb nadaljevalo. Da bi se zagotovila planirana nizka stopnja rasti oz. preprečila nadaljnja stagnacija bo v smislu uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije: - v OZD, ki proizvajajo za izvoz bo proizvodnja naraščala hitreje kot v gospodarstvu v povprečju z ukrepi, ki bodo zagotavljali boljšo izkoriščenost obstoječih zmogljivosti, z odpravo ozkih grl v proizvodnji, z usposobitvijo že začetih investicij, postavitvijo zahteve po najnujnejšem uvozu opreme za zagotovitev izvoza, z opredelitvijo minimalno potrebnih količin uvoza za zagotovitev konvertibilnega uvoza 'n uskaditvijo teh zahtev v S1SEOT. Nosilci: OZD izvoznice Rok: opredelitev in operacionalizacijo teh nalog v planih za leto *984, izvajanje tekočih nalog v letu 1984 - OZD, ki nadomeščajo uvoženo blago, imajo v proizvodnji isto Prioriteto in naloge kot OZD, ki izvažajo. Nosilci: OZD, ki nadomeščajo uvoženo blago Rok: tekoča naloga v letu 1984 — OZD, ki proizvajajo blago široke potrošnje v planih za leto 1984 Potrdijo izsledke analiz, ki ugotavljajo katera proizvodnja je nujno Potrebna za domači trg za oskrbo prebivalstva, katera pa zahteva Preusmeritev bodisi v proizvodnjo, ki bo sposobna konkurirati v izvo-Zu> ali pa bo nadomeščala dosedanji uvoz. V prvi fazi je potrebno prekriti in uskladiti proizvodni asortiman, v drugi dolgoročnejši fazi pa Preveriti možnosti za prestrukturiranje. Nosilci: OZD, ki se ne vključujejo v zunanjetrgovinsko menjavo Rok: — tekoča naloga za leto 1984 —• dolgoročnejša usmeritev proizvodnje oz. dolgoročne razvojne Programe pa te OZD pripravijo do roka za pripravo dolgoročnih planih dokumentov, v letu 1984 pa so obvezne pripraviti analitične podžge za dolgoročnejše usmeritve — OZD, ki so imele že v preteklih letih težave z oskrbo z repromaterialom in surovinami morajo v planih za leto 1984 pripraviti operativne programe in ukrepe za izboljšanje stanja ter opredeliti tudi dolgoročnejše ukrepe ter možnosti za dohodkovno povezovanje, združevanj dela in sredstev za zagotovitev dolgoročnejše stabilne jše oskrbe. Nosilci: OZD Rok: — operativni ukrepi tekoča naloga — priprava dolgoročnih programov in srednjeročnih planov do roka za pripravo teh dokumentov — OZD, ki v letu 1984 še vedno predvidevajo zastoje v proizvodnji zaradi pomanjkanja in neredne dobave surovin naj v planih za leto 1984 opredelijo ukrepe za te primere (prerazporeditev delovnega časa, prerazporeditev delavcev, prilagajanje proizvodnega asorti-mana idr.). Nosilci: OZD Rok: — opredelitev ukrepa v planih za leto 1984 — izvajanje ukrepov tekoča naloga ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA V letu 1984 je temeljni cilj vseh subjektov gospodarjenja povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje. Planiramo 20% povečanje izvoza ha konvertibilno področje. Glede na to, da je v gospodarstvu občine deset organizacij združenega dela, ki realizirajo od 80—90% celotnega izvoza, je nujno, da OZD, ki dosedaj oz. v letu 1982 niso realizirale planiranega izvoza, povečajo izvoz bolj kot pa liste OZD, ki že sedaj izvažajo že polovico svoje proizvodnje. Ze v letu 1983 je skupščina občine obravnavala problematiko zunanje trgovinske menjave in sprejela zaključke in sklepe, ki so zadolževali OZD za načrtno delovanje v smeri postopnega vključevanja v zunanjetrgovinsko menjavo. Ti sklepi so bili v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji in dolgoročnim načrtom gospodarske stabilizacije. Že v preteklih letih smo ugotavljali, da je eden od bistvenih vzrokov za manjšo realizacijo izvoza tudi pomanjkanje uvoženih surovin in re-promateriala. y resoluciji za leto 1984 zato planiramo 7% povečan je uvoza s konvertibilnega področja. Prednost bomo dajali uvozu re-promateriala in surovin zlasti za OZD izvoznice, ter nujnemu uvozu opreme za dokončanje izvoznih investicij ter odpravo ozkih grl v proizvodnji za izvoz. Organizacije združenega dela bodo v planih za leto 1984 v smislu zadolžitev za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije: — rast izvoza na konvertibilno področje bo v planih OZD za leto 1984 temeljna naloga. Realizaciji te naloge pa bo potrebno podrediti oz. uskladiti vsa druga področja gospodarjenja: planirane investicije, kadrovsko politiko, proizvodni asortiman, povezovanje za zagotovitev surovin, raziskav, razvoja itd. Še posebej si bodo OZD prizadevale za povečanje izvoza in uvoza in dežel v razvoju in pripravljale uvozne posle za surovine in reproma-terial preko t.i. izvozno—uvoznih poslov z deželami v razvoju. Nosilci: vse OZD Rok: naloge opredeliti v planih — izvedbo zagotavljati skladno z dinamičnim planom — 20% povečanje konvertibilnega izvoza bodo realizirale organizacije združenega dela različno glede na dosedanjo organiziranost v zunanjetrgovinski menjavi, večje obveznosti bodo morale prevzeti OZD, ki v letu 1983 niso realizirale planiranega izvoza in sicer: — za 30% bodo konvertibilni izvoz povečale OZD, ki sp v letu 1983 bistveno zaostajanje za planom izvoza: TOZD Slovenija ceste Tehnike, Gradisa, Teol, Koto TOZD Koprod ter Turbus. — za 25% bodo konvertibilni izvoz povečale OZD, ki so za planom zaostajale manj: Kolinska TOZD Tovarna hranil, Indos. Julon, Hmezad — Jata. — za 20% bodo izvoz povečale: Riko TOZD Proizvodnja komunalne opreme, Žito TOZD Šumi, Emona mesna industrija Zalog. Žima, Emona Commerce, Integral TOZD Globus. — za 15% bodo izvoz povečale OZD, ki so plan izvoza nekoliko presegle (vrednostno oz. fizično): Velana, Papirnica Vevče. — za 10% bodo v letu 1984 izvoz povečale OZD, ki so ga vi. 1983 bistveno presegle in sicer: Arbo, Tot ra in Rog TOZD sestava dvokoles. — druge OZD bodo izvoz povečale v skladu z možnostmi, konkretne stopnje pa bomo skupaj z OZD uskladili do predloga resolucije. — v planih za I. 1984 bodo vse OZD opredelile in določile rokovnik za vse analize, raziskave, povezovan je, poslovno sodelovanje in druge ukrepe, ki bodo omogočili, da bo plan zunanjetrgovinske,menjave v srednjeročnih planih za obdobje 1986 1990 realen in bo imel za osnovo že konkretne aktivnosti investicije, kadrovski potencial, proizvodne načrte in dogovore z zunanjimi partnerji. Nosilci: vse OZD Rok: t H k: — terminski plan aktivnosti pripravili v planih za leto 1984 — prvi rezultati teh aktivnosti morajo biti znani že za pripravo smernic in elementov za srednjeročne planske dokumente 1986—1990 OZD proizvajalke oz. izvoznice končnih izdelkov in OZD proizvajalke surovin in polizdelkov so se dolžne v okviru reproverig povezovati v smislu ugotavljanja skupnega deviznega priliva zaradi povečanja izvoza končnih izdelkov in preprečevanja izvoza surovin, ki so po drugi strani nujno potrebne za normalen potek izvozne proizvodnje. Nosilci: OZD proizvajalke finalnih proizvodov ter OZD proizvajalke surovin in repromateriala Rok: pri usklajevanju plana zunanjetrgovinske menjave v SISEOT. — OZD, ki imajo pripravljene investicijske programe, ki zagotavljajo povečanje dosedanjega izvoza ali izvoz novih proizvodov, so dolžne programe prezentirati v okviru svoje reproverige in tukaj iskati tudi možnost združevanja sredstev za izvedbo investicije. Pri zagotovitvi hitrejše realizacije takih programov bo sodelovala tudi družbenopolitična skupnost. Nosilci: OZD, IS Rok: tekoča naloga opredeljena v planskih dokumentih — OZ"D so dolžne uvesti operativno planiranje in spremljanje deviznih denarnih tokov po rokih dospetja in valutnih območjih. Nosilci: vse OZD Rok: tekoča operativna naloga ZAPOSLOVANJE ^ Število zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu občine bo porastlo za 0,5%. Iz podatkov za leto 1983 je razvidno, da je bilo zaposlovanje ekstenzivno in se tudi kvalifikacijska struktura bistveno ni izboljšala. V letu 1984 bodo zaposlovale samo organizacije združenega dela, ki bodo aktivirale nove kapacitete, bistveno povečale proizvodnjo ali izvoz. Organizacije združenega dela bodo izvajale selektivno politiko zaposlovanja: ne bodo zaposlovale nekvalificiranih delavcev ampak delavce z višjimi stopnjami kvalifikacije oz. izobrazbe s čimer bomo zagotavljali postopno izboljšanje kvalifikacijske strukture in na ta način enega od osnovnih pogojev za izvajanje nalog na področju stabilizacije in razvoja gospodarstva. — V negospodarstvu se mora število zaposlenih v strokovnih službah SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter upravnih organih zmanjšati glede na stanje v letu 1981. V negospodarskih dejavnostih se bo število zaposlenih povečalo edino v primeru novih kapacitet. Nosilci: OZD družbenih dejavnosti, strokovne službe SIS in upravni organi DPS Rok: konec leta 1984 — OZD s področja gospodarstva bodo v smislu stabilizacije gospodarstva in zmanjšanja režije zaposlovale le v primeru povečanja proizvodnje in dohodka. Vse organizacije združenega dela pa ne bodo zaposlovale novih delavcev na tistih režijskih delih in nalogah, ki ne vplivajo na povečanje izvoza proizvodnje in dohodka. Nosilci: vse OZD Rok: tekoča naloga FINANČNO POSLOVANJE, USPEŠNOST POSLOVANJA IN DELITEV DOHODKA Uspešnost poslovanja OZD gospodarstva občine se je v zadnjih letih slabšala, predvsem to velja za OZD industrije, ki imajo nepopolno zasedene kapacitete alipa so se jim stroški surovin bistveno bolj povečali kot cene njihovih izdelkov in OZD gradbeništva, ki prav tako nimajo zasedenih kapacitet. Za stabilizacijo gospodarstva je potrebno: — OZD, ki v zadnjih letih izkazujejo upadanje uspešnosti poslovanja so v prvi vrsti dolžne analizirati strpške po vrstah, stroškovnih mestih in nosilcih, ugotoviti odstopanja od normativov, opredeliti stroške, mesta in nosilce kjer je odstopanje od normativov, opredeliti zahtevo za znižanje stroškov, ukrepe, odgovorne nosilce ter roke za znižanje stroškov. OZD so dolžne določiti tudi način in odgovorne delavce in roke za spremljanje rezultatov teh ukrepov. Nosilci: vse OZD Rok: leto 1984 — OZD, ki imajo že daljše obdobje zastoje v proizvodnji, izkazujejo upadanje fizičnega obsega proizvodnje, v planih za leto 1984, opredelijo roke, aktivnosti in potrebne analize ter raziskave za možnost pridobivanja manjkajočih surovin in repromateriala, spremembe asortimana ali prestrukturiranje proizvodnje. Nosilci: OZD, ki izkazu^jo že večletno stagnacijo obsega proizvodnje Rok: v planih za leto 1984 opredelijo potrebne aktivnosti, roke in odgovorne nosilce. Strokovne podlage za odločanje morajo biti pripravljene do roka za pripravo smernic in elementov za srednjeročne planske dokumente za obdobje 1984*—1990. Šele z realizacijo ukrepov gospodarske stabilizacije (ohranjanje ob- sega proizvodnje, zmanjševanje stroškov poslovanja, varčevalni ukrepi, zmanjševanje re?:jskega dela in boljša organizacija proizvodnje in poslovanja) bo možno dosegati tak dohodek, ki bo zadoščal za realno povečanje sredstev za razširjeno reprodukcijo. V delitvi dohodka bodo sredstva za brutto osebne dohodke naraš-lala za okrog 20% počasneje od rasti dohodka, sredstva za čiste osebne dohodke pša za okrog 15% povečanje od rasti dohodka. Sredstva za skupno porabo bodo za rastjo dohodka zaostajale za 2 1%,sredstva za splošno porabo pa za 33%. OZD, so dolžne v letu 1984 dograditi svoje samoupravne splošne akte s področja delitve sredstev za osebne dohodke tako, da bo upoštevano načelo delitve po delovnem prispevku, rezultatih živega in minulega dela, tako da ho ustrezno vrednoteno proizvodno delo, delo v težjih pogojih in ustvarjalno delo. Nosilci: vse OZD gospodarstva in negospodarstva Rok: v letu 1984 I. RAZVOJ PO PODROČJIH GOSPODARSTVA INDUSTRIJA Rast industrijske proizvodnje v letu 1984 bo v veliki meri odvisna od oskrbljenosti industrije z reprodukcijskimi materiali in surovinami. Ker OZD tudi v letu 1984 pričakujejo težave na tem področju v industriji načrtujemo sorazmerno nizek prirast družbenega proizvoda. družbeni proizvod št. zaposlenih produktivnost st. rasti + 2,0 + 1,0 + 1,0 K taki rasti družbenega proizvoda bo največ prispevala že obstoječa proizvodnja, saj v letu 1984 ni planirano aktiviranje kakih večjih novih investicij. Svoj prispevek bodo dale tudi investicije, ki so bile zaključene že leta 1982 pa v letu 1983 še niso polno izkoristile svojih zmogljivosti in dosegle željenih rezultatov predvsem glede povečanja fizičnega obsega proizvodnje. Predvidevamo, da bo normalnejši potek proizvodnje omogočen predvsem organizacijam združenega dela, ki proizvajajo za izvoz in imajo v kar najvgčji meri zagotovljene domače vire surovin in repromateriala. OZD bodo vse aktivnosti usmerile k izpolnitvi dveh osnovnih ciljev: povečanje proizvodnje in povečanje izvoza. Ker je doseganje obeh ciljev pogojeno z dobro oskrbljenostjo OZD s surovinami in re-promaterialom bodo v skladu z dolgoročnimi usmeritvami gospodarske stabilizacije pripravile in izvajale nekatere ukrepe ter aktivnosti za izboljšanje oskrbljenosti s surovinami in repromaterialom. — na osnovi dohodkovnega povezovanja oz. sovlaganja bodo zagotavljale programe in surovine ter repromaterial za boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti — z urejanjem odnosov pri ustvarjanju in delitvi deviznega priliva med reprodukcijsko povezanimi OZD bodo ustvarjale pogoje za zmanjšanje izvoza surovin in reprodukcijskih materialov v korist povečanja izvoza izdelkov višje stopnje obdelave — z dodatnim povečanjem izvoza bodazagptavljale uvoz najprimernejših surovin in opreme — spreminjale asortiman izdelkov v prid zahtevnejših izdelkov z manj vložene surovine in več vloženega dela ter znanja Nosilci: OZD industrije Rok: trajna naloga Število zaposlenih v industriji se bo v letu 1984 povečalo za !%• Dodatno bodo zaposlovale le tiste OZD, ki povečujejo proizvodnjo za izvoz oz. aktivirajo nove izvozno usmerjene investicije in ki z zaposlovanjem znotraj organizacij združenega dela povečujejo produktivnost. V organizacijah, kjer se obseg proizvodnje zmanjšuje se bo število zaposlenih znižalo. Na področju industrije bodo v letu 1984 redno obratovali investiciji Indosa in Gradisa TOZD kovinski obrati, ki sta v letu 1983 zaključili s poskusno proizvodnjo.Večje naložbe, ki bodo predvidoma končane v letu 1984 so: Toplarna bo v drugem kvartalu začela poskusno obratovati na TOL II. Razširitev deponije premoga bo predvidoma končana v juniju 1984. HP Kolinska TOZD TOVARNA HRANIL bo v začetku leta začela s proizvodnjo v novem obratu za predelavo sušenega mesa. Žito TOZD Pekarne bo v prvem kvartalu 1984 aktiviral nove proizvodne in skladiščne prostore za proizvodnjo pekovskih in zmrznjenih izdelkov Emona Mesna industrija Zalog bo v januarju 1984 zaključila adaptacijo klavnice in s februarjem začela z obratovanjem. Hkrati s to naložbo bo zaključena tudi usposobitev oddelka konzerv in izgradnja pralnice. Nadaljevale se bo bodo naslednje investicije: Papirnica Vevče TOZD Tehnični papir načrtuje v letu 1984 zaključek gradbenih del za vodno turbino in izdelavo elektro projektov ter načrtov za turbino. Hkrati je predviden v letu 1984 tudi začetek širitve obrata za rekonstrukcijo IV. papirnega stroja in nekatera pripravljalna dela za izvedbo investicijskega programa za gradnjo obrata lesovine. Papirnica Vevče TOZD Veta bo v jeseni 1984 začela z gradbenimi deli za investicijo v linijo tapet KO—TO TOZD Koprod bo v drugem polletju začel z rekonstrukcijo kafilerije Ker pomeni investicija tudi sanacijo pogojev bivanja v KS Zalog, bo Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj tekoče spremljal pravočasno terminsko izvajanje investicije. Saturnus TOZD Orodjarna in vzdrževanje bo v drugem polletju začela z investicijo v novo tovarno strojev ŽG — Ccntalne delavnice druga faza sanacije strešnih površin je v •eto 1984 prenešena iz prejšnjega leta Saturnus TOZD Tovarna avtoopreme druga faza investicije v tovarno štirioglatih žarometov se bo začela v drugi polovici 1984 in končala v letu 1986 Nekatere investicije so prenešene ali pa so v fazi priprave oziroma preverbe: HP Kolinska TOZD Tovarna hranil je odložila prenos proizvodnje klejev v nove prostore zaradi ztnanjševanja že obstoječe proizvodnje Agroemona TOZD Tovarna močnih krmil je odstopila zaradi pomanjkanja sredstev od investicije v izgradnjo silosov Velana ne predvideva v letu 1984,razširitev proizvodnih kapacitet zaradi pomanjkanja repromateriala na tržišču Izolirka investiciji v modernizacijo linije stiropora in proizvodnjo gradbenih in zaščitnih plošč iz odpadne gume sta odvisni od razpoložljivih sredstev Toplarna rekonstrukcija zvračalnih naprav in izsipnika premoga je vprašljivo zaradi povečanja predračunske vrednosti in pomanjkanja sredstev Toplarna bo za gradnjo elektrofiltrov zbirala ponudbe za izdelavo investicijske dokumentacije Jata TOZD Meso — predelovalnica živalskih ostankov Teol proizvodni objekti za sintezo aktivnih substanc Olma preselitev obratov v MM4 KTM Protektor program razvoja v MP 1 Iskra DO Delta razvojni program je v preverbi, v letu 1983 mora DO dokončno odločiti o razvoju v MP 3, v nasprotnem primeru pa je treba za ta prostor pridobiti novega investitorja s programom, ki bo izkoristil vse prednosti cone. Programe razvoja v MP3 morata predložiti tudi Kartonažna tovarna Ljubljana in IMP DO Klimat. gradbeništvo V letu 1984 ne planiramo večjih investicij v industrijske, infrastrukturne in negospodarske objekte. V investicijah, ki se bodo kljub omejevanju realizirale, pa je manjši delež gradbenih del kot je bil v preteklosti, zato planiramo za gradbeništvo manjši obseg poslovanja (realno za okrog 2%), prav tako tudi manjši obseg zaposlovanja. Na področju zunanjetrgovinske menjave OZD gradbeništva v letu 1983 niso realizirale planiranih ciljev, zato je potrebno da v letu 1984 planirajo in realizirajo večji izvoz — predvideno naj bi ga povečale najmanj za 20%. Gradbeništvo, je v preteklih letih predimenzioniralo in podvajalo kapacitete, zato se bo v letu 1984 in tudi v prihodnjih letih omejevalo Predvsem na nadomeščanje iztrošene strojne opreme in modernizacijo tehnologije. SCT TOZD Tesarska dejavnost bo v letu 1984 začela izgradnjo in obnovo pomožnih objektov (lakirnice in kotlovnice). SCT TOZD Elektroobnova * bo v letu 1984 zaključila preselitev iz Polja v nove obrate na Kavčičevi cesti. Ingrad TOZD Prevozi bo v letu 1984 začel z gradnjo v Šiški zaradi preselitve, gradnja bo zaključena 1986. leta. Druge organizacije združenega dela (SCT TOZD Mehanizacija, Gradis TOZD Strojno prometni obrati, ŽGGP TOZD Visokograd-nje in TOZD Nizkogradnje, Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana) v letu 1984 planirajo nabavo opreme in mehanizacije. Da bo gradbeništvo lahko realiziralo dlje, ki so ozko vezani na sta- bilnejše gospodarjenje v gradbeništvu in celotnem gospodarstvu bo: 7— OZD gradbeništva bodo prenehale s posamičnim neorganiziranim nastopanjem v tujini. V sodelovanju z drugimi področji gospodarstva — predvsem industrijo ter projektantskimi, inženiring raziskovalnimi organizacijami, bodo zagotovile možnost za ponudbo in izvedbo kompletnih investicijskih del in v skladu š tem možnost in realizacijo izvoza blaga, materiala, opreme ter predvsem izvoza tehnologije in domačega znanja. — Za izvedbo zgoraj naštetih nalog je nujno tudi dograditi samoupravno organiziranost gradbeništva; povezovanje z raziskovalnimi in inženiring organizacijami ter uvedba dohodkovnih odnosov znotraj gradbeništva z industrijo gradbenega materiala in strojne opreme. — V gradbeništvu moramo preprečiti podvajanje in predimenzioniran je kapacitet, zato bomo vse investicijske načrte proučili s tega vidika in zahtevali pripravo skupnega programa razvoja gradbeništva vsaj v Ljubljani. — V OZD gradbeništva bomo izboljšali ekonomičnost poslovanja z racionalnejšo gradnjo, z uvajanjem modernejše tehnologije, usklajenostjo preskrbe z repromaterialom, uvajanjem novih materialov in izdelkov, manjšo porabo energije tako pri proizvodnji kot uporabi objekta ter drugimi varčevalnimi ukrepi, z delitvijo in specializacijo dela, z racionalnim planiranjem in izkoriščanjem kapacitet s prerazporeditvijo (n uskladitvijo delovnega časa ter stimuiativnejšim nagrajevanjem. — Da bodo OZD gradbeništva lahko realizirale vse zgoraj naštete cilje in ukrepe za stabilizacijo gospodarjenja pa bodo morale izboljšati tudi kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, s šolanjem ob delu in iz dela ter s štipendiranjem in zaposlovanjem pripravnikov. Nosilci: OZD gradbeništva Rok: — konkretizirane naloge opredeliti v planih za leto 1984 — izvajanje nalog je tekoča naloga — naloge v zvezi z nastopanjem na zunanjih trgih in dohodkovnem povezovanjem pa morajo OZD opredeliti tudi v srednjeročnih planskih dokumentih. PROMET Za promet se v letu 1984 kljub z zaostrenim pogojem gospodarjenja načrtuje 2% na stopnjo rasti družbenega proizvoda. Število zaposlenih naj bi v prometni dejavnosti ostalo na ravni leta 1983. Načrtovane investicije : Investicije temeljnih organizacij ŽG ŽTO bodo v občinsko resolucijo vključene po vskaditvi teh na ravni delovne organizacije ŽG ŽTO. Ravno tako odločitev glede vlaganj BTC v cono MP-2 ali v cono MP —3 še ni dokončno sprejeta. V kolikor bo dana zakonska osnova bodo vlagali v cono MP-3. Pričeli bodo s pripravo vse ustrezne dokumentacije za izgradnjo cone. Ptt — nadaljevala se bo izgradnja krajevnega kabelskega omrežja na območju centrale v Polju — aktivirana bo PTC Nove Jarše — skladno s stanovanjsko gradnjo v Fužinah se bo izvajala izgradnja krajevnega kabelskega omrežja Fužine II. faza — pričela se bo izgradnja omrežja nove centrale in telegrafskega omrežja v Besnici — od soglasja oz. sporazuma med Podjetjem za Ptt in KS Nove Fu-žipe glede uporabe prostorov oz. najemnine v Domu občanov je odvisen začetek obratovanja poštne enote Da bo promet dosegel načrtovane ugodnejše poslovne rezultate bodo organizacije združenega dela prometa: 1. na ravni mesta in v širšem prostoru v povezavi z enakimi, sorodnimi in ostalimi OZD zagotovile: — zadovoljitev vse večjih potreb gospodarstva in družbe po prometnih* storitvah — popolne in kakovostne storitve, ob najnižjem vložku družbenega dela in sredstev — razvoj integralnega transporta v sodelovanju z vsemi udeleženci v verigi prevoza in s tem zagotovitev bolj kakovostnih storitev ob manjših stroških — se pospešeno vključevale v izvajanje programa vsklajevanja razvoja vseh vrst prometa; posvečale posebno pozornost večanjem energetskih prihrankov in zmanjševanjem transportnih stroškov 2. Na področju zunanjetrgovinske menjave bodo organizacije prometa pospešile svoje aktivnosti in v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 dosegle 20% večji devizni priliv. Za dosego tega cilja se bodo OZD povezale oz. okrepile povezovanje prometa z ostalimi OZD. Rok: Stalna naloga OBRT S srednjeročnim družbenim načrtom občine je za področje obrti načrtovana 3%-na povprečna stopnja rasti družbenega proizvoda. Glede na dosežene rezultate v letih 81—83 se mora obrt v kolikor želi v tem srednjeročnem obdobju načrtovano povprečno stopnjo tudi realizirati, v letu 1984 in tudi v letu 1985 razvijati s pospešeno stopnjo rasti. V letu 1984 se ne načrtuje večjih investicijskih vlaganj. Da pa se bo načrtovani razvoj realiziral bo: 1. a) glede na to, da je eden od osnovnih zaviralnih faktorjev v razvoju obrti upadanje števila enot v družbenem sektorju se bo na osnovi akcije konec leta 1983 za povečanje števila enot in na osnovi izdelanih programov OZD v občini, pristopilo k akcijam za ustanovitev novih enot oz. prenos manjših serij v drobno gospodarstvo. Nosilec: OZD, komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, gospodarska zbornica, obrtna zadruga Rok: do konca leta 1984 b) Pri občinski konferenci svetov potrošnikov in pri svetih potrošnikov v posamezni KS pa se bo ustanovil Odbor za drobno gospodar-•' stvo, katerega ena od osnovnih nalog bo tudi dajanje pobud za ustanavljanje novih enot na osnovi realnih možnosti (prostor, potrebe po KS itd.) Nosilec: OK SZDL, Krajevne skupnosti, Obrtno združenje Rok: do konca Jela 1984 2. Naslednji zaviralni faktor je pomanjkanje poslovnih prostorov, zlasti za deficitarno storitveno obrt, zato: a) bodo KS, ki po programu v letu 1983 še niso evidentirale skupne prostore in opredelile dejavnost, to izvedle do 30. 6. 1984. Nosilci: Krajevne skupnosti, samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje b) na osnovi akcije evidentiranja bo izdelana preverba prostorov iz vidika tehničnih, sanitarnih itd. pogojev za prekvalifikacijo in na osnovi preverbe izvedena dva javna natečaja za pridobitev investitorjev za prekvalifikacijo oz. oddajo prostorov v najem. Nosilci: Sekretariat za u urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo. okolja v sodelovanju z nekaterimi inšjrekcijskimi službami, komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj c) prekvalifikacija stanovanj VI in VII kategorije oz. število prostorov po KS bo opredeljeno v programu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Nosilec: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Rok: stalna naloga Č) pri izdelavi novih in novelaciji starih zazidalnih načrtov se upošteva deficitarnost po KS in opredelijo lokacije Nosilec: Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, ZIL TOZD Urbanizem, Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Rok: stalna naloga d) V krajevnih skupnostih kjer ni potrjen oz. zahtevan zazidalni načrt se opredelijo lokacije za deficitarno obrt Nosilec: Sekretariat Za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, ZIL TOZD Urbanizem KS, Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, KS e) možnost razvoja oz. povečanja števila enot deficitarnih strok bo tudi v obrtno servisni coni MM-4 Studenec. Poleg teh enot bo v coni tudi proizvodna obrt in sicer: e — proizvodnja izdelkov, ki direktno povečuje izvoz — proizvodnja, ki nadomešča uvoz — proizvodnja za dopolnitev asortimana na trgu V letu 1984 se bo do konca meseca marca za 22 lokacij pridobilo zemljišče za komunalno opremo, ki bo nato v roku 18 mesecev tudi zgrajena. Do konca junija 1984 bo izveden javni natečaj za pridobitev investitorjev. Nosilci: ZIL TOZD Urejanje zemljišč, Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, komite za družbeno planiranje ih družbenoekonomski razvoj. 3. Glede na nesistemsko razrešitev problema financiranja izgradnje in nakupa najemnih poslovnih prostorov, saj to rešuje vsaka občina na svoj način, se za našo občino v letu 1984 načrtuje: a) prekvalifikacija stanovanj VI in VII kategorije ter kletnih prostorov se bo še izvajala tudi v naslednjem letu iz sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti občine, ki pa bodo opredeljena z letnim planom b) oddaja skupnih poslovnih prostorov iz sredstev bodočih uporabnikov c) nakup novih prostorov, ki sc bodo oddali v najem za opravljanje deficitarnih strok pa: — z kreditnimi sredstvi Razvojno gospodarske skupnosti, ki bodo opredeljena z letnim programom, višina sredstev pa je odvisna od priliva oz. vlog v sklad skupnih rezerv gospodarstva. Gospodarstvo občine namreč po obvezni dobi združevanja sredstev v skladu ta sredstva združuje že za tri leta v Razvojno gospodarski skupnosti, ki na osnovi svojega programa pospešuje razvoj najbolj deficitarnih dejavnosti v občini kot so trgovina, obrt, itd. — na računu Razvojno gospodarske skupnosti pa se bodo vezala tudi sredstva in sicer 10% od davka od dohodka od gospodarskih dejavnosti. Ta sredstva bodo namenjena izključno za prostorski razvoj deficitarnih storitvenih strok — sredstva občinske in mestne samoupravne stanovanjske skupnosti. ki pa bodo opredeljena v planu za leto 1984 Samoupravne stanovanjske skupnosti občine in mesta — bančna sredstva 4. Eden od osnovnih pogojev za razvoj drobnega gospodarstva je tudi povezovanje drobnega gospodarstva z ostalimi OZD, še zlasti pa •z OZD s področja industrije in gradbeništva in to na kvalitetnih in dolgoročnih osnovah. Povezovanje se bo izvajalo na osnovi programov prenosa manjših serij v drobno gospodarstvo. Nosilci: OZD gospodarstva Rok: stalna naloga GOSTINSTVO IN TURIZEM Za gostinstvo v letu 1984 ne načrtujemo večjega porasta družbenega proizvoda in zaposlenih. Organizacije združenega dela gostinstva bodo z boljšo organizacijo dela, specializacijo, boljšim izkoristkom kapacitet ter povezavo z ostalimi organizacijami zagotovile normalno in kompletno ponudbo oz. oskrbo ter pričele z oživljanjem gostinstva v občini. V povezavi s turističnimi društvi in sicer TD Ljubljana Moste—Polje, TD Zadvor in TD Dolsko se bodo organizacije in zasebno gostinstvo vključilo tudi v turistično dejavnost ter v skladu s svojimi programi in s programi turističnih društev pripomoglo k razvoju tako gostinske kot turistične dejavnosti v občini. V letu 1984 se bo pričela akcija za dopolnitev turistične ponudbe mesta Ljubljane z ponudbo in prireditvami v naši občini. Nadaljevala pa se bo tudi izdelava občinskega prospekta. Na osnovi osnutka programskih izhodišč bodo aktivnosti in naloge turističnega društva usmerjene predvsem v naslednje prireditve: pohod na Pugled, praznik občine, kolesarska dirka pod Urhom, srečanje na Pečarju, mednarodna karting dirka, prireditev na Jančah — II. grupa odredov, srečanje zamejskih kultur-noumetniških društev. Turistična društva pa se bodo s svojo dejavnostjo vključevala tudi v: — razvoj gostinske in turistične ponudbe v turistično zanimivih krajih (Besnica, Podgrad, pod Urhom itd.) — razvoj kmečkega turizma v hribovitem območju občine, — izdelavo občinske transverzalne poti, ki bo povezovala spomenike, naravne, etnografske, arheološke in druge znamenitosti. V letu 1984 je naloga gostinskih organizacij v naši občini, da prično z aktivnostmi za večje in kakovostno povezovanje. Cilj takega povezovanja je doseganje boljših ekonomskih rezultatov in hitrejši razvoj organizacij. V začetku leta bo na osnovi javnega natečaja pridobljen za gostinski objekt v sotočju Ljubljanice in Grubarjevega prekopa investitor. Glede na to, da je zemljišče že pridobljeno in komunalno urejeno, potrjene pa so tudi že lokacijske smernice, se bo v letu 1984 pridobivala vsa ustrezna dokumentacija in izdelali projekti. Gradnja gostinskega objekta se bo lahko pričela v letu 1985. V letu 1984 bo izveden javni natečaj za pridobitev investitorjev za objekte na lokaciji stare tržnice, izbrani pa bodo tudi investitorji. TRGOVINA Osnovna naloga na področju trgovine v letu 1984 je pospešena aktivnost za pridobitev lokalov in investitorjev v krajevnih skupnostih kjer osnovne preskrbovalne mreže ni. Kljub temu, da so pozitivni rezultati na tem področju veliki, se ugotavlja, da v nekaterih predelih občine potrebe po trgovski mreži še niso pokrite. Naloge v letu 1984: 1. V hribovitih predelih občine (Vinje, Klopce) se opredeli lokacije ali pa poslovni prostor v katerem bi lahko pričeli z prodajo na drobno. Nosilec: Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, KS, Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Rok: do konca leta 1984 Izvede javni natečaj za oddajo prostora v najem ali na osnovi zakonskih možnosti izvede ustanovitev enote privatnega sektorja Nosilec: Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, 2. Modernizacija trgovine v Besnici, Javorju, Prežganjah. Modernizacijo bo sofinancirala v okviru svojega programa tudi republiška gospodarska zbornica občine. Nosilci: Mercator Rožnik TOZD Golovec, Razvojno gospodarska skupnost 3. Nadaljevati z modernizacijo trgovin v primestnem predelu občine, v prvi vrsti pa v Bizoviku Nosilci: OZD Rok: stalna naloga 4. V krajevni skupnosti Šmartno se opredeli lokacija oz. poslovni prostor za trgovino. Po pridobitvi prostora se izvede javni natečaj za oddajo lokala v najem Nosilci: Sekretariata za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, KS 5. Za primarni center v Fužinah se bo rešil problem zemljišča (problem vojašnice) oz. določila naknadno lokacija in sicer na osnovi spremembe zazidalnega načrta, ter pripravila vsa potrebna dokumentacija za začetek gradnje. Nosilci: Sekretariat zagradbenein urbanistične zadeve ter varstvo okolja, ZIL TOZD Urejanje stavbnih zemljišč, SOZD Mercator, Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Rok: stalna naloga FINANČNE in poslovnotehnične storitve Organizacije združenega dela s področja finančnih in poslovno tehničnih storitev bodo v letu 1984 povečale obseg poslovanja predvsem na račun povečanja obsega izvoza. Večji izvozniki na tem področju so Emona Inženiring, IPT Trbovlje TOZD Projektivni biro Ljubljana in SCT TOZD Strojni inženiring. V smislu stabilizacije gospodarstva pa si bodo OZD prizadevale za zmanjševanje uvoza zlasti iz konvertibilnega področja. Na področju investicij bodo OZD investirale: Mercator — Mednarodna trgovina TOZD Slovenija sadje Hladilnice Zalog bo v jeseni 1984 začela z gradnjo hale za predelavo in nabavila opremo za predelavo sadja in zelenjave. Intertrade TOZD Obdelava podatkov ima pripravljeno gradbeno dovoljenje za dograditev prostorov za računalniški center, za investicijo imajo lastna sredstva. V letu 1984 bo v preverbi pri koordinati j-s|(pm odboru Razvojnogospodarske skupnosti načrt za skladišče v MP3. Emona — Elektronski center bo v letu 1984 nabavil terminale Ljubljanska banka bo do konec leta 1984 končala investicijo v računalniškem centru. kmetijstvo in gozdarstvo V letu 1984 bo kmetijstvu dan najmočnejši poudarek povečanju obsega tržne proizvodnje, krepitvi družbeno organizirane pridelave hrane in pospešeni intenzifikaciji zemljišč, ki bo zagotavljala večje pridelke in več doma pridelane krme za potrebe živinoreje. Nadalje utrjevali in razvijali samoupravno organiziranost kmetov v TZO Do-brunje in TOK gozdarstvo ter poglabljali dohodkovno povezavo z MIZ, Emono in Mercatorjem, ter Žitom in Kolinsko. Kmetijska proizvodnja naj bi v celoti rasla s 4% stopnjo, v enakem obsegu se po povečal tudi osnovni stalež goveje živine, tako da bo konec leta dosegel 4.900 glav. V TZO Dobrunjc bodo v letu 1984 v družbeno organizirani proi- zvodnji dosegli naslednji obseg pridelave: pitanci 850 glav ostalo klavno govedo 100 glav teleta 30 glav prašiči 400 glav mleko 1.700.000 litrov konji za meso 30 glav habava plemenskih žrebic 30 glav nabava plemenskih telic 40 glav nabava plemenskih telic 40 glav pšenice tržna proizvodnja 150 ton sveža zelenjava 200 ton kislo zelje 750 ton repa sladka 100 ton repa kisla 110 ton krompir zgodnji 110 ton gozdni sadeži — razni 45 ton tak obseg pridelave pšenice bo TZO zagotovila ustrezne količine semena visokorodnih sort, mineralna gnojila in zaščitna sredstva. TZO bo povečevala obseg družbeno organizirane pridelave vrtnin za potrebe ljubljanskega trga. Skupno bodo dali na tržišče 1.270 ton zelenjave. Z Mercatorjem in Emono bo sklenjen samoupravni sporazum o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju in skupnem interesu za nadaljnjo rast in intenzifikacijo proizvodnje zelenjave. S sprejetim setvenim programom bo TZO s svojo strokovno službo zagotovila z uporabo kvalitetnejšega semena in ustreznejše uporabe mineralnih gnojil in boljše zaščite povečanje hektarskih pridelkov. Najmočnejši poudarek bo dan pospešeni intenzifikaciji travnatega sveta-z namenom, da se ob ustrezni agrotehniki zagotovi kar največ doma pridelane krme za govedo. Povečal se bo tudi obseg posejane koruze za silažo. Strokovna služba TZO bo na osnovi rezultatov analiz zemlje pričela z uresničevanjem načrta intenzifikacije hribovskega sveta. V program za leto 1984 bo vključila celotno vas Mali vrh, kjer bo na površini cca 60 ha pristopila k ureditvi pašno-košnega sistema. TZO Dobrunje bo v sodelovanju s TOK gozdarstvo in Kmetijsko zemljiško skupnostjo organizirano pristopila k čiščenju zaraščajočih zemljišč, ki so strokovno opredeljena kot zemljišča, ki so trajno namenjena za pridelavo hrane. TZO Dobrunje bo na melioriranih površinah ob Dobrunjščici in Breški opredeljena raba zemljišč z namenom da bo na teh zemljiščih uvedena intenzivna proizvodnja oz pridelava hrane na osnovi strokovno opredeljenega kolobarja. Okrepila naj bi se pospeševalna služba, TZO bo zaposlila še enega agronoma, ki bo delal predvsem na pospeševanju razvoja kmetijstva v hribovitih območjih občine. TZO Dobrunje bo v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi ustvarjala pogoje za razvoj turizma na kmetijah. Tako naj bi usposobili v letu 1984 dve kmetiji in to na Malem vrhu in Velikem Lipoglavu. Predračunska vrednost investicij v TZO je 44.000.000,00 din. S temi sredstvi se bo gradilo 5 govejih hlevov, 10 silosov, 3 hlevi za prašiče, ureditev 2 kmetij za turizem, melioracija Konjščice. Z uporabo sredstev skupnosti za pospeševanje kmetijstva in sklada za intervencije v proizvodnji in porabi hrane Ljubljana bodo ustvarjeni pogoji za hitrejšo rast družbeno organizirane pridelave hrane. TZO Dobrunje bo tudi v letu 1984 posvečala posebno pozornost strokovnemu izobraževanju kmetov, kmečkih žena in mladim zadružnikom, potom strokovnih predavanj, ogledov in demonstracij. TZO Dobrunje bo organizirala razstavo domače obrti, zato da se ugotovi možnosti poživitve te dejavnosti. Agroemona Domžale OE Zadobrova bo v letu 1984: proizvajala pšenico na 70 ha, oljno ogrščico na 18 ha, silažno koruzo na 91 ha in 20 ha travno-deteljne mešanice. Za obnovo lastne črede bodo vzredili 147 brejih plemenskih telic, spitali 180 kom govedi in vzredili 70 komadov plemenske živine za tuje kupce. V letu 1984 bodo storjeni ustrezni strokovni in tehnološki ukrepi, da bodo doseženi višji ha pridelki, kot v letu 1983. DO Jata bo v letu 1984: proizvedla 9.300 ton perutninskega mesa (+7%) 30 milijonov valilnih jajc (+3%) 49 milijonov konzumnih jajc (+22%) 12 milijonov enodnevnih piščancev (+8%) izvoz bo povečala za 15 % na leto 1983. Gozdarstvo Zaradi povečanih potreb po lesu je TOK sprejel dopolnitev srednjeročnega programa na osnovi katerega je povečal obseg sečnje. V letu 1984 bo obseg sečnje znašal 12.055 m3 lesa, od tega 3.818 m3 iglavcev in 8.237 m3 listavcev. V družbenih gozdovih na območju občine s katerimi gospodari TOZD Litija pa je načrt sečnje 500 m3 lesa. V 1984 bo zgrajena gozdna cesta Laze—Janče; TOK gozdarstvo pa bo sofinanciral skupno s komunalno skupnostjo in ŽTP izgradnjo železniškega podvoza v Gradovljah. Nega in obnova gozdov bo izvedena na 24 ha, ostala gojitvena dela pa na 120 ha. Izgradnja komunikacij in gozdno gojitvenih del poteka v skladu s sprejetim 10-lctnim načrtom. V sodelovanju z Mesno industrijo Zalog bo povečalo obseg služnostnega pitanja telet po stopnji 4%, tako da bo ob koncu leta v pitanju 1.050 tek / skladu s tem se bodo še okrepili medsebojni odnosi na osnovi dolgoročnega in trajnega sodelovanja. Za povečanje in izboljšanje osnovne črede govedi bo nabavljeno v i rejskih središčih v Sloveniji 40 plemenskih telic in krav. TZO bo nadaljevala z delom na obnovi konjereje za kar bo nabavljenih 30 plemenskih žrebic, od tega par glav pasme haflinger. Na področju rastlinske proizvodnje bo nadalje porasla tržna pridelava pšenice, ki bo dosegla 150 ton oz. 50% nad letošnjo obvezo. Za Kmetijska zemljiška skupnost V letu 1984 bo kmetijska zemljiška skupnost pri svojem delu izhajala iz* predlaganih smernic v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana občine. Predvidevajo se naslednja dela: — na melioracijskem območju ob potoku KonjšČica bomo po pripravljenem projektu pričeli z osuševalnimi deli na površini cca 60 ha. — na melioriranih površinah ob Dobrunjščici in Breški bomo poskrbeli za ureditev posestnih mej lastnikov zemljišč, — z manjšimi hidro in agromelioracijskimi posegi bomo izboljšali kmetijska zemljišča v KS Kašelj in KS Zadvor (v Sadinji vasi, Podlipoglavu, pod Brezjem 3-4 ha površin) — pričeli bomo z načrtno preureditvijo (agromelioracije) dotrajanih sadnih nasadov v Volavljah, Javorju, Repčah na površini 40 ha in sodelovali pri izboljšavi cca 400 ha pašnih površin v hribovitih območ- — sodelovali bomo pri komasaciji v Podlipoglavu na površini 20 ha kmetijskih zemljišč, — dokončali bomo program za perspektivno povezavo proizvodnje v hribovitem območju in sodelovali pri načrtnem izvoljšanju zemljišč, — izvajali bomo še manjše agromelioracijske posege po KS, Predvidene naloge bomo lahko v celoti izvajali, če bodo na razpolago potrebna sredstva. * Nosilec vseh predvidenih nalog je KZS. Agromelioracijske in hidromelioracijske ukrepe izvaja v sodelovanju z KZ Ljubljana in TZO Dobrunje. II. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 1.1. Na podlagi usklajenega družbenega plana z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, sprejetim v decembru 1982. leta (Uradni list SRS, št. 44/82) bo potrebno v letu 1984 izdelati in sprejeti spremembe in dopolnitve urbanističnega programa in generalnega urbanističnega plana mesta Ljubljane za vsa območja, na katerih je bila po družbenem planu predvidena gradnja v tem in v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja. Druge spremembe in dopolnitve, ki bodo nastale kot posledica omenjenega zakona se bodo vključile in usklajevale v okviru novega urbanističnega načrta mesta Ljubljane, katerega delovni osnutek je bil v javni razpravi že leta 1982, vendar bo potrebno tokrat predložene modele poselitve prav tako vskladiti z omenjenim zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč. Aktivno se bomo vključevali v priprave dolgoročnih planskih dokumentov občine in mesta Ljubljane, kakor tudi usklajevali naše interese z interesi drugih ljubljanskih občin. 1.2. Aktivno bomo sodelovali pri pripravi predlogov zakona o urejanju prostora, zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor, zakona o stavbnih zemljiščih in zakona o graditvi objektov ter drugih predpisov s področja urejanja prostora in varstva okolja. Na podlagi sprejetih zakonov bomo sodelovali pri pripravi predzakonskih aktov, navodil in normativnih aktov, ki jih bodo sprejemale občine in mesto Ljubljana. 2. Izdelali in sprejeli bomo naslednjo urbanistično dokumentacijo: MS 1+MO 1 — Moste načrtujemo detalnejšo obdelavo območja na vogalu Kajuhove in Zaloške c. s predhodno pridobitvijo investitorja MS 4,5 — Fužine pripravili bomo spremembo dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove zaradi spremembe objekta garaže Gl MSW3 — Kašelj načrtujemo sprejem odloka o nove ladji zazidalnega načrta v I. polletju 1984 leta MS 9 — Polje do aprila 1984 leta bo izdelana lokadjska dokumentadja za objekt dislodrane enote gasilske brigade MS 110, 110/1 — Bizovik potrditev tehničnega dela zazidalnega načrta za ZO MS 110/1 načrtujemo v decembru, doti m bo odločitev za ZO MS 110 znana šele po dogovoru na KS, Bizovik. Za vse industrijske in poslovne cone bo odločitev o izdelavi urbanistične dokumentadje podana ob predlogu resoludje, ker so že v teku razgovori z organizacijami združenega dela 3. Vse posege v prostor bomo izvajali dosledno v skladu z obstoječim predpisi, ki se nanašajo na vzdrževanje, urejanje in izboljšanje okolja. STAVBNO ZEMLJIŠKO GOSPODARSTVO V letu 1984 bomo sredstva zemljiškega sklada (rente) uporabili za: — nakup nezazidanih stavbnih zemljišč v stanovanjskih in poslovno industrijskih conah (MS 4,5 Fužine), MS 110/1 Bizovik, MP 2 (Žito, ŽG Ljubljana) Pot spominov in tovarištva, in Zaloško cesto — za izdelavo .urbanistične dokumentadje MS 110/1 Bizovik — za gradnjo komunalne infrastrukture mestnega in izvenmestnega območja Detajlnejša analiza bo podana v programu zemljiškega sklada za leto 1984. VARSTVO OKOLJA — pristopili bomo k postopnemu pridobivanju zemljišč za 1. varstveno cono lokalnih vodovodov — komunalna skupnost občine bo zavarovala vse vodne vire za katere bodo pridobljena zemljišča — komisija za vprašanja nedovoljenih gradenj in nedovoljenih posegov v prostor bo v sodelovanju s pristojnimi inšpekdjskimi službami predlagala sanadjske ukrepe za zavarovanje prostora — uporabniki mineralnih surovin bodo delovali v skladu z resolu-djo o politiki družbenega plana občine — nadaljevali bomo s sanadjo divjih odlagališč in s pravočasnimi ukrepi preprečevali nastajanje novih — v KS Zalog bomo spremljali in predlagali rešitve za realizadjo ukrepov sprejetih na javni obravnavi raziskovalne naloge »Pogoji bivanja v KS Zalog in problemi varstva okolja« — nadaljevalo se bo redno merjenje onesnaženosti zraka ter po potrebi ustrezno ukrepalo — skrbeli bomo za kvalitetno in redno vzdrževanje parkov, zelenic in parkovnih gozdov — nadaljevali bomo z akdjo »88 dreves za tov. Tita« III. KOMUNALNO GOSPODARSTVO V letu 1984 bomo-z učinkovitejšim strokovnim in družbenim nadzorom kontrolirali porabo sredstev za vzdrževanje in investidje v komunalnem gospodarstvu. Napori vseh dejavnikov v komunalnem gospodarstvu bodo morali iti v smeri, da se preko notranjih rezerv zagotovi kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja vsaj enak standard opravljanja komunalnih storitev kot v letu 1983. KOLEKTIVNA KOMUNALNA PORABA Izvajanje vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav, t.j. vzdrževanje cest, ulic, trgov, mostov, javne razsvetljave, vertikalne in horizontalne cestne signalizacije vključno s semaforji, zelenic, parkovnih gozdov, pokopališč in opravljanje zimske službe bo potekalo skladno s s sprejetimi programi, kateri bodo glede na povečan fizični obseg del in razpoložljiva finančna sredstva morali biti stabilizadjsko naravnani. Povdarek bomo dajali varnim cestno prometnim ureditvam in varnosti prometa. V letu 1984 bo potrebno še večjo pozornost posvetiti obnovam poškodovanih asfaltnih površin. Lokalne ceste, vključno z vsemi objekti, ki po zakonu o cestah spadajo v cesto, vključno z zimsko službo na teh cestah, bosi. 1.1984 pričela vzdrževati in upravljati novoustanovljena Cestna skupnost. Mestne ulice in ceste, razen magistralnih, regionalnih in lokalnih, bodo še v nadalje ostale komunalna dejavnost, za javne ceste razen lokalnih na izvenmestnem območju pa bo občinska skupščina na podlagi zakona o cestah določila način gospodarjenja. INDIVIDUALNA KOMUNALNA PORABA Izgradnja individualnih komunalnih naprav, t.j. vodovod, kanaliza-dja, plin in toplotno ogrevanje bo potekala po rebalansiranem programu 1981—1985, ki zagotavlja predvsem pravočasno izgradnjo individualnih komunalnih naprav v usmerjeni stanovanjski gradnji. Prav tako bo potrebno v letu 1984 pričeti s sanacijo lokalnih vodovodov in izgradnjo individualnih naprav (predvsem vode in kanalizacije) na nekaterih deficitarnih področjih. Za slednje je potrebno na nivoju Zveze izdelati prioritetni vrstni red. Po rebalansiranem programu 1981—1985 je za leto 1984 predvidena gradnja naslednjih individualnih komunalnih naprav: vodovod: — 0 800 Ljubljanica — Litijska — 0 200 od Litijske do Bizovika —0 200 zadružni dom — cesta v Češnjice — vodovod Cesta II. grupe odredov do vodohrama — napajalni vodovod Dolsko — Vinje s prečrpalnico KEL: — prehod preko Zaloške — sekundar za MS—5,4 Plin: — sekundar MS—4,5 — sekundar MS—11 kanalizacija: — sekundar MS—11 NOVOGRADNJE IN REKONSTRUKCIJE V letu 1984 bomo pričeli z gradnjo oz. rekonstrukcijo ter pridobivanjem dokumentacije za naslednje objekte: v Podgradu — Jarška cesta s pločnikom — ureditev končnih ulic na Kodeljevem *— modernizacija ceste XI. v Novem Polju — pločnik ob Agrokombinatski cesti z avtobusnim izogibališčem — pločnik Ob zeleni jami z javno razsvetljavo — most rja cesti Podlipoglav — Lipoglav pri Ipavcu izgradnja in rekonstrukcija: — nivojsko križanje z železniško progo — modernizacija ceste skozi Trebeljevo pridobivanje dokumentacije: V letu 1984 bomo pridobili dokumentacijo za izgradnjo objektov, kateri so v planu za leto 1984 in za katere dokumentacija še ni v celoti pridobljena ter delno za objekte, kateri bodo po srednjeročnem planu zgrajeni v letu 1985. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V letu 1984 bodo komunalne OZD in komunalne skupnosti zaključile z reorganizacijo komunalnega gospodarstva. Reorganizacija bo morala biti taka, da bo občanu približano opravljanje komunalnih storitev z vidika odločanja in kontrole izvajanja. IV. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana Moste Polje bomo izvajali temeljne cilje razvoja stanovanjskega gospodarstva opredeljene v dogovoru o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981—1985, pri čemer bomo upoštevali: sprejete anekse k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana, dosledno izvajanje Zakona o stanovanjskem gospodarstvu in že sprejeti program stabilizacije stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. Področje samoupravnega organiziranja V letu 1984 bomo nadaljevali z izvajanjem samoupravnega organi- ziranja na področju stanovanjskega gospodarstva v občini in mestu, s tem v zvezi bomo: . — na novo organizirali skupnosti stanovalcev v novonaseljenih objektih, izjemoma v že naseljenih objektih tako, da bo organiziranih vsaj 80% možnih skupnosti stanovalcev, v ostalih stanovanjskih hišah bomo uredili odnose v skladu z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (začasne uprave); — izvajali delo na področju materialnega gospodarjenja skupnosti stanovalcev začrtanega s srednjeročnim planom, aneksi, letnim planom ter predvidenimi viri financiranja in združevanja sredstev — zagotavljali informacijski sistem za odločanje samoupravne baze —začeli s preoblikovanjem Samoupravnih stanovanjskih skupnosti v eno Samoupravno stanovanjsko skupnost v Ljubljani Področje stanovanjske gradnje V letu 1984 bomo nadaljevali z izgradnjo soseske MS 4,5 Fužine in stremeli še za sledečimi cilji: — v soseski MS 4,5 Fužine bomo organizirali enoto za graditev in uskladili samoupravno in strokovno delo z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu; — Izdelana bo enotna metodologija za izdelavo investicijskih programov za investicije v stanovanjsko komunalni gradnji in metodologija za njihovo vrednotenje ter metodologija za ugotavljanje stroškov odkupa, priprave in opremljanja stavbnega zemljišča, ki je osnova za izvajanje integralnega delovnega procesa pri graditvi sosesk; — omogočili kreditiranje stanovanjske graditve in izgradnje podstrešnih stanovanj iz namensko združenih sredstev, Vendar le do višine, ki ne bo presegla povprečno družbeno priznano ceno stanovanjske graditve za več kot 10%; — zagotovili izvajanje sistema tekočega financiranja priprav programske in idejne dokumentacije v obdobju 1984 — 1990 (družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS, člen 41) za prednostne soseske po znani pokončni kategorizaciji kmetijskih zemljišč; — pospešili izdelavo urbanistične dokumentacije (zazidalnih načrtov) za vse zazidalne otoke, ki pridejo v poštev za graditev v naslednjem srednjeročnem obdobju; — gradili bomo 560 m2 poslovnih površin na principu soinvestira-nja — izvedli bomo vse priprave za organiziranje gradnje 20 individualnih objektov v MS 11 — zadružna gradnja. PRIMERJAVA PLANA 1981—1985 (V LETU 1984) — SMERNICE 1984 LOKACIJA po planu 1981—85 v 1984 smernice 1984 b. i. g. b. '• g- MS 4, Fužine MS \ \2J1 669 — 20 586 +88 s. s. 20 SKUPAJ 689 586 +88 s. s. jo OBSEG BLOKOVNE GRADNJE V LETU 1984 V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Število dokončanih Število stanovanj v LOKACIJA stanovanj gradnji skupaj b. i- g- na novo prenešena pričeta MS 4, 5 Fužine MS 112/2 MS 4, 5 Fužine 586 20 586 88 s. s. 20 139 893 Skupaj 606 586 88 s. s. 20 1032 Skupaj stanovanj v gradnji 1638 + 88 samskih stanovanj b — blokovna gradnja g. — individualna gradnja s. s. — samska stanovanja Podatki zbrani iz zbirne tabele obseg dokončne stanovanjske graditve v letu 1984 iz smernic za izdelavo letnega plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za leto 1984 (5. 10. 1983) Področje prenove, modernizacije in odprave stanovanj VI. in VIL kategorije V letu 1984 bomo na področju prenove: — izvajali in zaključili dela na objektih Vide Pregare 14 in Trpin-čeva 81 (8 stanovanj); — izvedli pripravljalna in začetna dela na objektih Vide Pregare 13 in Vide Pregare 21 (16 stanovanj); — zagotovili nadomestna stanovanja za preselitev stanovalcev iz objektov, ki so v prenovi (16 stanovanj); Na področju modernizacije bomo v letu 1984: — izvajali dela na objektih Prvomajska, Rojčeva (toplifikacija — 196 stanovanj) Kajuhova 26 — 32 (izdelava strehe — dvokapnica) Vaška pot 10 (izdelava sanitarij) za katere smo že vršili priprave v letu 1983; — izvajali priprave za vse objekte, predvidena za modernizacijo v naslednjih letih; Na področju odprave stanovanj VI. in VII. kategorije in barakarskih naselij bomo v letu 1984: — še naprej nadomeščali ali odpravljali v okviru razpoložljivih finančnih sredstev; — racionalno bomo izkoristili izpraznjene razpoložljive površine za prekvalifikacije v poslovne prostore; — stremeli za racionalno izrabo podstrešnih površin. Področje solidarnosti: V letu 1984 bomo — nadaljevali z dodeljevanjem družbeno najemnih stanovanj prosilcem, uvrščenim na potrjeno prednostno listo IV. natečaja; — na podlagi prednostne liste bomo nadaljevali z dodeljevanjem izpraznjenih družbeno najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico SSS občine Ljubljana Moste Polje; — glede na predvideno povišanje stanarin bomo dosledno izvajali subvencije stanarin ter tako družinam z nizkimi dohodki zagotovili večjo socialno varnost? — še nadalje bomo na podlagi natečajev dodeljevali delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih kredite za nakup stanovanja in za graditve ali adaptacijo stanovanjske hiše; — nadaljevali bomo z dodeljevanjem stanovanj borcem NOV ter z dodeljevanjem kreditov borcem NOV oziroma kmetom borcem NOV; v okviru sprejetih sklepov bomo še naprej zamenjavali stanovanja borcem, ki še stanujejo v slabih stanovanjih; — vključevali sredstva SPIZ za izgradnjo stanovanj in dodeljevanja posojil za potrebe upokojencev; — izvedli točkovanje prosilcev iz V. natečaja iz območja SSS občine Ljubljana Moste Polje; — izvajali tekočo izterjavo neplačane stanarine uporabnikov solidarnostnih stanovanj; — tudi v bodoče bomo še izvajali priložnostne zamenjave stanovanj med imetniki stanovanjske pravice; — v skladu s posebnim samoupravnim sporazumom o razdelitvi združenih sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu za delavce, ki se dnevno vozijo na delo v Ljubljano, bomo namenjali za odliv v izven ljubljanske občine 6,86159% sredstev družbene pomoči; Področje gospodarjenja V letu 1984 bomo: — nadaljevali s prenosom stanovanjskih hiš in stanovanj v upravljanje ustanovljenih in registriranih skupnosti stanovalcev; — nadaljevali s postopnim prehodom na ekonomske stanarine tako, da bo v letu 1984 stanarina dosegla predvideno stopnjo 1,95% od RVS; — do zvišanja stanarin bomo zaključili novo vrednotenje stanovanj in poslovnih prostorov; — prispevke etažnih lastnikov za stroške upravljanja in funkcionalnih stroškov in vzdrževanja bomo določali usklajeno glede na merila in normative za delitev stanarin, vzdrževanja v skupnostih stanovalcev; — delitev stanarine bomo izvedli tako, da bomo.od skupne vrednosti namenili za amortizacijo 0,73%, za vzdrževanje 0,88%, za funkcionalne stroške 0,14%, upravljanje 0,20% od RVS (nominalen dvig 56%); — obdržali bomo doseženo realno višino najemnin poslovnih prostorov tako, da bomo pri določanju za leto 1984. upoštevali porast proizvodne gradbene cene stanovanj v letu 1983 (ocenjen dvig za 30%); — za objekte v družbenem upravljanju, ki niso organizirani v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu bodo stroški upravljanja etažnih lastnikov opredeljeni v planu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje v višini največ 0,112% RVS; / — 10% razpoložljivih sredstev vzdrževanja družbenih stanovanj v občini Ljubljana Moste-Polje bomo solidarno združili za nadomestitev primanjkljaja sredstev vzdrževanja v občini ljubljana Center in Vič (poseben program); — vsa sredstva amortizacije poslovnih prostorov in odškodnine za porušene poslovne prostore bomo namenili za nakup in sofinanciranje novih poslovnih prostorov v novih soseskah za deficitarne obrtne dejavnosti; — uveljavili tekočo izterjavo zaostale stanarine stanovalcev skladno z zakonom o stanovanjskih razmerjih in zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. — ugotovili bomo vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki V. KADROVSKA POLITIKA — Glede na to, da v letu 84 v občini Ljubljana Moste-Polje ni predvidenih pomembnejših kapitalno intenzivnih investicij, posodabljanje osnovnih sredstev in opreme, pa je tudi oteženo, ne pričakujemo bi-stven<%a izboljšanja izobrazbene strukture zaposlenih — Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. Ust SRS, št. 16/82) in v skladu s 23. členom Družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja, NOB in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin (Ur. list SRS, št 33/81), je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, dne.. na seji zbora krajevnih skupnosti, dne in na seji družbenopoHtičnega zbora, dne ......... sprejela SKLEP o imenovanju delegata v občinski odbor udeležencev Družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja <_______________________________________________J i. V odbor udeležencev Družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja se imenuje tovarišico Miro HLADNIK, iz Studenca 43, Ljubljana-Polje. n. Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine občine. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ Številka: Datum: OBRAZLOŽITEV Komite za družbene dejavnosti občine Ljubljana Moste-Polje je v skladu z določbami Družbenega dogovora o spomeniških revolucionarnega gibanja, NOB in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin (Ur. list SRS št. 33-81) zaprosil SO Ljubljana Moste-Polje, da kol udeleženca dogovora delegira svojega delegata. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve predlaga zborom, da za delegata širše družbene skupnosti imenuje Hladnik Miro, roj. 1922, upokojena predmetna učiteljica iz Studenca 43. Tov. Hladnikova je aktivna družbena delavka tako v KS kot na ravni občine. Predsednik Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Staša REJC, ir. PREDLOG --- ' s Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in v skladu s 60. členom statuta Srednje šole tiska in papirja, je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, dne.. na seji zbora krajevnih skupnosti, dne.ia na seji družbenopoli- tičnega zbora, dne ....... sprejela SKLEP o imenovanju delegata v svet Srednje šole tiska in papirja,Ljubljana v____________________________________________ i. V svet ŠTP se s strani SO Ljubljana Moste-Polje imenuje tovariša Vinka KRANJCA, roj. 1935, iz Ljubljane, Poljedelska 7. Številka: PREDSEDNIK Datum: SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV V skladu s 193. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje in 60. členom statuta Srednje šole tiska in papirja delegira družbenopolitična skupnost v svet šole eneta delegata, ki zastopa interese širše družbene skupnosti. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi predhodnega kadrovskega postopka, razpravljala o delegatu in ugotovila, da izpolnjuje vse kriterije za opravljanje delegatske funkcije v svetu šole ter predlaga zborom skupščine, da delegata imenujejo. x Tov. Vinko KRANJC, roj. 1935, iz Ljubljane, Poljedelska 7, varnostni inženir, zaposlen H P Kolinska. Predsednik Komisije za volitve, imenoivanja in' kadrovske zadeve Staša REJC, l.r. PREDLOG Na podlagi 1. odstavka 60. člena Zakona o rednih sodiščih (Ur. list. SRS, št. 10/77), 1. člen Odloka o spremembah Odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in 1. člena Dogovora o spremembi Dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, ter 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne....sprejela SKLEP o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani V__________________________________________V i. Za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: VANDA DEJAN PRIMOŽ KOVAČ MIHAELA LESAR BARBARA ŠEFER-BAN II. Sklep začne veljati, ko ga potrdijo zbori skupščine. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV V skladu z 62. členom Zakona o rednih sodiščih (Ur. list SRS, št. 10-77) in 6. člena Dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišču v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljugljani (Ur. list SRS, št. 17- 78) je komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Ljubljana Center razpisala štiri prosta sodniška mesta pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu SRS. št. 19-83) z dne 2. 6. 1983. V razpisnem roku se je pravilno priglasilo šest kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje sodniške funkcije-po določilih 65. člena Zakona o rednih sodiščih, in sicer: /• VANDA DEJAN, roj. 21. 1. 1955 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Ul. bratov Učakar 62. Diplomiralaje na Pravni fakulteti v Ljubljani februarja 1978. leta. Marca 1978 je sklenila delovno razmerje v Skupnosti socialnega varstva Slovenije, kjer je po pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu začela opravljati dela in naloge pravne svetovalke. Od združitve delovne skupnosti Skupnosti socialnega varstva Slovenije v Skupno službo SIS zdravstva in socialnega varstva Slovenije opravlja dela in naloge simostojne svetovalke za sistemska in druga pravna vprašanja. F ravosodni izpit je opravila 11. maja 1983. 2. PRIMOŽ KOVAČ, roj. 27.3. 1956 v Ljubljan , stan. v Domžalah, Tabor 8. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Lj tbljani marca 1980. Dne 14.4. 1980 se je zaposlil v Sekretariatu za občo upravo občine Domžale kot pripravnik. Dne20. 10. 1980je opravil strokovni izpit pri Republiškem sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun in od omenjenega datuma dalje je opravljal dela in naloge svetovalca na področju samoupravnih zadev v sekretariatu za občo upravo občine Domžale. Po enoletni praksi pri Višjem sodišču v Ljubljani je dne 9. 2. 1983 opravil pravosodni izpit in od junija 1983 dalje opravlja dela in naloge pravnega svetovalca za skupščinske zadeve občine Domžale. 3. MIHA ELA LESAR, roj. 16.9. 1951 v Celju, stan. v Ljubljani, Reboljeva 16. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani 3. 2. 1976. Od 1. 10. 1976 do 1. 12. 1976 je bila zaposlena v odvetniški pisarni pri svojem očetu v Celju. Nato se je zaposlila kot sodni pripravnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Pravosodni izpit je opravila 31. 5. 1979. Od I. 9. 1979 je zaposlena pri Sodišču združenega dela v Ljubljani, kjer opravlja dela in naloge strokovnega sodelavca. 4. BARBARA ŠEF ER-BAN, roj. 9. 4. 1955 v Ptuju, stan. v Ljubljani, Trubarjeva 66. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani 12. 4. 1979 in se istega leta zaposlila kot pripravnica na Višjem javnem tožilstvu v Ljubljani. Pravosodni izpit je opravila 22. 4. 1981 in nadaljevala z delom pri istem organu kot strokovna sodelavka na področju kazenskega prava. Marca 1982. leta je vpisala podiplomski študij na katedri za kazensko—pravne znanosti Pravne fakultete v Ljubljani. V postopku kandidiranja kandidatov za izvolitev sodnikov so podali mnenje o prijavljenih kandidatih vsi koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri OK SZDL področja Temeljnega sodišča v Ljdubljani, koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL Ljubljanske regije ter Temeljno sodišče v Ljubljani. Opredeljeno je bilo stališče, da izmed prijavljenih kandidatov izpolnjujejo vse pogoje glede na dejanske potrebe in naloge Temeljnega sodišča naslednji kandidati: Vanda DEJAN, Primož KOVAČ, Mihaela LESAR in Barbara ŠEFER-BAN. O predlaganih kandidatih je na seji, dne /7. 10. 1983 razpravljala tudi komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in ugotovila, da kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje ter kriterije Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Komisija za volitve in imenovanju Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje zato predlaga zborom občinske skupščine, kot je v predlogu sklepa. Predsednik Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Staša REJC, l.r. N ANALIZA programov ukrepov za odstranitev motenj v poslovanju OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali so v izgubah V____________________________y Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na svoji seji dne -4.5.1983 obravnavala Analizo akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine v letih 1976—1982 in organizacije združenega dela na meji rentabilnosti. Šestnajst organizacij združenega dela, ki so poslovale na meji rentabilnosti je bilo zadolženih, da do konca septembra pripravijo programe ukrepov za odstranitev motenj v poslovanju, vendar ena organizacija združenega dela (ŽG ZTO — TOZD Kontejnerski terminal) svoje naloge do danes ni izvršila. Pri pregledu programov ukrepov za odstranitev motenj v poslovanju smo ugotovili, da so programi pripravljeni tako glede kvalitete kot obsega zelo različno. Kot dobro in skrbno pripravljene bi zlasti izdvojili programe ukrepov Žito — TOZD Mlini, SGP Pionir — TOZD Gradbeni sektor Ljubljani, Riko — TOZD Komunalna oprema in Ellux: Žito — TOZD Mlini ima v programu ukrepov natančno in konkretno opredeljene ukrepe za izvoljšanjc akumulativne sposobnosti (tekoče spremljanje donosnosti proizvodov, vključevanje sodobnih metod marketinge, preusmeritev transporta na železnico in skrbeti, da povratne vožnje kamionov ne bodo prazne, izdelava programa proizvodnje in predelave kosmičev, dogovor za pokrivanje tečajnih razlik, prerazporeditve zaposlenih in delovnega časa, tesnejše dohodkovno povezovanje, prilagajanje proizvodnega programa izvozu itd)., kjer so določeni nosilci posameznih del s terminskimi roki. V TOZD so pripravili analizo stroškov po stroškovnih mestih, iz katere so izhajali že navedeni ukrepi. Sprejet imajo tudi program poslovanja v zoženih materialnih pogojih dela, vendar vsi ukrepi ne bodo uspešni, če °e bodo bolj zaživeli dohodkovni odnosi pri zagotavljanju pšenice. SGP Ptoatr — TOZD GreAeel sektor LJ. je pripravila konkretne ukrepe za odpravo motenj v poslovanju (spremljanje stroškov, zniža-nje zadolženosti, povečanje aktivnosti za pridobivanje del, poročila v°dij gradbišč glede motenj, realno obračunavanje zalog, preverba števila zaposlenih) z nosilci del in opredeljenimi roki. Da bi bili ukrepi čim uspešnejši, so pripravili analizo negativnih obračunskih enot, imajo pa izdelan tudi elaborat v nadaljnji razvojni usmeritvi tesarske delavnice, železokrivnice in betonarne. Riko — TOZD Komunalna oprema ima opredeljene ukrepe (realizacija pogodb s tujimi partnerji, realizacija programa za prostorsko širitev proizvodnih kapacitet) za izboljšanje akumulativne sposobnosti, od katerih so nekateri že realizirani (proizvodnja dveh tipov proizvodov). Izdelan imajo razvojni načrt proizvodnega programa do leta Ellux bo akumulativno sposobnost izboljšal z naslednjimi ukrepi: mesečna obravnava vzrokov odstopanja od proizvodnega plana, izdelava tehničnih normativov, vzpostavitev vhodne in medfazne kontrole, ureditev pogojev dela, nabava orodij in naprav, usposabljanje*, prerazporejanje kadrov, kontrola mednarodnega dela, razvoj novih izdelkov, preselitev kovinskih delavnic za povečanje obsega del itd. Za izvedbo ukrepov so zadolženi nosilci z rokovnikom del za leto 1983. Pripravljen imajo stabilizacijski program in program poslovanja v zoženih materialnih pogojih dela ter razvojni program. V drugo skupino uvrščamo tiste OZD, ki imajo programe ukrepov za odpravo motenj v poslovanju dobro pripravljene, vendar ti ukrepi niso dovolj učinkoviti, da bi rešili problem razkoraka cen med surovinami in proizvodi, ki je v teh OZD stalno prisoten: Izolirka TOZD Ljubljana , Integral — SAP — TOZD Turbus, Rog — TOZD Sestava dvokoles. V IzoMrki — TOZD L)uM|— izvajajo naslednje ukrepe za dvig akumulativne sposobnosti: zmanjšanje porabe surovin in energije, prilagajanje zahtevam tujih kupcev, aktiviranje del razvojnega in kontrolnega laboratorija, odprava pomanjkljivosti v novem obratu bitumenskih izolacijskih trakov, izpopolnjevanje načina nagrajevanja po delu itd. Opredeljeni so tudi nosilci izvajanja navedenih ukrepov, sprejet pa imajo tudi stabilizacijski program. Integral — SAP — TOZD Turbus bo z namenom izboljšati rentabilnost izvajal naslednje ukrepe, za katere so točno določeni tudi nosilci izvajanja: korekcija dogovorov o pogodbenih prevozih (zaradi spremembe cene storitev), zaostritev kontrole porabe goriva, omejiti izpad vozil, ukrepati zoper rast stroškov, urediti delovni čas, zmanjšanje nadur in pozornost kadrovski politiki. V TOZD imajo izdelan tako stabilizacijski program kot program poslovanja v zoženih materialnih pogojih dela. V Rogu — TOZD Sestave dvokoles izvajajo naslednje ukrepe: znižanje stroškov energije, zmanjšanje porabe pomožno produkcijskega materiala, modifikacija asortimana itd. Ne glede na to, da so si v mesecu septembru izborili višjo ceno za dvokolo, bo problematika zagotavljanja materiala in razkoraka cen ostala. V tretjo skupino uvrščamo tiste OZD, ki imajo v programih ukrepov za odpravo motenj pri poslovanju ukrepe dobro in konkretno opredeljene, pomanjkljivost pa je v tem, da nosilci in roki izvedbe teh ukrepov niso opredeljeni: Ingrad — TOZD Prevozi, Emona MIZ, Komunalno podjetje Lj.—DS Družbeni standard. Ingrad — TOZD Prevozi za dvig akumulativne sposobnosti izvaja naslednje ukrepe: ponudba viška kapacitet zunanjim partnerjem, organizacija enotne nabave materialov, skrb za neprekinjeno proizvodnjo, popravila in nadomestila osnovnih sredstev, poostritev kontrole v TOZD, premeščanje kadrov iz ene enote v drugo, posodobitev naprave za proizvodnjo peska itd. TOZD ima izdelan stabilizacijski program. Eeew MIZ izvaja naslednje ukrepe: priprava več novih proizvodov v predelavi, povečanje proizvodnje v konzervimem in polkon-zerviranem oddelku, rekonstrukcija klavnice in dograditev tehnoloških hladilnic, predelava odpadnih surovin za hrano, povečanje lastnega kooperacijskega pitanja, novi stroji itd. Izdelan imajo tudi stabilizacijski program. Kmaiaaihn podHe U. — DS Dnsžbesd ataadaid je bila dolžna pripraviti sanacijski program. Ukrepi so opredeljeni konkretno, vendar niso vsi rokovno opredeljeni, prav tako pa niso zadolženi nosilci izvajanja del. Izboljšanje stanja bo rezultat povečanja cen za direktne uporabnike, drugačnega pokritja stroškov vratarskorecepcijske službe v samskem domu ter tega, da bo v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih obveznostih in odgovornostih delavcev DO KPL amortizacija samskih domov letos element letnega programa skupnin del in nalog, ne pa kalkulacije cen za neposredne koristnike, kot je to bilo v prvem polletju 1983. V četrto skupino smo uvrstili tiste OZD, ki so po našem mnenju ukrepe v svojih programih opredelile preveč splošno oz. brez konkretnih aktivnosti: Petrol — TOZD Vzdrževanje in investicije, Emona — BC — TOZD Prehrana, Emona — Agroemona — TMK in Emona — Commerce — TOZD Globus. Petrol DO Trgovina — TOZD Vzdrževanje In investieje sicer ima opredeljene nekatere ukrepe kot so boljša organizacija za zmanjšanje ur izgubljenih na vožnji, priprava sporazuma z ostalimi TOZD za pridobitev potrebnih obratnih sredstev, poskus rešitve neugodnega razmerja med proizvodnimi in režijskimi delavci, vendar menimo, da so ti ukrepi premalo konkretni. Emona — BC — TOZD Prehrana navaja določene ukrepe za dvig akumulativne sposobnosti kot je odprava neorganiziranosti posameznih dejavnosti ter povezava z dobavitelji iz bližine. Pri tej OZD je potrebno poudariti, da je primerljivost s podskupino dejavnosti v katero apada omenjena TOZD vprašljiva, kajti vse ostale veletrgovinske OZD se poleg s prodajo prehrambenega blaga ukvarjajo tudi z nepre-hrambenim blagom. Imajo sprejet stabilizacijski program in program ukrepov v zoženih materialnih razmerah. Eaaaaa — Agroeaoaa — TMK je pripravila svoj program najbolj splošno, predvideni ukrepi so v združevanju deviz, vkljkučevanju v zunanjetrgovinsko menjavo ter nadomeščanju uvoznih komponent z domačimi. Emama ni—mr — TOZD Glob— bo s povečanjem uvoza finalnih izdelkov in z akcijo za pridobitev blagovnih fondov kvalitetnih finalnih izdelkov izboljšala svojo akumulativno sposobnost. TOZD je težje primerljiva s podskupino dejavnosti, ker so pogoji poslovanja v zunanji trgovini drugačni od poslovanja v notranji trgovini. Od organizacij združenega dela, ki so bile zadolžene, da pripravijo programe ukrepov za odpravo motenj v poslovanju, ga dvem ni bilo potrebno pripraviti in sicer SCT — TOZD Strojni inženiring, ki je TOZD S skupnega pomena v DO SCT in se akumulacija preliva v druge TOZD ter 1BT — TOZD Projektivni biroji, ki je močno izboljšala svojo akumulativno sposobnost. Za obrtno zadrugo GIKOS, ki je bila tudi zadolžena, da pripravi program ukrepov za odpravo motenj v poslovanju, je bila analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti narejena na podlagi zaključnega računa obrtne zadruge, kjer je prikazan prihodek članov kooperantov in dohodek delovne skupnosti. Če pregledamo le poslovanje delovne skupnosti obrtne zadruge lahko ugotovimo, da delovna skupnost posluje rentabilno, zato bi bilo v bodoče potrebno obrtnim zadrugam pripravljati dva zaključna računa in sicer enega za obrtno zadrugo in drugega za delovno skupnost. Imajo sprejet tudi program poslovanja v zoženih materialnih pogojih dela. ZAKLJUČKI IN PREDLOGI UKREPOV 1. V štirih organizacijah združenega dela (Žito - TOZD Mlini, sgp Pionir — TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, Riko — TOZD Komunalna oprema, Ellux) so programe ukrepov za odpravo motenj v poslovanju dobro pripravili, zato podpiramo njihove aktivnosti. 2. Organizacije združenega dela (Izolirka — TOZD Ljubljana, Integral — SAP TOZD Turbus, Rog — TOZD Sestava dvokoles), na katerih poslovanje po našem mnenju v največji meri vplivajo zunanji vzroki (predvsem razkorak med ceno surovin in proizvodov) imajo programe ukrepov dobro pripravljene. KDP bo zato tekoče spremljal njihovo poslovanje v zvezi s cenami surovin in končnih izdelkov ter v primeru odstopanj problematiko posredoval Republiškemu komiteju za tržišče in splošne gospodarske zadeve. 3. Organizacije združenega dela (Integral — TOZD Prevozi, Emona MIZ, KPL — DS — Družbeni standard), ki imajo svoje programe ukrepov rokovno pomanjkljivo opredeljene in brez nosilcev izvajanja del, naj to dopolnijo do 20. novembra 1983. 4. Organizacije združenega dela, ki so svoje programe ukrepov pripravile premalo konkretno, brez nosilcev izvajanja del in brez strokov nih opredelitev, naj pomanjkljivosti odpravijo do 20. novembra 1983 (Emona Agroemona — Tovarna močnih krmil, Petrol — TOZD Vzdrževanje in investicije). 5. Ne glede na to, da je v dveh OZD Emona — BC — TOZD Prehrana in Emona — Commerce — TOZD TOZD Globus otežkočena primerljivost s podskupino dejavnosti predlagamo, da svoje ukrepe v programih ukrepov do 20. novembra 1983 konkretneje dopolnijo in jih opredele tako z roki kot nosilci izvajanja del. 6. Ker ŽG — ŽTO -1- TOZD Kontejnerski terminal programa ukrepov za odpravo motenj v poslovanju ni pripravila, mora to storiti do 20. novembra 1983. 7. Od Organizacij združenega dela, ki so bile zadolžene za priprave programa ukrepov za odpravo motenj v poslovanju, ga trem ni bilo po trebno pripraviti in sicer SCT — TOZD Strojni inženiring, ker j( TOZD skupnega pomena, IBT — TOZD Projektivni biroji, ki jt izboljšal poslovanje in Obrtni zadrugi Gikos, katere delovna skupnost je poslovala rentabilno, zato bo dana pobuda SDK, da se v bodoče za obrtne zadruge pripravljata dva zaključna računa (eden za obrtno zadrugo in drugi za delovno skupnost). 8. Ugotavljamo, da so vsi programi ukrepov za odpravo motenj v poslovanju kratkoročno oz. celo operativno usmerjeni, dolgoročnejših razvojnih rešitev, vsaj nakazanih programi ne vsebujejo. Menimo, da je to pomanjkljivost programov, ki bi jo bilo potrebno odpraviti v letu 1984, ko se bodo pripravljale analize razvojnih možnosti, smernice ter elementi za srednjeročne planske dokumente 1986—1990. 9. V Komiteju za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj bomo ob zaključku devet mesečnega poslovanja ponovno analizirali poslovanje navedenih organizacij združenega dela ter v primeru, da vsi opredeljeni ukrepi ne bodo dali pozitivnih rezultatov skupno z organizacijami združenega dela poskusili najti dodatne ukrepe, ki bi tako stanje sanirali. 10. Izvršni svet bo glede na devetmesečne rezultate in problematiko, programe in poslovanje posameznih OZD individualno predlagal zboru skupščine v obravnavo. Gradivo pripravili v Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Marjeta Sternad Predsednica Izvršnega sveta Gabrijela JELEN PROBLEMATIKA življenja in dela v krajevnih skupnostih V tem gradivu želimo prikazati podobo krajevnih skupnosti danes. Želimo se vprašati kje in kako daleč so z uresničevanjem ustavne vloge krajevnih skupnosti v občini. Kako daleč z njihovimi podružab-ljanjem kot odprtih, lokalnih, samoupravnih in humanih skupnosti, v katerih delovni ljudje in občani neposredno ugotavljajo in uresničujejo probleme ter interese svojega skupnega dela in življenja. Želimo ugotoviti skupne in nekatere posamične probleme, ki so pri delu in življenju KS v ospredju, zato da se primerno organiziramo in jih načrtno odpravljamo. Seveda z vednostjo, da je uresničevanje ustavne vloge KS trajen proces in sestavni del uresničevanja socialističnega samoupravnega sistema in stvar vseh subjektivnih dejavnikov, ki ga je treba stalno uresničevati, prilagajati in dopolnjevati specifičnim in razmeram posamezne krajevne skupnosti in občine kot komune. PROSTORSKA DELITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI občine, SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter organizacij združenega dela iz gospodarstva. Srednjeročne plane so sprejele vse krajevne skupnosti razen krajevne skupnosti Novo Polje. Kljub usklajevanju so plani ostali precej nerealni in so vsebovali predvsem na področju investicij, v komunali, trgovini in družbenem standardu precej neuresničljivih želja. V postopku priprave in sprejema sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov je bila ponovno izvedena akcija usklajevanja po posameznih Krajevnih skupnostih.Usklajevanje je bilo opravljeno na zborih krajanov, udeleževali p» so se jih predstavniki izvršnega sveta, strokovnih služb občine, družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih interesnih skupnosti. Rezultat usklajevanja je bil v tem, da je večina krajevnih skupnosti sprejela spremembe in dopolnitve srednjeročnih planov in jih uskladila z realnostjo oziroma z zahtevami stabilizacije in zoženih gmotnih razmer v gospodarstvu — predvsem na področju komunale ter investicij razvoja trgovske mreže m družbenega standarda. Spremembe in dopolnitve srednjeročnih planov so sprejele krajevne skupnosti Besnica, Kodeljevo, 25 Maj, Stepanja vas, Sotočje, Zadobrova — Sneberje, Zalog in Zelena jama. Nove krajevne skupnosti Nove Fužine, Moste in Selo so srednjeročne plane delale tako, da so zožene gmotne razmere že upoštevale. V krajevni skupnosti Bizovik, Dolsko, Hrušica—Fužine, Klopce, Lipoglav, Polje, Šmartno, Vevče—Zg. Kašelj in Zadvor so menili, da sprememb in dopolnitev plana ni potrebno pripravljati. V krajevni skupnosti Jože Moškrič-Ciril in Dušan Kveder-Tomaž pa imajo skupen srednjeročni plan, v katerem so tudi upoštevane zožene razmere. V razvoju ustavne vloge krajevne skupnosti beležimo leto 1979 kot prelomno obdobje, ko je bila spre jeta zvezna resolucija o razvoju krajevnih skupnosti in ko smo v naši občini začeli široke družbenopolitične aktivnosti za prostorsko delitev velikih krajevnih skupnosti. Leta 1980 je bilo z referendumsko odločitvijo ustanovljenih šest novih krajevnih skupnosti. Tako imamo sedaj v občini 23 krajevnih skupnosti. V novpustanovljenih krajevnih skupnostih so se takoj po referendumu začele priprave za sprejetje samoupravnih splošnih aktov in samoupravno konstituiranje delovnih ljudi in občanov v okviru organov krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij. Ta proces je sicer potekal počasi, vendar je že kmalu pokazal, da je bila pravilna odločitev za samoupravno in prostorsko preoblikovanje krajevnih skupnosti. Bili so doseženi pomembni rezultati v samoupravnem in političnem organiziranju krajanov v novooblikovanih krajevnih skupnostih. Kljub številnim materialnim težavam so se izboljšali pogoji za neposredno samoupravno in demokratično odločanje delovnih ljudi in občanov v delegatskem sistemu, povečalo se je število družbeno aktivnih delovnih ljudi in občanov, zmanjšala sc je odtujenost posameznika in družine v sosedstvu, nastali so ugodnejši pogoji za razvijanje pristnejših medčloveških odnosov in prostovoljno organizirano razreševanje interesov ter skupnih potreb v krajevni skupnosti. STATUTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Občinska konferenca SZDL, ki je sicer nosilka razvoja ustavne vloge krajevne skupnosti, je vodila vsebinske priprave za izdelavo osnutka vzorčnega statuta krajevnih skupnosti, ki je bil podlaga za Pripravo statutov vseh krajevnih skupnosti na območju Ljubljane. O tem vzorčnem osnutku je bila organizirana razprava v okviru občine, mesta, skupnosti slovenskih občin in republiške konference SZDL ter tako izdelana kvalitetna podlaga za izdelavo statutov v vseh krajevnih skupnostih Ljubljane. Ugotavljamo, da so zlasti novo ustanovljene krajevne skupnosti pristopile k izdelavi in sprejetju svojih statutov, nekatere KS pa so to nalogo zanemarile. Zato je ta naloga še odprta in jo je treba čimprej opraviti in na tej podlagi pristopiti k novemu samoupravnemu organiziranju delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. planiranje razvoja krajevnih skupnosti Zakon o sistemu družbenega planiranja opredeljuje kot enega izmed nosilcev planiranja tudi delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, zato ima krajevna skupnost pravico in dolžnost sprejemati srednjeročni plan razvoja. V postopku priprave plana krajevne skupnosti se delavci, delovni ljudje in občani povezujejo z delovnimi organizacijami, kjer krajani ustvarjajo dohodek oziroma z organizacijami združenega dela, ki ne glede na sedež vplivajo na delo in razvoj krajevne skupnosti ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. S povezovanjem krajani zagotavljajo in razvijajo socialistične samoupravne odnose ter usklajujejo in uresničujejo skupne interese in cilje. Pri pripravi srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981 —1985 je bila izvedena obsežna akcija usklajevanja planov KS, SKUPŠČINE IN SVETI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Ob uresničevanju resolucije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti in razvoju ter delovanju komunalnega in delegatskega sistema v Ljubljani se je veliko pozornosti posvetilo delovanju skupščin in Svetov krajevnih skupnosti ter delovnim telesom organov KS. Ugotavljamo, da skupščine krajevnih skupnosti še niso zaživele tako, kot bi morale in tudi ne opravljajo vseh svojih v statutih opredeljenih pravic in dolžnosti. Ugotavljamo, da pretežni del teh opravil prevzamejo še vedno nase Sveti KS,*kar prav gotovo ni dobro. DELEGATSKI SISTEM V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Delo delegatov in delegacij je v tem mandatnem obdobju nekoliko boljše kot je bilo to primer v prvem in drugem mandatnem obdobju. Toda še vedno se pojavlja precejšnja pasivnost med delegati, zato so seje delegacij čestokrat nesklepčne in je težko določiti delegate, še zlasti delegate za zasedanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Prav tako je še vedno problematična povezava teh delegacij znotraj krajevne skupnosti ter z delegacijami OZD, ki imajo sedež na območju KS. Sicer pa analiza delovanja delegatskega sistema v nadaljevanju prikazuje sledeče: — 14. marca 1982 je bilo na splošnih volitvah v KS izvoljenih skupaj 1444 delegatov za delegiranje v občinsko skupščino in skupščine SIS družbenih dejavnosti. V delegacije za zbor krajevnih skupnosti je bilo izvoljenih 252 delegatov. V delegacije SIS pa 152 posebnih delegacij z 982 delegati, v 16 združenih delegacij je bilo izvoljeno 151 delegatov in 4 splošne delegacije z 59 delegati. — Pri ocenjevanju dela zborov občinske skupščine v prvem letu tega mandata velja kot nesporna ugotovitev, da je bil zbor krajevnih skupnosti ocenjen kot najaktivnejši. To je v prvi vrsti posledica dejstva, da se je krajevna skupnost v precejšnji meri uveljavila kot samostojna temeljna celica samoupravne družbe, v kateri se povezujejo in usklajujejo mnogi življenjski interesi delovnih ljudi in občanov. V bistveni meri pa vpliva na večjo aktivnost tega zbora tudi dejstvo, da v primerjavi z delovnimi organizacijami — krajevne skupnosti nimajo drugih učinkovitih poti za uveljavljanje svojega vpliva pri urejanju širših družbenih zadev. Prav zaradi slednje ugotovitve se daje delegacijam za zbor krajevnih skupnosti več pozornosti kot delegacijam za SIS in to pri kadrovanju, kot kasneje v delovanju. Prav zato so še vedno številne pripombe in zlasti vprašanja delegatov takšna, ki sodijo v ene od skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in ne na zbor krajevnih skupnosti. — Udeležba na sejah zbora krajevnih skupnosti kaže na vehke razlike med krajevnimi skupnostmi. Pet krajevnih skupnosti je imelo doslej 100 odstotno udeležbo na sejah. Te KS so: Dušan Kveder-Tomaž, Hrušica—Fužine, 25. Maj, Selo in Zadobrova—Sneberje. Najslabše pa sc sej udeležujejo KS Sotočje, ki so se od dvaindvajsetih sej udeležili le trinajstih ali 59 odstotno, delegati iz KS Zadvor pa so bili na eni seji več ali 63,6 odstotkov. Udeležba delegatov iz krajevnih skupnosti na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti je mnogo slabša. Tako so bili na primer na zadnji seji SIS otroškega varstva udeleženi le delegati iz desetih KS (imamo jih 23). Iz KS Hrušica -6 Fužine in iz KS Klopce v tem o-MfKiitu še ni bilo delegata na sejah. Delegat iz KS Šmartno je bil le na pivi seji, delegat iz KS Zadvor je bil na dveh sejah, prav tako delegat iz Kodeljevega. Poglejmo občinsko zdravstveno skupnost. Delegat i/. Klopc je bil le na eni seji skupščine (bilo jih devet), prav tako delegat iz Novih Fužin, delegat iz KS Selo je bil na dveh sejah, delegat iz KS Vevče ZG. Kašelj pa na treh sejah. Na vseh sejah so bili le delegati iz Most in Kodeljevega. Če pogledamo občinsko kulturno skupnost vidimo, da je bilo v tem mandatu sedem sej in da se nobene od teh ni udeležil delegat iz Šmartnega in delegat iz Hrušice—Fužine. Iz Zadvora, Bizovika, Klopc in Lipoglava pa samo ene seje. Podobna slika se kaže pri vseh drugih skupščinah SIS, le da se imena KS menjavajo, tako da stvari ne moremo poenostaviti in reči, da kakršen je odnos krajevne skupnosti do ene SIS, da je takšen odnos do vseh. — Ne moremo trditi, da je ta prikaz udeležbe delegatov na sejah odraz ali slika aktivnosti in urejenosti krajevne skupnosti nasploh, vendar praksa in izkušnje govore, da je rado tako. Prikaz je dovolj veliko opozorilo, da bo v nekaterih KS le treba pobliže pogledati in odpraviti vzroke za slabo delovanje te delegatske poti. STANOVANJSKA SAMOUPRAVA Med pomembnejšimi aktivnostmi delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v tem obdobju so tudi aktivnosti za samoupravno organiziranje stanovalcev po vsebini novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Aktivnosti za ustanavljanje skupnosti stanovalevev so bile dolgotrajne in zahtev e. Do 30. 9.1983 je bilo od skupno 11.514 stanovanj organiziranih v skupnost stanovalcev 7562 stanovanj. V sredinah, kjer do tega datijma skupnosti stanovalcev še niso ustanovili, se po sklepu skupščine stanovanjske skupnosti že uvaja ukrep družbenega varstva. Aktivnosti moramo nadaljevati, da bodo tudi v vseh drugih sredinah ustanovljene skupnosti stanovalcev, da bodo ustanovljene polno samoupravno zaživele in da bodo funkcionalno ter vsebinsko zaživeli sveti stanovalcev pri krajevnih skupnostih. SVETI POTROŠNIKOV V glavnem so v v .-h krajevnih L ipnostih ustanovljeni Sveti potrošnikov, vendar je konferenca svetov potrošnikov ugotovila, da je njihova aktivnost različna. Vzrok takemu stanju je: — v premajhni op nizir:-nosti meznih članov svetov potrošnikov (nemalokrat tudi zaradi nespoštovan ja dogovorjenih dogovorov z organizacijami), —- slabih kadrovskih rešitev oziroma sestave svetov. povezanost med organi in skupščino krajevne skupnosti s svetom potrošnikov je premajhna. FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Najbolj pereč problem v krajevnih skupnostih je prav gotovo financiranje. Viri financiranja krajevnih skupnosti so naslednji: ' — sredstva iz proračuna občine za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti — sredstva na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov po združevanju sredstev za prioritetni program nalog krajevnih skupnosti (med OZD in KS), — namenska sredstva samoupravnih interesnih skupnosti in — drugi lastni viri prihodkov krajevnih skupnosti (najemnine poslovnih prostorov, samoprispevki krajanov i:d.), Z zbranimi sredstvi krajevne skupnosti -.amostojno razpolagajo na podlagi srednjeročnih in letnih programov dela ter finančnih načrtov. Stalen in najmočnejši vir sredstev doteka iz proračuna občine za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti Ta „cdstva krajevne skupnosti prejemajo v dvanajstinah na podlagi sprejetih kriterijev in meril. V letošnjem letu je namenjeno v proračunu oiičinc 17.621.000 din. poleg tega pa je zagotovljenih še 1.710.000 din za amortizacijo. S sredstvi za funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti financirajo materialne izdatke in osebne dohodke zaposlenih delavcev v krajevnih skupnostih. Nekatere krajevne skupnosti pa financirajo iz teh sredstev tudi druge naloge iz svojega programa. Višina osebnih dohodkov zaposlenih v krajevnih skupnostih je zelo različna tako pri tajniku KS kot pri administrativnih delavcih. Najmanjši netto OD tajnika KS (brez minulega dela) znaša 14.115,00 din, najvišji pa 31.095,15 din. Pri administrativnih delavcih je najmanjši OD 14.486,00 din, najvišji pa 18.578,00 din. 1 ako je delež sredstev za osebne dohodke, ki se financirajo iz sredstev za funkcionalno dejavnost, zelo različen. V enih izmed krajevnih skupnosti mesečno porabijo za osebne dohodke 64% od sredstev za financiranje funkcionalne dejavnosti, v drugi 93 % in v krajevnih skupnostih, ki imajo skupno strokovno službo le 55% vseh sredstev, ki jih dobijo za funkcionalno dejavnost iz proračuna. Na tako različno porabo sredstev za osebne dohodke ne vpliva samo različna višina OD, temveč tudi različno število zaposlenih delavcev. Iz tega sledi, da je potrebno uveljaviti enotne kriterijeun merila za vrednotenje del in nalog, ki se opravljajo za potrebe krajevnih skupnosti. Poleg tega je potrebno izpeljati akcijo, da pride do združevanji del in nalog, predvsem administrativno tehničnih povsod tam, kjer obstajajo za to pogoji.'S tem bi racionalizirali administrativno tehnična opravila, zavrli zahteve po novih zaposlitvah in zmanjšali pogodbena dela. Realizacija teh usmeritev bi prispevala k stabilizacijskim prizadevanjem za postopno zmanjšanje družbene režije. Poleg tega bi se delno ublažil pritisk na že tako omejena proračunska sredstva, saj nekatere krajevne skupnosti nenehno opozarjajo, da ne prejemajo dovolj teh sredstev. Po prenehanju financiranja KS s tako imenovano »glavarino« so bile v okviru občine organizirane številne razprave o družbenem dogovoru o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na podlagi družbenega dogovora je bil izdelan tudi samoupravni sporazum, ki pa ni bil sprejet. Zato smo se v občini odločili za neposredno menjavo med delavci v združenem delu in krajevnimi skupnostmi ter na podlagi razvojnih programov krajevih skupnosti. Vendar se tudi ta oblika zagotavljanja sredstev v letošnjem letu ni preveč obnesla, ker so omejena sredstva skladov skupne porabe OZD in zaradi prepozno posredovanih samoupravnih sporazumov v obravnavo in odločanje. Krajevne skupnosti se neposredno dogovarjajo z organizacijami združenega dela o financiranju nalog iz skupnega prioritetnega programa. Znesek, ki ga naj bi OZD odvajale iz sklada skupne porabe, temelji na skupni vrednosti dogovorjenega programa v vseh KS v višini 9.823.00 din, določen pa je v skladu s številom zaposlenih delavcev v posameznih organizacijah združenega dela oz. delovni skupnosti. Do sedaj je samoupravne sporazume sprejelo 47 cd 127 podpisnikov. Na podlagi pristopnih izjav torej sklepamo, da bodo OZD prispevale za realizacijo prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto 1983 le sredstva v višini 2.718.200 din. Z zbranimi sredstvi krajevne skupnosti ne bodo realizirale prav veliko nalog, še posebej zato, ker so ta sredstva razdrobljena po posameznih krajevnih skupnostih. Nismo pa še uspeli doseči, da bi krajevne skupnosti zbrana sredstva združile za nekaj prednostnih nalog. Ravno pri tej akciji je prišla do izraza delna solidarnost med krajevnimi skupnostmi.Pri oblikovanju prioritetnega programa so nekatere krajevne skupnosti odstopile od svojih zahtev v korist manj razvitih krajevnih skupnosti. Nobenega večjega uspeha še nismo dosegli pri izenačevanju pogojev dela in enakomernem razvoju vseh krajevnih skupnosti v Ljubljani. Pripravljeni so le enotni kriteriji za financiranje funkcionalne dejavnosti v vseh ljubljanskih občinah. Ker tudi v prihodnje ne bo v Ljubljani enotnega sistema financiranja KS (namesto glavarine), je potrebno aktivnosti na tem področju nadaljevati v smeri, da se čimpreje oblikuje novi predlog prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti naše občine za leto 1984. Zato smo se v iskanju najustreznejše rešitve financiranja KS v letošnjem načinu sklepanja samoupravnih sporazumov sicer nekoliko približali ustavni zasnovi povezovanja krajevnih skupnosti z OZD, vendar smo hkrati ugotovili, da so načela na podlagi katerih naj bi temeljil sistem financiranja, v praksi skoraj neuresničljiva. — dogovarjanje in sporazumevanje med KS in TOZD je zares uspešno le tam, kjer je večina prebivalcev KS zaposlena v eni ali dveh OZD, ter ob pogojih, da je sedež teh OZD v tej KS. Take krajevne skupnosti so v naši občini le redke. — zbrana sredstva v posamezni KS praviloma ne zagotavljajo realizacije nalog uvrščenih v prioritetni program. — delovni ljudje, ki prebivajo izven območja občine ne prispevajo svojega deleža v krajevno skupnost, v kateri stalno prebivajo s svojo družino, — veliko krajevnih skupnosti nima na svojih območjih OZD, s katerimi bi sklepale samoupravne sporazume oziroma se neposredno povezovale. Sistem »razdelilnika« s katerimi OZD naj se KS sporazumevajo, pa je vse preveč umetno narejen in sc razlike v razvoju posamezne KS še poglabljajo. Navedene pomanjkljivosti bi delno odpravili, če bi v vse samoupravne sporazume vgradili določilo.s katerim bi se krajevna skupnost obvezala, da je v primeru če bo zbrala le manjši del sredstev, ki ne bodo zadoščala za realizacijo njene prioritetne naloge, dolžna la sredstva združiti za realizacijo druge prioritetne naloge iz skupnega programa. Poleg nalog, ki so vključene v razvojne programe, krajevne skupnosti prejemajo tudi manjša finančna sredstva od nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti. Ta sredstva, ki so nekatera redna, nekatera pa občasna, so strogo namenska in se uporabljajo za izvajanje manjših programiranih nalog kot so: — dovozi vode v sušnih obdobjih — za zimsko službo — za vzdrževanje vaških poti — za gradnjo in vzdrževanje otroških igrišč — za urejevanje zelenih površin — za financiranje kulturnih akcij in — za financiranje prostorov za kulturo. Nekatere krajevne skupnosti zbirajo tudi prispevke krajanov v obliki samoprispevka v delu in denarju. Tako odpravljajo najbolj žgoče komunalne probleme predvsem v izvenmestnih krajevnih skupnostih. V ostalih krajevnih skupnostih prostovoljnega dela krajanov in drugih oblik prispevkov skorajda ne uveljavljajo. informiranje krajanov Informiranje krajanov je zelo različno in prilagojeno specifičnim pogojem in stopnji razvitosti informiranja v posamezni krajevni skupnosti. O pomembnejših zadevah življenja in dela krajevne skupnosti krajane največkrat informirajo Sveti KS iti KK SZDL. V večini krajevnih skupnosti se poslužujejo naslednjih oblik informiranja: — zbori krajanov — preko oglasnih tabel — preko hišnih svetov in — z obvestili preko kurirske mreže na osnovnih šolah Sedem krajevnih skupnosti redno ali občasno izdaja svoja ciklostirana glasila, dve pa sta prenehali z izdajanjem. Krajevne skupnosti se, nekatere bolj, druge manj, za informiranje krajanov poslužujejo tudi občinskega glasila NAŠA SKUPNOST. Lahko ugotovimo, da informiranje krajanov v krajevnih skupnostih Še ni zadovoljivo. Tudi delegati velikokrat niso dovolj informirani o delu orgaov krajevne skupnosti in o problematiki posameznih okolij, poleg tega pa organi in krajani tudi niso dovolj informirani o delu delegatov. Kljub različnim oblikam informiranja predstavlja najustreznejšo in najbolj učinkovito obliko še vedno neposredna komunikacija — torej na zborih delovnih ljudi in občanov ter na sestankih samoupravnih organov in delegacij. S takim načinom pa je zaradi različnih razlogov zajetih le nekaj odstotkov vseh krajanov. Nedvomno bo potrebno posvetiti več pozornosti uveljavljanju zborov delovnih ljudi in občanov za posamezna območja v krajevni skupnosti oziroma glede na določene interese, tudi iz tega razloga. Oglasne deske so primerne le za določene specifične informacije in v nobeni krajevni skupnosti ne bi smele ostati prevladujoč način informiranja. V prizadevanjih za to, da vse pomembne informacije najdejo pot do krajanov, se bodo morale krajevne skupnosti še bolj nasloniti na občinsko glasilo NAŠA SKUPNOST, v okviru materialnih možnosti pa občasno izdajati krajevni BILTEN. PROSTORSKI POGOJI ZA DELO KS Prostorska problematika krajevnih skupnosti se zadovoljivo rešuje. Nove prostore so pridobile krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž in Nove Fužine, zagotovljeni pa so tudi prostori za bodočo krajevno skupnost, ki bo nastala iz bežigrajskega dela soseske MS 12 Nove Jarše. Ponekod so večji problemi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za vzdrževanje poslovnih prostorov KS. Predvsem je problem vzdrževanja zadružnih in kulturnih domov s katerimi upravljajo krajevne skupnosti. Delno se ta problematika rešuje tako, da je vzdrževanje teh objektov vključeno v prioritetni program nalog krajevnih skupnosti za leto 1983 in 1984, ki ga financirajo organizacije združenega dela na Podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov. Nekaj krajevnih skupnosti ima tudi težave s plačevanjem dokaj visokih najemnin za poslovne prostore. družbenopolitične organizacije Delovanje in vlogo družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih v nekaterih sredinah še vedno podcenjujejo. Isto velja tudi Za družbene organizacije in društva, čeprav imajo pomembno vlogo Pri zadovoljevanju interesov občanov in so pomemben organizator aktivnosti predvsem mladih pa tudi drugih krajanov. Ob tem moramo tudi ugotoviti, da je še vedno premajhna aktivnost sindikata glede ustanavljanja koordinacijskih odborov sindikata v krajevnih skupnostih. V zvezi s temi ugotovitvami pa moramo posebej podčrtati tudi skupne napore vseh organiziranih subjektivnih dejavnikov za njihovo še večjo prisotnost pri razvoju in delovanju krajevne samouprave ter delegatskega sistema v celoti. VARSTVO OKOIJA Na področju varstva okolja sc v naši občini srečujemo z nekaterimi zelo perečimi problemi kot so onesnaženje zraka in vode v KS Zalog in sosednjih krajevnih skupnostih in onesnaženje ter hnip zaradi Toplarne v Mostah. Problem onesnaževanja v Zalogu je tako Širokega pomena, da ga ne morejo rešiti niti krajevne skupnosti ne občina, temveč ga je treba reševati prek širše družbene skupnosti. PREDLOG UGOTOVITEV IN SKLEPOV: — Krajevne skupnosti, ki še niso izdelale in sprejele novih statutov, morajo to nalogo opraviti do 31. 123. 1983. Nosilcca: KK SZDL in Sveti KS — Planiranje v krajevnih skupnostih vsebinsko napreduje, saj so se plani krajevnih skupnosti usklajevali glede na realne možnosti nadaljnjega razvoja. KS k Novo Polje mora izdelati in sprejeti srednjeročni plan razvoja do 31. 1. 1984. Nosilec: samoupravni organi KS Novo Polje — Glede delovanja samoupravnih organov v krajevnih skupnostih, predvsem skupščin in svetov ugotavljamo, da je potrebno utrjevati in poglabljati samoupravno delovanje delovnih ljudi in občanov v teh organih. — Vse sile je potrebno vložiti v izboljšanje dela delegacij in delegatov za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena. — Strokovne službe skupščin samoupravnih interesnih skupnosti so dolžne sproti obveščati krajevne skupnosti o udeležbi oziroma odsotnosti njihovih delegatov na sejah skupščin. — Potrebno je nadaljevati z aktivnostjo ustanavljanja skupnosti stanovalcev povsod tam, kjer jih še niso ustanovili ter utrjevati delo že ustanovljenih skupnosti stanovalcev in hišnih svetov. Obvezno je potrebno ustanoviti Svete stanovalcev pri krajevnih skupnostih ter njihovo vlogo in dejavnost vgraditi v samoupravni in delegatski sistem v krajevni skupnosti in občini. — V skladu s sklepi skupščine občine z dne 29. junija 1983 je potrebno tudi v letu 1984 zagotavljati sredstva krajevnim skupnostim na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za prioritetni program nalog'krajevnih skupnosti. V vse samoupravne sporazume je potrebno vgraditi določilo, po katerem bo posamezna krajevna skupnost upravičena in dolžna združiti zbrana sredstva za tisto nalogo v drugi krajevni skupnosti, ki je po prioriteti najpomembnejša, v kolikor do 30. 4. 1984 OZD s katerimi bo sklepala samoupravni sporazum, ne bodo združile dovolj sredstev za realizacijo celotne prioritetne naloge oziroma v kolikor v nadaljnjih dveh mesecih krajevna skupnost ne bo uspela zaključiti finančne konstrukcije za svojo nalogo z drugimi viri sredstev. — Uveljaviti je potrebno enotna merila za vrednotenje tajniških in drugih del za potrebe krajevnih skupnosti ter s tem odpraviti neopravičeno velike razlke v osebnih dohodkih med posameznimi delavci. Nosilci: občinski sekretariat za občo upravo, Sveti krajevnih skupnosti v sodelovanju s sindikatom delavcev zaposlenih v KS Rok: April 1984 — Potrebno je izpeljati akcijo združevanja del in nalog predvsem administrativno-tehničnih in organizirati skupne strokovne službe za več KS povsod tam, kjer je potrebno in-obstajajo pogoji. Nosilci: Sveti krajevnih skupnosti Rok: Junij 1984 — Večjo pozornost je potrebno posvetiti informiranju krajanov. Krajevne skupnosti se morajo posluževati različnih oblik informiranja krajanov. Predvsem je potrebno aktivirati komisije za informiranje in v njih obvezno vključiti oziroma določiti dopisnika za občinsko glasilo NAŠA SKUPNOST. Nosilci: KK SZDL in Sveti KS Rok: Stalna naloga — Glasilo NAŠA SKUPNOST naj še več poroča s sej skupščin v smislu povratnega obveščanja krajanov o aktivnosti delegatov krajevnih skupnostih na sejah skupščin. Nosilec: Uredniški odbor NAŠE SKUPNOSTI Rok: Stalna naloga * — Organi krajevnih skupnosti morajo kadrovsko izpopolniti Svete potrošnikov, da bodo lahko bolje in uspešneje delovali v naprej ter skupaj z njimi reševali nastale probleme. Le na taki osnovi se bodo lahko še bolj uveljavila vloga svetov potrošnikov in s tem omogočila tudi samoupravna organiziranost potrošnikov V posameznih krajevnih skupnostih in občini. Nosilci: Samoupravni organi KS, Sveti potrošnikov in Konferenca Svetov potrošnikov Rok: Stalna naloga — Ker v tem gradivu ni prikazano delo poravnalnih svetov predlagamo, da se poročilo o njihovem delu obravnava na zborih skupščine občine hkrati s poročili o delu postaje milice in pravosodnih organov. Nosilec: Občinski sekretariat za občo upravo in KS — Zaradi velikih problemov onesnaženja okolja in nujnosti razreševanja teh problemov predlagamo, da občinski sekretariat za urbani- « stične in gradbene zadeve ter varstvo okolja pripravi o onesnaženosti zraka in voda v Zalogu in sosednjih krajevnih skupnostih, o onesna- ženosti zraka zaradi Toplarne v Mostah in drugih problemih gradivo za ene od sej zborov skupščine občine v letu 1984. Nosilec: Občinski sek. za gradb. in urbanistične zadeve ter varstvo okolja v sodelovanju s sekretariatom skupščine. Rok: V letu 1984 — Dosedanje izkušnje nam kažejo, da se morajo krajevne skupnosti že sedaj pričeti pripravljati za novo plansko obdobje 1986'— 1990 tako, da bi lahko pravočasno v planih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena, OSNUTEK N Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v sklada s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skapičiae občin v SR Sloveniji DOGOVOR o usklajevanju davčne politike v letu 1984 x__________________________________ 1. člen Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1984 izhajale iz naslednjih načel: — da taiorajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da'sc z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti zavezancev med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi; — da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi; — da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in prizadeva za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. 2. člen Udeleženke se bodo v letu 1984 prizadevale, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju. 3. člen Udeleženke se zavezujejo, da se bodo v letu 1984 prizadevale za dosledno izterjavo vseh odmerjenih davkov in prispevkov, ki so dospeli v plačilo. 4. člen Udeleženke bodo v letu 1984 predpisale naslednje davke, ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja 8. davek na dobitke od iger na srečo, 9. davek na promet nepremičnin, 10. davek od prometa proizvodov in storitev. 5. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1984 predpisale stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini do 0,5%. , Udeleženke sc zavezujejo, da bodo predpisale oprostitev davka od osebnega dohodka za osebne dohodke, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. 6. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1984 predpisale osnovne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v višini, dogovorjeni za leto 1982. Za zavezance, ki niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani na zagotovili možnosti, pogoje in sredstva za financiranje planov razvoja krajevnih skupnosti. Nosilci: Krajevne skupnosti GRADIVO SO PRIPRAVILI: Občinski sekretariat za obč. upravo Komisija za razvoj krajevnih skupnosti pri skupščini občine in Svet za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri predsedstvu OK SZDL MumiiimiiimiimiiiiiiiiMiimiimiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiimiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimii podlagi dohodkov od samostojnega opravljanja kmetijske dejavnosti, bodo udeleženke v letu 1984 predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti v naslednji višini: — od katastrskega dohodka jiegozdnih površin v višini od 10% do 20%; - — od dohodka od gozda v višini od 20% do 30%. Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva - preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Te olajšave so višje za zavezance, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo ter sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občin. Pogoje in višino olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 7. člen Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se plačuje od ostanka čistega dohodka, določile stopnje v naslednji višini: osnova stopnja v % do 60.000 din 18-22 od 60.000 do 90.000 din 23-27 od 90.000 do 140.000 din 28-32 od 140.000 do 200.000 din 33-37 od 200.000 do 270.000 din 38-42 od 270.000 do 350.000 din 43-47 od 350.000 do 450.000 din 48-52 od 450.000 do 800.000 din 53-55 nad 800.000 (Jin 56-58 8. člen Udeleženke so soglasne, da bodo zavezancem, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in opravljajo dejavnosti, katerih razvoj se v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini želi pospeševati, glede na višino vloženih sredstev priznale davčne olajšave za: — naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini do 40% od vloženih sredstev. — naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini do 40% od vloženih sredstev. Določbe iz prejšnjega odstavka sc lahko uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti, davčna olajšava pa lahko znaša največ do 20% od vloženih sredstev. Davčne olajšave iz prvega in drugega odstavka tega člena sc porazdelijo na določeno dobo, vendar največ na 5 let. Za dejavnosti, katerih razvoj sc želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občinah (deficitarne dejavnosti) bodo udeleženke določile davčne olajšave v višini od 20 do 40% od odmerjenega davka glede na vrste dejavnosti. Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti, opredeljene v četrtem odstavku tega člena, bodo udeleženke določile davčne olajšave v posameznem letu v višini od 30% do 75%, za ostale dejavnosti od 20% do 50% od odmerjenega davke-za čas do 3 let. Druge pogoje za priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 20% od odmerjenega davka. Zavezancu davka, ki je dodatno zaposlil nove delavce, sc v letih za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v S R Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vred -nostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek niža: — za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10%, — za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20%, — za 15%, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30%, —• za 25%, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50%, — za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. Zavezancem, ki vlagajo sredstVa v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna davčna olajšava do 30% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev. Olajšava sc prizna za čas do 3 let. Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke in otroke, ki nadaljujejo Šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana'ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek.v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni ddhodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. Borcem NOV sc, pod pogoji iz dvanajstega in trinajstega odstavka tega člena, priznavajo davčne olajšave v višini do 10%. Skupne olajšave iz tega člena v posameznem letu ne morejo presegati 80% odmerjenega davka, s tem, da se olajšava iz sedmega odstavka tega člena v navedeno omejitev ne všteva. Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR^Sloveniji v preteklem letu. 9. člen Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enoto, in sicer: A. Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10%, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se Štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov dosenih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10%, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbi- ranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne Štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25%, , . 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organi- zacije Združenega dela, državne organe ter drugebrganizad je in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40%. B. Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti bodo udeleženke določile v višini 40%. C. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic bodo udeleženke predpisale v višini 20%. D. Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia-filmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih ria zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih,športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke predpisale stopnjo 40%. Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, bodo udeleženke predpisale stopnje, znižane za 70%. Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu s 4. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uporabi predpisoiv in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 10. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke, od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davita v regionalnih okvirih. 1 11. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1984 zadržale oziroma predpisale razpone in stopnje davka od dohodkov iz premoženja v višini, dogovorjeni za leto 1983. Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1984 pristopile k vzpostavitvi evidenc o oddajanju stanovanj ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem. Podatke za vzpostavitev evidence zagotavljajo, za stanovanjske zadeve pristojni organi, prijavno-odjavne službe, krajevne skupnosti in hišni sveti. 12. člen Davek na dobitek od iger na srččo bodo udeleženke predpisale po stopnji 15%. Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katere se davek ne plačuje, v višini 10.000 din. 13. člen Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm. Stopnje davka so različne glede na čas od nabave do prodaje in znašajo: — 15%, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, — 10%, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 14. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1984 zadržale oziroma predpisale stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač v višini, dogovorjeni za leto 1982. 15. člen Udeleženke sc navezujejo, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom. 16. člen Udeleženke bodo v letu 1984 določile nove osnove in stopnje davka na promet nepremičnin v primeru, ko osnove in stopnje tega davka niso bile spremenjene v zadnjih dveh letih in jih uskladile v regionalnih okvirih. 17. člen Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pn oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih: —okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti; — zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov; — dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti; — učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov.* 18. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in organizacijsko krepitev, boljšo strokovno in tehnično opremljenost in usposobljenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno štipendijsko politiko, da bodo lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo. 19. člen Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti se nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke, v skladu s programom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke. Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke iz prejšnjega odstavka tega člena in 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke,se uporabijo praviloma kot namenska sredstva za modernizacijo in izboljšanje materialnega položaja uprav za družbene prihodke ati, da jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti. 20. člen Udeleženke sc dogovorijo, da bodo v letu 1984 dajale pobude odboru udeleženk za poenotenje računalniško vodenih evidenc davčnih zavezancev. Odbor udeleženk bo prejete pobude obravnaval in izdelal konkretne rešitve v vseh tistih primerih, kjer je to izvedljivo in zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. 21. člen Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno. 22. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 23. člen Gttffeui udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvezi o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije te* predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. 24. člen , , Udeleženke soglašajo, da hc administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljala Republiška uprava za družbene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo Republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk. 25. člen Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k dogovoru, se dogovor objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 42-16/83 Ljubljana, OBRAZLOŽITEV Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 temelji na načrtu uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji, na stališčih odbora udeleženk dogovora do izhodišč davčne politike v letu 1984 in analizi o izvajanju sedanjega dogo-vo,a o usklajevanju davčne politike. Pri da ku od osebnega dohodka delavcev je predlagano, da se stop-nja tega davka določi v razponu »do 0,5% *. S lem bi občine, ki imajo motnost pokrivanja proračunskih potreb iz drugih virov, preusmerili na doslednejše zbiranje sredstev iz drugih neposrednih virov, hkrati pa hi takšna rešitev posredno prispevata tudi k razbremenitvi obveznosti zdrulenega dela iz naslova osebnih dohodkov. Pri davku iz kmetijske dejavnosti od dohodkov negozdnih površin je bito za leto 1982 dogovorjeno zvišanje razponov davčnih stopenj po skupinah katastrskih občin za 30% tako, da znašajo za: I. skupino od 12 do 14% II. skupino od 8 do 10% III. skupino ”d 4 do 6% IV. skupino od I do 3%. Za dohodke od gozdov je bila dogovorjena stopnja v razponu med 25 in 32%. Po navedenih stopnjah se odmerja davek vsem zavezancem, ne glede na okoliščino, ali gre za čistega kmeta — kmečkega zavarovanca ali za kmeta delavca. Za zavezance davka iz kmetijstva, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje in zato ne plačujejo prispevkov za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, so bile dogovorjene dodatne stopnje davka iz kmetijstva v razponu med 25% in 40% za dohodke negozdnih površin ter med 40% in 50% za dohodke od gozdov. Takšna rešitev je bila sprejeta iz razloga, da se skupne obremenitve čistih kmetov priblitajo obremenitvam ostalih zavezancev. Glede na predvidene spremembe obdavčevanja dohodkov iz kmetijsktva ter sprejetega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki v enoten sistem zavarovanja vključuje tudi kmete je bilo ocenjeno, da so sedanji razponi davčnih stopenj po skupinah katastrskih občin in stopnje davka dohodkov od gozdov, ki je določena v razponu med 25 in 32% zadrtijo, medtem ko so pri dodatni stopnji davka od dohodkov negozdnih površin in dohodkov od gozda potrebne določene spremembe. Sprejeti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namreč določa, da del sredstev za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo tudi občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva in niso zavarovani kot kmetje. Po osnutku o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je ta prispevek predviden v višini 20%, Ker so sedanje stopnje tega davka razmeroma visoke in glede na potrebe po čimvečji proizvodnji hrane je bilo ocenjeno, da dodatno zviševanje skupnih obveznosti te kategorije občanov ne bi bilo primerno. Zalo je v dogovor vnešena določba, po kateri se za zavezance, ki niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani na podlagi dohodkov od samostojnega opravljanja kmetijske dejavnosti, določijo za leto 1984 dodatne stopnje iz kmetijstva v razponu med 10% in 20% od katastrskega dohodka negodznih površin in med 20% in 30% od dohodkov od gozdov. V zvezi s priznavanjem ekonomskih olajšav je bila v dogovor o usklajevanju davčne politike za leto 1983 vnešena določba, po kateri se le-te priznavajo pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Za leto 1984 predlagamo, da bi se tovrstne olajšave prizanavale v znatno večjem obsegu zavezancem, ki se vključujejo v družbeno organizirano tržno proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti programa setvenih planov in podobno. , Pri obdavčevanju dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku je predlagana sprememba razponov davčnih osnov in davčnih stopenj. Sedanje stopnje so pri začetni osnovi »do 30.000 din« določene v razponu med 28% in 33%, torej v višini kot Znaša skupna zbirna stopnja obveznosti iz osebnih dohodkov in pri končni osnovi »nad300.000 din« v razponu med 53% in 58%. Ker valorizacija davčnih osnov ni bila izvedena od leta 1981, torej ni sledila vsakoletnim inflacijskim gibanjem, delovanje sedanje progresivne davčne lestvice ne ustreza. Zalo je predlagana nova progresivna davčna lestvica in sicer tako, da bi stopnja davka pri začetni osnovi »do 60.000 din« znašala med 18% in 22%, pri končni osnovi »nad 800.000 din« pa med 5p% in 58%. Znižanje začetnih razponov davčnih stopenj naj bi prispevalo k realnejšemu izkazovanju poslovnih rezultatov obratovalnice. Stopnje davka po odbitku ter kriteriji in višina davčnih olajšav so bile predmet usklajevanja za leto 1983. Zato v dogovoru povzete rešitve zavezujejo k nadaljnjem usklajevanju tiste občine, ki tega niso izvedle v letošnjem letu. Na novo se uvajajo olajšave za zavezance, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči ter za zavezance, ki dodatno zaposlijo nove delavce. Po predlagani rešitvi se davčna olajšava priznava za vsakega dodatno zaposlenega delavca v znesku, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se praviloma priznava za teto, v katerem je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca, če je bil ta pri njem v delovnem razmerju najmanj 9 mesecev. V primeru, ko je zavezanec zaposlil novega delavca v drugi polovici odmernega leta in zato v lem letu ne izpolnjuje pogojev za davčno olajšavo, se ta prizna ob odmeri za naslednje leto. Tudi v lem primeru velja pogoj, da je bil novo zuposleni delavec v letu, za katero bo uveljavljal davčno olajšavo, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj 9 mesecev. Predlagani ukrep naj bi.spodbujal zavezance k dodatnemu zaposlovanju, ker prav na tem področju glede na dovoljeno število zaposlenih delavcev ostaja še veliko prostora za večje zaposlovanje. Zato se tovrstna olajšava pri zavezancu ne všteva v limit skupnih možnih olajšav, določenih v višini 80% od odmerjenega davka. V zvezi s pobudo, da bi se upoštevale davčne olajšave tudi za izvoz blaga in storitev preko organizacij združenega dela pripominjamq, da so po predlagani ureditvi le-te možne v primerih, ko je na izvozni carinski deklaraciji kot izvoznik deklarirana obrtna zadruga, lahko tudi temeljna organizacija kooperantov, če posluje enako kot obrtna zadruga, in da je devizni priliv razporejen na njun devizni račun. Glede na to, da se izvozne stimulacije za nadomeščanje uvoza ne priznavajo v družbenem sektorju, tudi ni razlogov za priznavanje davčnih olajšav v zasebnem sektorju. Na pobudo Zveze paraplegikov SR Slovenije se oprostitve davka po odbitku razširjajo na dohodke, ki jih dosegajo 100% invalidi —paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela. Doslej so se navedeni dohodki obdavčevali po stopnji 10%. Enako se na pobudo združene PTT organizacije Slovenije predlaga preuvrstitev dohodkov od zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte na odročnih planinskih predelih iz 3. skupine dohodkov, kjer je določena davčna stopnja v višini 40% v 1. skupino dohodkov, kjer je določena 10% stopnja. Ocenjuje se, da je tovrstne dohodke potrebno davčno enako obravnavali kol dohodke raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno. Glede na sprejete usmeritve dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, da je potrebno dohodke, ki ne izvirajo iz dela, ostreje obdavčiti je bilo ocenjeno, da valorizacija razponov davčnih osnov in sprememba stopenj davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic ne bi bila sprejemljiva. Zato je predlagano zadržanje veljavne davčne lestvice, ki v primerjavi s predlaganimi spremembami obdavčevanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti pomeni dokajšnjo zaostritev. S tovrstno obdavčitvijo se posega tudi na dohodke, ki jih dosegajo lastniki ali imetniki stanovanjske pravice z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš ter opremljenih stanovanjskih prostorov v najem. Spremljanje tovrstnih dohodkov v večini občin ni ustrezno rešeno. Ocenjuje se, da je družbeni nadzor prav pri tej vrsti dohodkov med najmanj učinkovitimi. Pri tem ne gre le za ugotavljanje realnega zneska prejete stanarine oziroma najemnine, temveč tudi Za nepopolno evidenco prostorov, ki se oddajajo v najem. Zaradi odprave te pomanjkljivosti je predlagana obvezna vzpostavitev evidence o oddajanju stavb oziroma prostorov v najem. Med nosilce te naloge s konkretnimi zadolžitvami se poleg uprav za družbene prihodke vključujejo tudi za stanovanjske zadeve pristojni organi, prijavno-odjavne službe, krajevne skupnosti in hišni sveti. Brez stalnega sodelovanja navedenih dejavnikov, te naloge ne bo možno zadovoljivo izvesti. V zvezi Z obdavčevanjem prometa rabljenih motornih vozil se predlaga zvišanje posebne stopnje občinskega davka od sedanjih 4% na 15% Za vozila, ki so bila prodana pred potekom I leta oziroma na 10% za vozila, prodana po poteku I leta do 2 let. S predlagano spremembo davčne stopnje bi ostreje posegli na dohodke, ki ne izvirajo iz dela. Stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač so bile predmet usklajevanja v letih 1981 in 1982. Za alkoholne pijače, proizvedene z več kot 50% iz domačih surovin so bile dogovorjene naslednje stopnje: za naravno vino, vino tipa »Biser« in vinsko sadne pijače v znesku 4 din od litra, od penečega virih 8 din od litra, od medice 15% od davčne osnove, od piva 35-40%, od naravnega žganja in vinjaka 40%, od drugih alkoholnih pijač najmanj 50% od davčne osnove. Kolikor bo za vina in vinsko sadne pijače spremenjena osnova za obračunavanje tega davka, bo ta sprememba upoštevana pri prijavi Predloga dogovora. Za alkoholne pijače vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50% iz domačih surovin, je bila dogovorjena stopnja v višini najmanj 60% od davčne osnove. Pri ostalih določbah dogovora se zadržuje sistem, kot je bil dogovorjen za leto 1983. skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, obdavčiti po znatno višjih stopnjah. 3. UDS podpira aktivnosti za spremembo odloka o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovpjh sredstev delovnih ljudi, ki s samostojnim osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko in poklicno dejavnost, po kateri bi lahko zavezanci pod določenimi pogoji dodatno povečali obračunani znesek amortizacije s tem, da daje na predlagane rešitve naslednje pripombe in predloge: 3. 1. V gradivu ni opredeljeno za katero leto bo zavezanec uveljavljal dodatno povečanje amortizacije. Iz narave stvari in gradiva izhaja, da bo zavezanec lahko uveljavil povečanje šele po končanem od-memem postopku, ko bo znana višina ostanka čistega dohodka, ki je pogoj za to dodatno povečanje. Po veljavnem odloku (Ur. list SRS št. 8/1983) lahko zavezanec obračuna že sedaj do 50% povečano amortizacijo. UDS predlaga, da se v odloku opredeli, da dodatno povečanje amortizacije prizna že za leto v katerem je zavezanec izpolnil pogoje, občinske uprave za družbene prihodke (OUDP) pa morajo z ustrezno izdelanimi računalniškimi programi za odmero davka zagotoviti, da bo postopek pravilno potekal. 3.2. Kot edini pogoj za dodatAo povečanje amortizacije naj bo postavljena višina ostanka čistega dohodka (OCD) tako, da bo višina dodatno obračunane amortizacije odvisna od višine za katero bo ostanek čistega dohodka presegal osebni dohodek zavezanca: OČD presega OD povečanje amortizacije do 10 % 5 % od 10 % do 20 % 10 % od 20 % do 30 % 15 % nad 30 % 25 % UDS predlaga zborom skupščine občine, da sprejmejo osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 z naslednjimi pripombami in predlogv: 4. 1. Pri pripravi občinskega odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 'naj se pri obdavčitvi dohodka iz gospodarskih dejavnosti (7. člen dogovora) sprejmejo davčne stopnje, ki so srednje vrednosti razponov (20, 25, 30, 35, 40, 45 in 50%) razen za osnove, ki leže v intervalu 450.000 din — 800 000 din oziroma so večje od 800.000 din, kjer naj obveljata stopnji 55% in 58%, ker gre za relativno visoke dohodke in s tem uresničujemo načelo iz zakona o davkih občanov in tega dogovora, da naj za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek. 4. 2. UDS predlaga, da naj se davčno olajšavo, ki pripada zavezancu, ki zaposli novega delavca (7 odstavek 7. člena) poveča od 10% na 25% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. 4. 3. UDS predlaga, da se davčno olajšavo za izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje prizna na podlagi carinske deklaracije ali potrdila OZD, ki je izvoz realizirali 4.4. UDS predlaga v skladu s svojim sklepom, ki so ga sprejeli tudi zbori skupščine občine na svojih sejah 24. 5,1983, da se že v odloku o proračunu občine za leto 1984 upoštevajo določbe 19. člena dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984, ker le upravi za družbene prihodke, ki bo ustrezno tehnično opremljena, strokovno usposobljena in delavci nagrajeni po rezultatih dela, bo lahko uresničila naloge iz tega dogovora oziroma drugih dogovorov in zakonov. 5. Sprejete sklepe UDS posreduje OUDP, izvršnemu svetu skupščine občine, zborom skupščine občine, izvršnemu svetu skupščine SRS in odboru udeležencev dogovora o usklajevanju, davčne politike in predlaga, da jih pri svojem delu upoštevajo oziroma ga obvestijo zakaj jih niso upoštevali. PREDSEDNIK UPRAVNEGA DRUŽBENEGA SVETA ZA DAVČNO POLITIKO Borut LAH, s.r. A Upravni družbeni svet za davčno politiko skupščine občine a Ljubljana Moste-Polje je na 2. seji 21." 10. 1983 obravnaval IZHODIŠČA davčne politike v letu 1984 In osnutek DOGO-w VORA o usklajevanju davčne politike v letu 1984 in sprejel na- % slednje SKLEPE 1. Upravni družbeni svet (UDS) sprejema IZHODIŠČA in osnutek dogovora. 2. UDS podpira valorizacijo katastrskega dohodka na podlagi dogovora o valorizaciji katastrskega dohodka (Ur. list SFRJ št. 4/B3). Pri pripravi zakona o ugotavljanju in obdavčevanju dohodka iz kmetijstva (delovni naslov) je treba upoštevati načelo, da je zavezanca za davek iz kmetijske dejavnosti, ki ne obdeluje zemljišča v 9 Izvrtal svet sc je na 82. seji seznanil z IrihodHčl davčne poH-* tike v letu 1984, obravnaval osnutek dogovora o mklnjc vanju davčne politike v letu 1984 (v nadaljnjem besedilu: Dogovor) W in se seznanil s sklepi Upravnega družbenega sveta za davčao 9 politiko, ki jih je ta sprejel v zvezi s tema dokusaeatorna ter A sprejel naslednje SKLEPE 1. Izvršni svet sprejema izhodišča in soglaša s sklepi Upravnega družbenega sveta za davčno politiko 2. Izvršni svet sprejema osnutek Dogovora in sklepe Upravnega družbenega sveta v zvezi z Dogovorom. 3. Izvršni svet predlaga skupščini občine, da sprejme osnutek Dogovora s predlogi in pripombami Upravnega družbenega sveta za davčno politiko s tem, da sam predlaga še naslednje: V 13. členu Do- govora naj se v prvi alinei davčna stopnja 15% s katero je obdavčena prodaja ihotomega vozila in motornega kolesa pred potekom enega leta od nabave poveča na 20%. 4. Izvršni svet bo pri svojem delu upošteval določbe Dogovora, jih v obsegu svojih pristojnosti in materialnih možnosti uresničeval in poročal o tem skupščini občine. Izvršni svet Predsednica Gabrijela JELEN Davčno oljašavo se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčno olajšavo, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčno olajšavo pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki jc sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehale delovno razmerje.« OSNUTEK Na podUgi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16—924*2), 6. in 11. člena Zakona o davkih občanov (Uradni Ust SRS, it. 44—1891/83) In 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39-461/74 in 4—199/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, dne... 1983 In na seji zbora krajem* skupnosti 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v_____________________.__________ 7. člen Na koncu 32. člena se črta pika in doda naslednje besedilo »s tem, da se olajšavo iz 26. a člena v navedeno omejitev ne všteva.« 8. člen V 1. točki prvega odstavka 40. člena se za besedami »knjig, revij in podobno«, vstavi besedilo »od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih,« in črta besedilo »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela«. V drugem odstavku 40. člena se za besedo »postojanke« postavi »vejica« in doda besedilo »od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna cela preko organizacij združenega dela«. Člen 41 se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklic nih dejavnosti), ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12—574/83) se v tretjem odstavku 6. člena stopnje »33%« nadomesti s stopnjo »13%«, vejico nadomesti s piko, nadaljnje besedilo pa se črta. 2. člen Vdrugem odstavku 8. člena se stopnja »40%« nadomesti s stopnjo »20%«. 3. člen V 19. členu se na koncu prvega odstavka piko nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo »če vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih«. 4. člen Člen 22 se spremeni tako, da se glasi, »zavezanci za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Ostanek < 1 'tČKj.l flf>tK>lk.t V flin 'io stopnja % 00.000 20 t <0.000 00.000 2r> 00.000 1 10.000 30 110.000 200.000 37 200.000 270.000 40 270.000 370.000 V. 3*0.000 r,o.ooo 70 r,o.ooo «00.000 33 »)0.000 38 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezanec, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku«. 5. člen Tretji odstavek 26. člena sc črta. Četrti in peti odstavek tega člena postaneta tretji in četrti odstavek. 6. člen Za 26. členom sc doda nov 26. a člen, ki se glasi: »Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, ki dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Ostanek < i.suvj.i dohodka v din nad do Stopnja % (>0.000 20 (.0.000 90.000 23 00.000 1 10.000 30 l 10.000 200.000 33 200,000 270.000 10 270.000 330.000 13 1.">0.000 130.000 30 430.000 800.000 33 8(K).0()0 38 Določbe iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. Številka. Predsednik Ljubljana, 1983 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Uvod Po 6. členu zakona o davkih občanov (ZDO) so občine pooblaščene za uvedbo davkov, ki so po zakonu njihov dohodek in določajo njihovo višino. Po 7. členu Z DO pa so občine doline z medsebojnimi dogovori usklajevali davčne obveznosti občanov, da ne pride do neutemeljenih razlik med posameznimi druibenopolitičnimi skupnostmi. Na podlagi ugotovitev in nalog, ki jih vsebuje Načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji ter osnutka Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 je pripravljen osnutek ODLOKA o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (v nadaljnjem besedilu: OSNUTEK). Spremembe In dopolnitve ODLOKA o davkih občanov, Id lih vsebuje OSNUTEK V poglavju SPLOŠNE DOLOČBE ni sprememb. V poglavju VRSTE DA V KOV so naslednje spremembe: 2. DA VEK OD OSEBNEGA DOHODKA /Z KMETIJSKE DE-JA VNOSTI V 6. členu se zavezancem, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje (ne plačujejo prispevkov za zdravstveno varstvo ter pokojninsko in in- validsko zavarovanje kmetov) zmanjšuje stopnja za davek od 33% na 13%, zavezancem iz četrte skupine katastrskih občin pa ukinja. Sprejeti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da del sredstev za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov zagotavljajo tudi občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva in niso zavarovani kot kmetje. Po osnutku sprememb samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov zagotavljajo tudi občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva in niso zavarovani kot kmetje. Po osnutku sprememb samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je ta prispevek predviden v višini 20%. Da bi se skupne obremenitve te kategorije občanov ne povečale je predlagano zmanjšanje davčne stopnje od 33% na 13%. (I člen OSNUTKA). Iz enakih razlogov je predlagano, da se davčna stopnja iz drugega odstavka 8. člena ODLOKA zmanjša od 40% na 20% (2. člen OSNUTKA). 3. člen OSNUTKA postavlja kot pogoj za priznavanje davčnih olajšav obdelovanje zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. 3. DA VEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJ A VNO-STI Ker valorizacija davčnih osnov pri davku iz gospodarskih dejavnosti ni bila izvedena od leta 1081 (torej ni sledila inflacijskim gibanjem) je v 4. členu OSNUTKA predlagana njihova valorizacija. Predlagane so tudi spremembe davčnih stopenj. Znižane so davčne stopnje za vse osnove razen za osnovo nad 800.000 din. Po veljavnem ODLOKU (22. člen) znaša davek od osnove 300.000 din in več 56%. Po predlogu iz OSNUTKA (4. člen) pa za osnove od 450.000 din do 800.000 din znaša davčna stopnja 55%, za osnove večje od 800.000 din pa 58%. Več davka bodo plačali le tisti zavezanci, ki dosegajo relativno visoke dohodke, kar je v skladu z vsemi usmeritvami in zakonom o davkih občanov, da naj za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb sorazmerno prispeva več tisti, ki dosega večji dohodek. S črtanjem tretjega odstavka 26. člena ODLOKA, ki je predlagano v 5. členu OSNUTKA bo ukinjena zgornja meja olajšav, ki so priznane zavezancem, ko vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela pod pogoji iz 60. člena zakona o davkih občanov. Predlog je v skladu z ukrepi za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Z vključitvijo dodatnega 26. a člena v ODLOK (6. člen OSNUTKA) bo priznana pod pogoji, ki so navedeni, dodatna davčna olajšava zavezancem, ki bodo dodatno zaposlili nove delavce. Z odločbo v 7. členu OSNUTKA prej navedena olajšava (za zaposlovanje) dobi še večji pomen, ker se ne všteva v znesek s katerim so olajšave omejene (80% davka). Določbe 8. člena OSNUTKA so vključene na predlog PTT organizacij oziroma Zveze paraplegikov SR Slovenije. 4. DA VEK OD DOHODKA /Z POKLICNIH DEJ A VNOSTI Za spremembe 41. člena ODLOKA (9. člena OSNUTKA) veljajo enake obrazložitve in utemeljitve kot za 45. člen OSNUTKA. Ostala poglavja se ne spremenijo. Občinska uprava za družbene prihodke DIREKTOR: Janez RUDOLF Izvršni svet je osnutek ODLOKA o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov obravnaval na 82. seji, 26. oktobra 1983 in ugotovil,'da je usklajen z osnutkom DOGOVORA o usklajevanju davčne politike v letu 1984. Izvršni svet je osnutek ODLOKA sprejel in ga predlaga v sprejem skupščini občine. Izvršni svet PREDSEDNICA: Gabrijela JELEN BELEŽKE: OSNUTEK Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16—924ZB2), 1. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43-544/83) in 2. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št 39-461/74 in 4-19978) Je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24-1622/77, 30-1763/78, 7-531/80, 10-547/81, 11-633/82 in 5-244/83) se v tarifi, ki je sestavni del odloka, tarifna številka 1 spremeni tako, da se glasi: »Od prodaje novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih prodajajo občani ali civilno pravne osebe, se plačuje osebni občinski davek: — po stopnji 15%, če je vozilo prodano pred potekom enega leta od prejšnje pridobitve, — po stopnji 10%, če je vozilo prodano po poteku enega leta do dveh let od prejšnje pridobitve.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: ' Predsednik Ljubljana, Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je občina pooblaščena uvesti prometni davek. Zakon o davkih občanov (7, člen) obvezuje družbenopoliltične skupnosti, da z medsebojnimi dogovori usklajujejo davčne obveznosti občanov. Zavoljo tega skupščine občin sklenejo vsako leto dogovor o' usklajevanju davčne politike. V skladu s sprejetimi usmeritvami, da je potrebno dohodke, ki ne izvirajo iz dela, ostreje obdavčiti in z ukrepi davčne politike omejevati prekupčevanje, so v skladu z družbenim dogovorom (13. člen osnutka) predlagane višje stopnje za davek od prometa motornih vozil in motornih koles. Dosedaj veljavne oprostitve plačila davka ostanejo še naprej v veljavi. S predlaganimi spremembami se občanom ne nalagajo nove obveznosti, obdavčeni bodo tisti, ki so bili obdavčeni že doslej, vendar iz Že prej navedenih razlogov po višjih stopnjah. Določbe, odloka, ki se spremenijo: Tar. št. 1. Od rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm se plačuje davek po stopnji 4%, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnje pridobitve. Občinska uprava za družbene prihodke DIREKTOR: Janez RUDOLF Izvršni svet je obravnaval osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na 82. seji, ga sprejel in sklenil predlagati v sprejem skupščini občine. Izvršni svet PREDSEDNICA: Gabrijela JELEN PREDLOG Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS št. 3ft74 in 4/78) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. I. SRS št. 16#2) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega debi dne.. in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračun« občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 V________________________________________) 1. člen V odloku <) proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 (Ur. I. SRS šf. 1/83) se drugi člen spremeni tako, da se glasi: Predvideni skupni prihodki proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1983 znašajo in se razporedijo: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za tekočo proračunsko rezervo — za združevanje sredstev v Ljubljani — sredstva nad dogovorjeno porabo 326,264.000 din 221,128.000 din 2,669.000 din 82.470.000 din 19.997.000 din 2. člen V drugem odstavku 3. člena se odstotek 26 83 % nadomesti s 26,77 % in znesek 82,928.000 din z zneskom 82,470.000 din. 3. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna, so sestavni del tega odloka. 4. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Skupaj dovoljena proračunska poraba v občini 22o,262.ooo 223,797.ooo 3. Združevanje sredstev v Lj. 82,928.ooo 82,47o.ooo 4. Sredstva nad dovoljeno porabo, za intervencije v gospodarstvu 2o,56o.ooo 19,997.ooo SKUPAJ RAZPOREJENI DOHODKI 323,75o.ooo 326,264.000 PRIHODKI PRORAČUNA Po novi oceni, ki temelji na letošnji osemmesečni realizaciji, ki je bila dosežena v višini 198,64 / .529 din ali 61 % letnega plana in predvidenih gospodarskih gibanjih do konca leta 1983, bodo proračunski prihodki v letošnjem letu znašali 326,264.000 din in bodo večji za 2.514.000 din ali za 0,7% od prvotnega plana. Iz pregleda osemmesečne realizacije prihodkov in rebalansa proračuna za leto 1983 so razvidne podrobne prihodkovne spremembe. Prihodki od davkov od osebnih dohodkov, ki so izkazani v grupi kontov 72 se povečujejo za 709.000 din ali za 0,3%. Znotraj tega prihodkovnega vira se znižuje davek po odbitku in davek od osebnega dohodka delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost (intelektualne storitve) zaradi omejevanja obsega del po pogodbah o delu. Ta izpad pa se pokrije s povečanjem ostalih prihodkovnih virov. Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od davka od prometa nepremičnin in pravic, konto 73, se povečujejo za 3,487.000 din ali za 4,3%. Tudi v okviru tega prihodkovnega vira prihaja do določenih znižanj pri davku od brezalkoholnih pijač in pri občinskem davku od plačil za storitve. Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih davkov grupe kontov 74, se povečujejo za 2.595.000 din ali za 12,5%. V okviru tega pa se znižuje davek na dohodek od premoženja za 4,250.000 din zaradi novih davčnih olajšav predpisanih z novim zakonom o davkih občanov, davek na posest, motornih vozil ter davek od iger na srečo. Znižujejo se prihodki od taks, grupa kontov 75, za 3,750.000 din ali za 17%. Najbolj se znižujejo upravne takse in to za 4,500.000 din, razlog za to je v omejitvi potovanj v tujino. Znižujejo pa se tudi sodne takse v znesku 700.000 din. Razliko predstavlja povečanje prihodkov od taks na promet parklarjev in kopitarjev v znesku 1,450.000 din. Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organizacij DPS, prihodki iz naslova investicij v gospodarstvu in drugi prihodki, grupa kontov 77, se znižujejo za 527.000 din ali za 3%. Znotraj tega prihodkovnega vira se znižujejo prihodki od denarnih kazni za 2.517.000 din, povečujejo se pa prihodki upravnih organov za 1.990.000 din. Številka: 400 — 14/82 — 1 Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 je sprejela skupščina občine na seji dne 23. decembra 1982. Ker ob sprejemanju proračuna občine za leto 1983 še niso bila sprejeta dokončna izhodišču za financiranje splošne porabe v letu / 983, republiška resolucija in družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji, smo pri oblikovanju sredstev splošne porabe predvideli 12% nominalno rast na dogovorjeno porabo leta 1982. Sprejeta resolucija in dogovor pa povezuje občine, da smejo dogovorjeno porabo povečati le za 10,7%, zato je potrebno znižanje prvotno dovoljene porabe za 1,3 % oziroma 2,405.000 din. Pa tudi dosedanja osemmesečna realizacija proračuna zahteva spremembe in dopolnitve. Spremenjen in dopolnjen odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 vsebuje v primerjavi s prvotno sprejetim proračunom naslednje spremembe: 1. Dovoljena poraba - odstopljena poraba občini Ljubi jana-Bežigrad 2. Povečanje za nelimitirano splošno j>orabo: - lastni prihodki UO • turistične takse - takse na promet praklar jev in kopitarjev PLAN REBALANS 2o8,o4o.ooo 2o5,635.ooo 2, *>oo. ooo 8,3oo.ooo 12.ooo lo,3oo.ooo 12.ooo 6,4oo.ooo 7,85o.ooo ODHODKI PRORAČUNA Odhodki proračuna so bili v letošnjih osmih mesecih realizirani v višini 193,808.818 din ali 60% letnega plana. Podroben pregled realizacije odhodkov je razviden iz »Pregleda realizacije in rebalansa ter razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto Osnutek rebalansiranih odhodkov proračuna za leto 1983 temelji na Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983, s katerim je dogovorjeno, da znaša dovoljena poraba v naši občini 205,635.000 din, k temu znesku pa se prišteje nelimitirana poraba v višini 18.162.000 din tako, da znaša skupna dovoljena poraba v občini 223.797.000 din. S sestavkom združenih sredstev v Ljubljani v višini 82.470.000 din in sredstvi nad dovoljeno porabo v višini 19,997.000 din pa znašajo skupno razporejeni prihodki oziroma odhodki 326.264.000 din in so za 2,514.000 din ali za 0,7% višji od prvotnega plana. V osnutku rebalansa odhodkov so znižane postavke na kontih: — 420—00 Posebni račun za L O 1,000.000 din 442—03 Skupščina mesta Ljubljana 458.000 din 450—00 Investicijski izdatki za šole in VVZ 752.000 din 462—06 Sofinanciranje odprave barakarskih naselij 7,000.000 din 433—03 Obveznosti iz garancije za Yulon 88—00 Investicije v gospodarstvu Skupaj 400.000 din 563.000 din 10,173.000 din Do znižanja zgoraj navedenih postavk je prišlo zaradi potrebe po zagotovitvi dodatnih sredstev za pokritje te dogovorjenih obveznosti SO in tudi za nekatere druge nove obveznosti, ki so nastale v teku proračunskega leta 1983. Na račun znižanih odhodkovnih postavk so povečane postavke na naslednjih kontih: 400—00 Sredstva za osebne dohodke delav-' cev upravnih organov 418—01 Sredstva za posebne namene IS 420—00 Posebni račun za teritorialno obrambo 433—00 Združevanje sredstev za 10-letni program izgradnje cest v Ljubljani 433—02 Sofinanciranje obmestnega potniškega prometa v občini, dogovorjena obvez nosi SO 433—04 Razlika OD začasnega kolegijskega poslovodnega organa v Yulon, sklep SO 442—OI Občina Lj.—Bežigrad, dogovorjena solidarnostna obveznost ljubljanskih občin 448—00 Pristojbine za veterinarske in sanitarne preglede 460—02 Sofinanciranje nakupa poslovnih prostorov KS D. Kveder-Tomaž 470—00 Obvezno izločanje v rezervni sklad občini . 447—08 Postaja milice Lj.-Moste, povečanje sredstev za materialne izdatke 458—04 Pomoč za zdravljenje udeležencev NOV, povečanje sredstev 470—01 Tekoča proračunska rezerva Skupaj 2,576.085 din 19. OOOdin 496.915 din 2,477.000 din 298.000 din 1,900.000 din 1.500.000 din 1.450.000 din 1.338.000 din 31.000 din 450.000 din 100.000 din 51.000 din 12,618.000 din Odhodki pod postavko 400—00 Sredstva za osebne dohodke delavcev upravnih organov so dodatna finančna sredstva za osebne dohodke delavcev delovnih skupnosti upravnih organov in strokovnih služb za leto / 983 in bodo v celoti namenjena za delno uskladitev osebnih do- hodkov z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Za l. 1983 je bilo za osebne dohodke delavcev zagotovlfeno le 12% več sredstev kot je znašala realizacija v letu 1982. Dodeljena sredstva pa ne bodo zadostovala za dogovorjeno povečanje osebnih dohodkov, ki bo v družbenih dejavnostih znašala 19%. Sredstva za združevanje sredstev za 10-letni program izgradnje cest v Ljubljani so namenjeni za 100% pokritje te obveznosti, ki je bila sprejeta z Dogovorom o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983. Pod postavko 420—01 Posebni račun za teritorialno obrambo so načrtovana sredstva za pokritje manjkajočih finančnih sredstev za leto 1983: Pod postavko 442 —01 Občina Ljubljana-Bežigrad se pojavlja nova obveznost, ki je dogovorjena v dogovoru o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana in ki za vsako občino znaša 2,500.000 din toda zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev je za ta namen predvideno le 1.500.000 din. Odhodki pod postavko 448—02 —pristojbine za veterinarske in sanitarne preglede v znesku 1,450.000 so prikazani /e evidenčno in imajo proti postavko v prihodki pod kontom 750—l fakse na promet par-klarjev in kopitarjev. Postaja milice Ljubljana — Moste je zaprosila za 1,000.000 din dodatnih sredstev ki bi jih v teloti porabila za pokritje povečanih materialnih stroškov v letu 1983, taradi manjkajočih proračunskih sredstev pa je z rebalansom predviden» le 450.000 din. Razlika med znižanjem in povečanjem odhodkovnih postavk znaša 2.514.000 din in se v celoti pokriva s predvideno povečanimi prihodki proračuna za leto 1983. Z rebalansom proračuna občine za leto 1983, zaradi omejenih proračunskih sredstev ni bilo možno ugoditi zahtevkom za dodelitev dodatnih sredstev nekaterim uporaonikom proračunskih sredstev. Tu je predvsem mišljeno temeljno sodišče Ljubljana,katere finančni položaj bo razrešljiv v proračunskem letu /184. BILANCA REBAI.ANSIRAN1H PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE ZA LETO 19 8 3 I GrUpn PRIHODKI JkUpa) kontov din Grupa ODHODKI =kUpaj kontov am 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 183,33o.ooo 73 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic 82,237.ooo 71 Prihodki od davka na prihodek od pre- moženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov 23,215.ooo 75 Prihodki od taks 18,562.ooo 77 Prihodki po posebnih predpisih, pri- hodki od organov in organizacij DPS in drugi prihodki # 17,92o.ooo 40 Sredstvo za delo upravnih organov 6o,916.ooo 41 Sredstva za posebne namene in druge namene upravnih organov 12,249.ooo 42 Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito * 9,381.ooo 43 Sredstva za spodbujanje razvoja intervencije v gospodarstvu in spod.hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih območi 2o,46o.ooo 44 Sredstva prenesena drugim DPS in SIS 126,264.ooo 45 Sredstva za družbene dejavnosti 13,361.ooo 46 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 44,757. ooo > 47 Izločanje sredstev rezerv 5,732.ooo 48 Drugi odhodki 33,144.ooo SKUPAJ PRIHODKI 326,264.ooo SKUPAJ ODHODKI 326,264.ooo PREGLED REALIZACIJE, REBALANSA IN RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1983 A - PRIHODKI Konto •VRSTA PRIHODKA Prvotni Realizacija Rebalans Indeks Razlika plan 1. - VIII. 4:3 5:3 ♦ ali - 1 2 3 4 5 6 7 72 PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV 72o Davek od osebnega dohodka delavcev 46,5oo.ooo 32,433.771 49,ooo.ooo 7o lo5 ♦2,5oo.ouu 721 Davek od osebnega dohodka delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in od samostojno opravljene poklicne dejavnosti 721-0 Davek od osebnega dohodka delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi , ki so lastnina občanov /obrt/ 721-o/a Davek po dejanskem dohodku 71,571.ooo 39,256.220 72,37o.ooo 5 lol + 799.ooo b Davek po odbitku 2o,25o.ooo lo,539.ol5 18,95o.ooo 52 94 - 1,3oo.ooo 721-1 Davek od osebnega dohodka delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost /intel.štor./ 33,8oo.oOo 16,186.369 3o,76o.ooo 48 91 +3,o4o.ooo 722 Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic 8,2oo.ooo 5,969.524 8,815.ooo 73 lo7 + 615.ooo 723 Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 2,3oo.ooo 1,983.176 3,435.ooo ' 86 - 149 >1,135. ooo Skupaj 72 182.621.ooo lo6,368.o75 183,33o.ooo 58 loo,3 + 7o9.ocSj 73 PRIHODKI OD DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV TER OD DAVKA OD PROMETA NEPREMIČNIN IN PRAVIC 732 Posebni občinski davek od prometa proizvodov - 5,536.229 5,337.ooo - - + 5,337.ooo 732-0 Davek od alkoholnih pijač 6o,P5o.ooo 37,276.369 6o,15o.ooo 62 loo - 732-1 Davek od brezalkoholnih pijač 1,45o.ooo 2.736 100.000 1 7 - 1.35o.ooo 734 Posebni občinski davek od plačil za storitve 4,5oo.ooo 1,836.745 4,000.000 41 89 - 5oo.ooo 735 Davek od prometa nepremičnin in pravic 13,6oo.ooo 8,988.155 13,65o.ooo 66 loo - Skupaj 73 79,75o.ooo 53,440.234 831237.000 67 lo4,3 + 3,487.000 74 PRIHODKI OD DAVKA NA PRIHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC TER PRIHODKI OD DRUGIH DAVKOV 74o Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic 74o-o Davek na dohodek od premoženja 4,800.000 344.591 55o.ooo * 7 11 -4,25o.ooo 74o-l Davek na dohodek^ stavb 3 ,loo.ooo 3,431.161 7,o7o.ooo 111 228 +3,97o.ooo 741 Davek od premoženja, na dediščine in darila 741-0 Davek na posest stavb 4,Soo.ooo 3,639.331 4,Soo.ooo 81 loo - 741-1 Davek na dediščine in darila 1,3oo.ooo l,o98.9o9 1,Soo.ooo 85 115 - 2oo.ooo 741-2 Davek na posest gozdnih zemljišč - 62.146 265.000 - - + 265.000 742-2 Davek na tovorna cestna motorna ter priklopna vozila 5oo.000 94.890 130.000 19 26 - 37o.ooo 748 Davek od celotnega prihodka občanov 4,92o.ooo 5,943.385 8,000.000 121 163 +3,o8o.ooo 748-0 Davek od iger na srečo 1 ,Soo.ooo 645.8o7 1,200.000 43 80 ■ - 300.000 Skupaj 74 2o 8 O O CM vO 15,26o.22o 23,215.ooo 74 112, 5 + 2,595.ooo 75 PRIHODKI OD TAKS 750 75o-o 75o-l 751 752 Upravne takse Upravne takse Takse na promet parklar jev in kopitarjev Komunalne takse Sodne takse Skupaj 75 10.700.000 6.400.000 12.ooo 5.200.000 3,3oo,778 5,697.695 419 2,961.085 6.200.000 7.850.000 12.000 4.500.000 t 31 89 4 57 61 123 loo 87 - 4,5oo.000 + 1,45o.ooo 7oo.ooo 22,312.ooo 11,959.977 18,562.000 54 83,o - 3,75o.ooo 77 PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH , PRIHODKI OD ORGANOV IN ORGANIZACIJ DPS, PRIHODKI IZ NASLOVA IN VESTI CIJ V GC SPODARSTVU IN DRUGI PRIHODKI 77o Prihodki po posebnih predpisih 77o-o Denarne kazni lo,o!7.ooo 4,558.086 7,500.000 46 75 771 Prihodki od organov in organizacij DPS 771-o Prihodki upravnih organov 8,31o.ooo 6,972.oo6 lo,3oo.ooo 84 124 + 1,99o.ooo 778 Drugi prihodki 12o.ooo 82.931 12o.ooo 69 loo - Skupaj 77 18,447.ooo •11,613.023 17,92o.ooo 63 97 527.ooo SKUPA J PRIHODKI 323,75o.ooo 198,641.529 326,264.000 61 loo, 7 + 2,514.ooo B - ODHODKI A - SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV I 4oo Sredstva za dohodek delovni * skupnosti 4oo-oo Sredstva za OD upravnih organov 37,995.ooo 24,823.4oo 4o.571.000 65 lo7 4oo-oI Sredstva za OD delavcev sekretariata skupščine 1,8o9.ooo 1,181.880 l,8o9.ooo 65 loo 4oo-o2 Sredstva za OD upravnih organov-nova del. mesta sekretariata za LO 7oo.ooo 457.328 7oo.ooo 65 loo 4oo-o3 Sklad skupne porabe upravnih organov l,735.ooo 1,339.4oo 1,735.ooo 77 loo - Skupaj sredstva za delovno skupnost 42,239.000 27,802.008 44,815.ooo 66 106 - 4ol Sredstva za materialne izdatke 1ol-oo Sredstva za materialne izdatke skupščine 2,134.000 l,lo8.587 2,134.000 52 loo 1ol -ol Sredstva za materialne izdatke IS So.ooo - So.ooo loo ‘lol-o2 Sredstva za materialne izdatke uprav- ni h organov lo,397.ooo 6,792.712 lo,397.000 65 loo 4o2-oo Sredstva amortizacije upravnih .organov 1,52o.ooo 993.o72 1,52o.ooo 65 loo 4o2-ol Sredstva za razširitev računalniške opreme 2,000.000 l,3o6.672 2,000.000 65 loo - Skupaj - A 58,34o.ooo 38,oo3.o51 6o,916.ooo 65 lo4 -- B - SREDSTVA ZA POSEBNE NAMENE IN DRUGE NAMENE ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 4lo Sredstva za OD in druge osebne prejemke funkcionarjev in delegatov 4lo-oo Sredstva za OD funkcionarjev skupščine 1,962.ooo 1,2o4.19o l,962.ooo 61 loo - 4lo-ol Sredstva za OD funkcionarjev IS 8 ,olo.ooo 5,682.252 8 ,olo.ooo 71 loo - 411 Sredstva za potne stroške in selit- vene stroške 4ll-oo Potni stroški delegatov skupščine 25.ooo 5.641 25.000 23 loo - 411-ol Potni stroški IS 15.000 ,1.33o 15.ooo 9 loo *■ ■ 418 Sredstva za druge potrebe za delo upravnih organov 418-oo Sredstva za poebne namene skupščine 1,743.ooo 1,015.189 l,743.ooo 58 loo - 418-ol Sredstva za posebne namene IS 23o.ooo 248.563 249.000 I08 13o ♦ 19.000 4l8-o2 Sredstva Sveta za preventivno vzgo- X t jo v prometu 245.000 152.6o2 24 5.000 62 loo - Skupaj - B 11 2,23o.ooo 8,3o9.767 12,249.000 68 lbl + 19.ooo C - SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO > 42o Sredstva za ljudsko obrambo 42o-oo Posebni račun za ljudsko obrambo 42o-ol Posebni račun za teritorialno 6,680.000 3,286.3oo 5,680.000 49 85 - 1,000.000 obrambo 3,2o4.000 1,575.3oo 3,7ol.ooo 49 ' 116 - Skupaj - C 9,884.ooo 4,861.600 9,381.ooo 49 95 - 1,000.000 I>- SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA, INVESTICIJE V GOSPODARSTVU IN SPODBUJANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH OBMOČIJ 433 Druge potrebe in investicije v gospodarstvu 1 2 3 4 5 6 7 433-do Združevanje sredstev za lo-Ietni ' * program izgradnje cest 12,48o.ooo 8,153.6oo 14,957.ooo 65 12o - 433-ol Kritje razlik med proizvodnjo in prodajno ceno Dnevnika 2,155.ooo 1,4o7.928 2,155.ooo b5 loo - 433-o2 Sofinanciranje obmestnega potniš- • kega prometa 750.000- 523.536 l,o48.ooo 7o 14o + 298.ooo 433-o3 Obveznost iz garancije za Yuibn 800.000 - 4oo.ooo -• loo - 4oo.ooo 133-04 Stimulacija KPO delovne organiza- cije Yulon - 559.238 1,9oo.ooo - - +l,9oo.ooo Skupaj - D 16,185.ooo lo,644.3o2 2o,46o.ooo 66 126 + 1,798 .'800 E -riEDSTVA PRENESENA DRUGIM DPS IN SIS 1 442 Prispevek proračunu medobčinske / skupnosti 442-00 Skupščina mesta Ljubljane l 32,928.ooo 49,896.2o9 82,47o.ooo • 60 99 458.000 442-ol Občina Ljubi jana-Bežigrad - - 1,Soo.ooo - - +1,Soo.ooo 44b Dopolnilna sredstva SIS 446-00 Skupnost za pospeševanje kmetij- siva Lj. Moste-Polje 2,86o.ooo 1,868.528 2,86o.ooo 65 * - 447 Sredstva za delo skupnih uprav- ni h organov "447-00 Temeljno javno tožilstvo 3,17o.ooo 2,o71.o72 3,17o.ooo 65 loo - 447-ol Temeljno sodišče Ljubljana 18,262.ooo 11,930.168 18,262.000 65 loo - 447-o2 Sodišče združenega dela 1,55o.ooo 1,012.672 1,5So.ooo 65 loo 447-o3 Družbeni pravobranilec_samo- upravljanja 985.ooo 643.534 985.ooo 65 loo 447-o4 Zavod za družbeno planiranje 1,571.000 l,o2Č.392 1,571.000 65 loo - 447-o5 Skupnost za cene Ljubljana 75o.ooo 49o.ooo 7 5o.000 65 loo - 447-06 Skupnost slovenskih občin 372.000 243.o4o 372.000 65 loo - 447-o7 Skupnost občin Ljubljanske regije 95.000 62.o72 95.000 65 loo - 441-08 Postaja milice Moste-mat.izd. : !,800.000 1,829.328 3,25o.ooo 65 116 + 4So.ooo 447-o9 Postaja milice Moste - SSP 38.000 24.832 38.000 65 loo - 447-lo Postaja milice Moste-sklad opreme 5o7.000 377.074 5o7.000 74 loo - 447-11 LRP Glas Ljubljane 476.000 31o.992 476.000 65 loo - 447-12 1 N D O K 1oS.ooo 68.600 loS.ooo 65 loo - 447-13 Veterinarska postaja Posavje za veterinarsko-higiensko službo 365.000 182.5oo 365.000 5o loo r- 447-14 Veterinarska postaja Posavje za vodenje evidence 0 veterinarskih sanitarnih pregledih 88.000 88.000 88.000 loo loo Skupaj sredstva za delo skupnih upravnih organov 31 ,134.000 2o,36o.276 31,584.000 65 loo + 45o.ooo 448 Druga sredstva, prenesena drugim » DPS 448-oo Pristojbine za veterinarsko-sanitarne • 1 preglede 6 ,400.000 5,697.695 7,85o.ooo 89 123 + 1,4So.ooo Skupaj sredstva, prenesena dru- gim DPS 6 ,4oo.ooo 5,697.695 • 7,85o.ooo 89 123 + 1,4 5o.000 Skupaj - E 123 ,322.ooo 77,822.7o8 126,264.ooo 63 lo2 ♦ 2,942.ooo F - SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 4 30 Sredstva za izobraževanje in vzgojo 430-00 Investicijski izdatki za šole in VVZ 2, ,600.000 - 1,848.000 - 71 - 752.000^ 452 Sredstva za kulturo 452-oo Sofinanciranje adaptacije Jelovško- ve galerije 2oo.ooo - 2oo.ooo - loo - 4 52-ol Muzej Ljudske revolucije Slovenije 800.000 4oo.ooo 800.000 5o loo “ 452-o2 Vzdrževanje obeležij NOV * 300.000 • 3oo.ooo - loo - 452-o3 Sofinanciranje projekta Vače v občini Litija So.ooo - So.ooo - loo - 452-o4 Evidenca spomenikov .n naravnih znamenitosti 125.000 - 125.ooo - Iqo - 153 Sredstva za telesno kulturo .<',1 453-00 Pot spominov in tovarištva 600.000 600.000 600.000 loo loo ■ 454 Sredstva za socialno in otroš- ko varstvo " 454-00 Oskrbnine družinam, katerih hranilec je v JLA l,733.ooo 454-ol Preživnine kmetov 38o.ooo 456 Sredstva za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje 456-oo Mrliško-ogledna služba loo.ooo 458 Sredstva za uveljavljanje temeljnih pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev 458-oo Priznavalnine in denarne pomoči udeležencem NOV 5,156.ooo 458-ol Priznavalnine borcem za severno mejo 3oo.ooo 458-o2 Enkratne denarne pomoči udele- žencem NOV • 565.000 458-03 Sosedska pomoč" udeležencem NOV 4oo.ooo 458-o4 Pomoč za zdravljenje udeležencem NOV 7o4.ooo 999.072 l,733.ooo 58 loo 271.864 38o.ooo 71 loo 56.34o loo.ooo 56 loo 3,718.654 5,156.ooo 72 loo 223.65o 3oo.ooo 75 loo 293.000 565.ooo 52 loo 376.7oo 4oo.ooo 94 loo 679.831 8o4.ooo 97 114 Skupaj sredstva za uveljavljanje pravic borcev 7,125.ooo 5,291.835 7,325.ooo 74 loo + loo.ooo Skupaj - F 14,ol3.ooo 7,619.111 13,361,ooo 54 . 95 - 652.000 46o 46o-oo G - SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE Sredstva za krajevne skupnosti Sredstva za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti 17,621.ooo 11,546.340 17,621.ooo 65 loo 46o-ol Amortizacija osnovnih sredstev 1,71o.ooo - 1,71o.ooo loo - 46o-o2 Poslovni prostori KS Dušan Kveder-Tomaž - 1,338.239 l,338.ooo - + l,338.ooo Skupaj sredstva za krajevne skupnosti 19,331.ooo 12,884.579 2o,669.ooo 66 lo7 ♦ l,338.ooo 461 461-oo • Sredstva za družbenopolitične in družbene organizacije Občinska konferenca SZDL 4,682.ooo 3,o58.912 4,682.ooo 65 loo 461-ol Občinski odbor ZZB NOV l,84o.ooo 1,2o2.128 l,84o.ooo 65 loo - 461-o2 Občinski odbor ZRVS 895.ooo 584.728 895.000 65 loo - 461-o3 Občinska konferenca ZSMS 2,lol.ooo 1,544.229 2,lol.ooo 74 loo - 461-o4 Občinski odbor RK 645.000 421.4oo 645.000 65 loo - 461-o5 Občinska zveza prijateljev mladine 683.ooo 446.232 683.000 65 loo 461-o6 Dom občinskih družbenih organizacij 793.000 518.088 793.ooo 65 loo _ 461-o7 Občinsko glasilo "Naša skupnost" 4>314 .ooo 2,818.480 4,314.000 65 loo - 461-o8 Odbor 11. grupe odredov 60.000 60.000 60.000 loo loo - 461-o9 Zaščitna enota poveljstva POJ in gl.štaba So.ooo - So.ooo loo - Skupaj sredstva za družbenopolitič ne in družbene organizacije 16,o63.ooo 10,654.197 16 ,o63.ooo 66 loo 462 •162-00 Sredstva za splošno komunalno porabo Urbanistična dokumentacija 3 ,5oo.ooo 2,699.2o5 3,5oo.ooo 77 loo »62-ol Geodetska dela 1 ,7oo.ooo 1,291.518 1,7oo.ooo 7b loo - 162-o3 Vzdrževanje grobov in grobišč NOV I80.000 148.4o3 180.ooo 82 loo •11.2-04 Rušenje nedovoljenih gradenj 1So.ooo - 1So.ooo loo - •l62-o5 Sofinanciranje ureditve pokopališča Navje 28o.ooo 28o.ooo 28o.ooo loo loo _ 162-06 Sofinanciranje odprave barakarskih naselij v občini 7 >000.000 7,ooo.ooo 'l62-i>7 Financiran je invest. urbanistično doku nmnlaci jo l, , ooo.ooo 1,ooo.ooo 1,000.000 loo loo „ 162-o8 Varstvo okolja 95.000 49.14o 95.000 52 loo - Skupaj sredstva za splošno ko-kunalno porabo 13, ,9o5.ooo 5 > 4o8.260 6,9o5.ooo 39 5o 7,ooo.ooo l 1 2 3 4 5 ( 7 468 Sredstva za druge splošne druž- bene potrebe 468-00 Sofinanciranje živalskega vrta l,12o.ooo 731.728 1,12o.ooo 65 loo v Skupaj - G 5o,419.ooo 30,738.770 44,757.ooo 61 89 5,662.ooo H - IZLOČANJE SREDSTEV REZERV 47o Izločanje sredstev rezerv 47o-oo Izločanje v rezervni sklad 3,o32.ooo 1,956.415 3,o63.ooo 65 lol +■ 31. ooo 47o-ol Tekoča proračunska rezrva 2,618.ooo 1,347.8o2 2,669.ooo 51 loo + SL. ooo Skupaj - H 5,65o.ooo 3,3o4.217 5,732.000 58 lol + 82.ooo I - DRUGI ODHODKI . 48o Obresti za kredite in posojila z 48o-oo Obresti za kredite in posojila 85o.ooo 223.321 85o.ooo 26 loo 481 Plačila za bančne storitve in stroš- ke plačilnega prometa 481-oc Prometna provizija SDK 174.ooo lo9.969 174.ooo 63 loo - 482 Odplačilo kreditov in posojil DPS 48Ž-oo Odplačilo anuitet lo,628.ooo 8,747.871 lo,628.ooo 82 loo - 483 Odhodki za obveznosti iz prej- šnjega leta 483-oo Obveznosti iz prejšnjih let 1,495.ooo 1,424.131 l,495.ooo 95 loo - 488 Drugi odhodki DPS 488-oo Intervencije v gospodarstvu 2o,56o.ooo 3,ooo.ooo 19,997.ooo 15 97 - 563.ooo Skupaj - I 33,7o7.ooo 13,5o5.292 33,144 .ooo 4o 98 - 563.ooo SKUPAJ CELOTNI ODHODKI 323,75o.ooo 193,8o8.818 326,264.ooo 6o loo, 7 > 2,514 .ooo BELEŽKE OSNUTEK ------------------------------------------------ N Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 3974 hs 4/78) la 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. L SRS št. 164*2) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.. .sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 V________________________________________ 1. člen S proračunom občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1984 znašajo 375,374.000 din in se razporedijo: — za razporeditev v posebnem delu proračuna 275,505.000 din — za tekočo proračunsko rezervo 1,346.000 din — za združevanje sredstev v Ljubljani 98,523.000 din 3. člen Občina Ljubljana Moste-Polje združuje del proračunskih prihodkov v mestu Ljubljana, ki jih mesto na podlagi Dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana v letu 1984 razporedi s svojim proračunom. Občina Ljubljana Moste-Polje pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in predhodnih računov odvaja v proračun mesta Ljubljana 27,80% od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 98,523.000 din. 4. člen Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v občinskem proračunu in se združujejo po načelu solidarnosti in vzajemnosti na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali pri SML, vendar največ do zneska 8,635.000 din. 5. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka, se 1% izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna. 6. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazur jejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — občinskim upravnim organom in strokovnim službam, mestnim upravnim organom in upravnim organizacijam, — pravosodnim organom — krajevnim skupnostim. — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — skupnosti slovenskih občin in skupnosti občin ljubljanske regije, — organizacijam združenega dela in zasebnikom za opravljene storitve, — drugim pravnim osebam na podlagi zakonskih določil 7. člen Upravni organi in strokovne službe ter upravne organizacije pridobivajo sredstva za delo primerno načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega letnega programa dela. 8. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna občine, uporabljati za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske določene za leto 1984, razen če je s posebnim predpisom skupščine občine določeno drugače. 9. člen Prihodki, ki jih občinska uprava za družbene prihodke ali drug upravni organ s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna. Toda del sredstev, ki jih ustvari občinska uprava za družbene prihodke pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava ni osnova funkcije uprave, se uporabi za modernizacijo dela uprave. 10. člen Za zakonito in smotrno izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine, ki skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom. 11. člen Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena, lahko izvršni svet skupščine občine prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 12. člen O uporabi nerazporejenih prihodkov-tekoče proračunske rezerve, ki so namenjeni za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemu proračuna ni bilo mogoče predvideti ali predvidena sredstva ne zadoščajo, odloča izvršni svet skupščine občine. 13. člen Izvršni svet Skupščine občine je pooblaščen, da sme spremenili namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru glavnih proračunskih namenov. 14. člen Izvršni svet skupščine občine lahko začasno omeji porabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, če ugotovi, da realizacija prihodkov ne priteka po planu, vendar največ do 10% ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 15. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 500.000 din. O uporabi sredstev iz 2. točke tega zakona prav tako odloča izvršni svet skupščine občine. 16. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta skupščine občine, pomožni odredbodajalec, pa je član izvršnega sveta, ki ga na podlagi predsednika izvršnega sveta imenuje izvršni svet. 17. člen Bilanca prihodkov in dohodkov je sestavni del tega odloka, ki se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. , 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Osnutek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 je izdelan v skladu z resolucijo o uresničevanju družbenega plana ob- čine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—/V#5 v letu 1984. Izhodišča za zagotovitev sredstev za financiranje splošne porabe v Občini izhajajo iz resolucijske opredelitve, da sredstva za splošno porabo s- katerimi se zagotavlja izvajanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih skupnosti, rastejo za .?.? % počasneje od rasli družbenega proizvoda. Sredstva za financiranje splošne porabe bodo zagotovljena iz naslednjih prihodkovnih virov: — prihodkov od davkov tul osebnih dohodkov — prihodkov od davka od prometa proizvodov in storitev ter od davka od prometa nepremičnin in pravic — prihodkov od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodkov od drugih davkov — prihodkov od taks —prihodkov po posebnih predpisih, prihodkov od organov in organizacij DPS in drugih prihodkov. Prihodki za financiranje splošnih družbenih potreb v občini bodo porasli za 14 % v primerjavi z realizacijo v letu 1983. Obseg splošne porabe v občini je določen z osnutkom Dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984. PRIHODKI Osnutek proračuna občine za leto 1984 izkazuje, da bodo skupni proračunski prihodki znašali 375,374.000 din in bodo za 45,275.000 din ali za 14% višji od ocenjene realizacije za leto 1983. Po posameznih glavnih prihodkovnih virih, primerjalno z oceno realizacije prihodkov v letu 1983, ocenjujemo, da bo v letu 1984 dosežena naslednja realizacija prihodkov: Sku- pino Vrsta pr ihoukov Ocena real. 19 8 3 Ocena za 19 8 4 I n d. 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 186,165.ooo 2o9, t t.ooo 112 73 Prihodki od davka od p ometa proizvodov in storitev od davka od prometa nepremičnin in pi-,l%ir 83,',37.nn-> lul - m 125 74 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih davkov 24,215.000 21,452.ooo 89 75 Prihodki od taks * 18,562.ooo 2o,732.ooo 112 77 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organizacij DPS in drugi prihodki 17,92o.ooo 19,9?j.ooo 111 SKUPAJ PRIHODKI 33o,o99.ooo 375,374.000 114 Pri načrtovanju prihodkov za leto 1984 je upoštevana ocena usmeritve programa gospodarske stabilizacije, ocena minimalne rasti osebnih dohodkov, gibanje cen, kupne moči prebivalstva in s tem povezane porabe. Prihodki od davkov, od osebnih dohodkov, ki predstavljajo 55,71% vseh proračunskih prihodkov se bodo povečali za 12%. Posamezni prihodkovni viri se bodo povečali od O—/2 %, najbolj davek od osebnega dohodka delavcev, ki se bo povečal za 21 %, medtem ko bodo na lansko letni ravni ostali prihodki od davka od osebnega dohodka delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost in od davka od osebnega dohodka iz zasebne kmetijske dejavnosti. Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od davka od prometa nepremičnin in pravic predstavljajo 27,73 % celotnih prihodkov in se bodo povečali za 22 %. Po posameznih prihodkovnih virih pa bo povečanje znašalo od 19—35%. Do izpada prihodkov bo prišlo pri prihodkih od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter pri prihodkih od drugih davkov, pri katerih se ocenjuje, da se bodo v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letu 1983 znižali za 11%. Do znižanja prihodkov bo predvidoma prišlo pri davku na dohodek od stavbk, davku na posest stavb in davku od celotnega dohodka občanov, in to zaradi višjih akontacij v letu 1983 in boljšo izterjavo ter s tem z manjšim prenosom neizterjanih davkov v letu 1984. Prihodki od taks se bodo v primerjavi z oceno realizacije v letu 1983 povečali za 12%. Ta prihodkovni vir pa je v glavnem odvisen od obsega in vrste zadev, za katere so predpisane upravne in sodne takse. Prihodki od taks predstavljajo v skupnih proračunskih prihodkih le 5,52%. Tudi prihodki po posebnih predpisih, prihodki od organov in organizacij DPS in drugi prihodki se bodo povečali za 11 %. V strukturi skupnih proračunskih prihodkov pa predstavljajo le 5,32 %. To so prihodki, ki jih pridobivajo upravni organi za opravljanje določenih storitev za samoupravne interesne skupnosti in denarne kazni. Pričakujemo, da bodo načrtovani proračunski prihodki realizirani v ocenjeni višini, kot smo že pa omenili, bodo v veliki meri odvisni od stabilizacijske gospodarske politike, gibanja osebnih dohodkov, gibanja cen in kupne moči prebivalstvu. ODHODKI Osnutek odhodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 temelji na osnutku Dogovoru o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto / 984 ter izhodiščih za oblikovanje splošne porabe, ki so določeni z resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Moste- Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1984 in ki predvideva, da bo splošna poraba povečana za 15,6 glede na doseženo nominalno realizacijo v letu 1983. Pri načrtovanju odhodkov so upoštevana izhodišča za izračun dogovorjene splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana, katerih namen je da se postopno izenačijo proračuni ljubljanskih občin in katere so bile osnova za sestavo Dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1934. Skupna načrtovana splošna poraba v občini bo znašala 375,374.000 din in boža 15% višja od ocenjene realizacije za leto 1983. Od skupno načrtovanih odhodkov se odšteje znesek 98,523.000 din, ki je namenjen za skupne naloge SM Ljubljana tako, da bo dogovorjena občinska poraba znašala 276,851.000 din. Od tega zneska se odštejejo načrtovani nelimitirani prihodki v znesku 21,007.000 din, čista dogovorjena oziroma limitirana splošna poraba v občini pa bo znašala 255,844.000 din. Ko pa od tega zneska odštejemo sredstva, ki so namenjena za pokritje skupno dogovorjenih nalog in obveznosti v Ljubljani in ki znašajo 69,990.000 din bo za financiranje čiste splošne porabe v občini na razpolago 185.854.000 din čistih proračunskih sredstev. Primerjalni izračun možne splošne porabe je prikazan v naslednji tabeli: Zap. št. OPIS Ocena real. 19 8 3 Ocena 1981 1 n d . 1. Skupna dogovorjena poraba 326,264.ooo 375.374.000 98.523.000 115 2. Scedstva za skupne naloge SML 82,47o.ooo 119 3. Dogovorjena splošna poraba /1-2/213,791.000 2761851.000 m 4. Prihodki od turističnih taks l2.ooo 12.ooo lno 5. Prihodki od taks parkl.irjov in kopitarjev 7,85o.ooo 8,635.000 llo 6. Lastni prihodki upravnih organov lo,3oo.ooo 12,3oo.ooo 12o 7. Poraba manj lastni prihodki /3-4-S-6/ 225,632.000 255,844.000 113 8. Izločitev preseženih sredstev za intervencijo in blag.rezerve 19,997.000 - - 9. Čista dogovrjena poraba /7-8/ 2o5,635.ooo2V» PII.ooo 124 lo. Poravnava skupno dogovorjenih nalog in obveznosti vij. 41,7/1.ooo 69 ,f»Qo.ooo 157 11. Razpoložljiva čista proračunska poraba v občini 0 § 1 i 183,P54.ooo 116 Pregled razpoložljivih proračunskih sredstev: Sku- pina Vrsta odhodka Ocena real. 19 8 3 40 41 Sredstva za delo uprav.organov ge namene za delo uprav.organov 42 Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 43 Sredstva za intervencije v gospodai stvu in druge potrebe 44 Sredstva prenesena drugim DPS in SIS 45 Sredstva za družbene dejavnosti 46 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 47 Izločanje sredstev rezerv 48 Drugi odhodki SKUPAJ ODHODKI Ocena 1981 Inti. 6o,916 .ooo 79,959.ooo 131 12,249.ooo 14,487.ooo 118 9,381.ooo 11,632.ooo 124 lo,46o.ooo 24,891.ooo 13o i26.264.o6o 114,73o.ooo 127 13,361.ooo 16,I80.000 123 44,737.ooo 57.2o2.ooo 12o 5,732.000 5,loo.ooo 89 36,918.000 5,893.ooo is 33o, o99.ooo 375,371.000 l H Sredstva namenjena za financiranje dejavnosti upravnih organov bodo znašala 79,95 9.000 din ali za 32 % več, kot je ocenjena realizacija za leto 1983. V okviru lega namena se bodo sredstva za osebne dohodke delavcev povečala za 19% in sredstva za materialne izdatke za 24 — 35%. Sredstva amortizacije se bodo povečala za /63 % in sredstvu za modernizacijo in razširitev računalniške opreme pa za 194%. Sredstva teh dveh odhodkovnih namenov znašajo 9,884.000 din in predstavljajo 80% lastnih sredstev upravnih organov, ki jih ti ustvarijo izven svoje glavne dejavnosti in ki se štejejo v okvir dovoljene porabe v letu 1984. S tem je v veliki meri realizirano določilo zakona o upravi za družbene prihodke, da se sredstva, ki jih uprava pridobi z delom izven svoje glavne dejavnosti, v celoti ali deloma, uporabijo za modernizacijo in izboljšanje materialnega položaja uprave. Sredstva za osebne dohodke in druge osebne prejemke funkcionarjev skupščine občine in izvršnega sveta se bodo povečala za 19%, sredstva za posebne namene skupščine in izvršnega sveta pa za 15%. V globalu se tu sredstva povečujejo za 18%. Višina sredstev za osebne dohodke in sklad skupne porabe delavcev upravnih organov, funkcionarjev upravnih organov, skupščine občine in članov izvršnega sveta se zagotavlja v okviru dovoljenih meril in izhodišč splošne porabe v letu 1984. Za funkcionarje ljudske obrambe in družbene samozaščite bo po- trebno v letu 1984 zagotoviti 11,632.000 din, povečanje v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letu 1983 pa znaša 24%. . Sredstva za intervencije v gospodarstvu bodo znašala 24,891.000 din in se bodo povečala za 22%. Glavni delei teh sredstev predstavlja idrutevanje sredstev za 10-letni program izgradnje cest v Ljubljani, ki znaša 20,460.000 din in se v primerjavi z oceno realizacije v letu 1983 povečuje za 64%. Višina te obveznosti je določena z Dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984. . Za sredstva prenesena drugim družbenopolitičnim skupnostim in SlS-orh bo namenjeno 159,730.000 din, povečanje znaša 27%. Največje povečanje bo znašalo pri: temeljnem javnem tožilstvu 101 %, temeljnem sodišču 68%, sodišču združenega dela 67% in družbenem' pravobranilcu 74%. Toda višina teh in tudi nekaterih drugih obveznosti je določena z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984, ki temelji na novo sprejetih izhodiščih, sprejetih po ljubljanskih občinah in mestu Ljubljana. Ostala povečnja načrtovanih odhodkov bodo znašala od 2 do 24%. Sredstva za financiranje družbenih dejavnosti bodo znašala 16.480.000 in se bodo v primerjavi z ocenjeno realizacijo za leto 1 983 povečala za 23 %. Posamezna višina in povečanje sredstev, ki se giblje od — 13 % do —20% je razvidna iz razporeda proračunskih prihodkov oziroma odhodkov za leto 1984. Financiranje krajevnih skupnosti bo potekalo v skladu z dogovorom o oblikovanju in razporeditvi sredstev splošne porabe v Ljubljani, s katerim bo za krajevne skupnosti v ljubljanskih občinah namenjeno 139.733.000 din. Od tega odpade na občino Ljubljana Moste-Polje 26.144.000 din ali 18,71 % in od tega bo za funkcionalno dejavnost KS namenjeno 21,625.000 din za amortizacijo osnovnih sredstev KS pa 2.158.000 din. V okviru tega dohodkovnega namena bo 2,900.000 din namenjeno za poslovne proštom v KS Dušan Kveder—Tomaž v Ljubljani za novoustanovljeno KS v Novih Jaršah. Sredstva za financiranje družbenopolitičnih in društvenih organizacij bodo znašala 19,530.000 din in se v primerjavi z oceno realizacije za leto 1983 povečujejo za 22%. Posamezno povečanje se giblje od 21 do 25%. Sredstva za financiranje splošne komunalne porabe bodo zagotovljena v višini 9,678.000 din ali za 40% več kot je ocenjena realizacija v letu 1983. Posamezno znižanje ali povečanje postavk se giblje v razponu od —14% do 10%. V tem odhodkovnem namenu je nova postavka »popis stanovanj v zasebnem sektorju« za katero nalogo bo zagotovljeno 2,500.000 din. Za druge splošne družbene namene bo namenjeno 1,311.000 din sredstev, od lega za sofinanciranje živalskega vrta v Ljubljani 1.154.000 din in za odbor »Po poteh partizanske Ljubljane« 157.000 din. Povečanje bo znašalo le 3%. Sredstva rezervnega sklada bodo znašala 3,754.000 din, oblikujejo se pa na podlagi zakonskih določil v višini 1% od skupne dogovorjene porabe oziroma načrtovanih prihodkov za leto 1984. Višina tekoče proračunske rezerve bo znašala 1,346.000 din in bo za 50% nižja od ocenjene realizacije za leto 1983. Drugi odhodki proračuna bodo predvidoma znašali 5,893.000 din in bodo v primerjavi z ocenjeno realizacijo za leto 1983 nižji za 31.015.000 din. Do znižanja bo prišlo zaradi uveljavitve novih izhodišč za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe v Ljubljani, ki naši občini priznavajo v okviru splošne proračunske bilance večje prihodke in večjo splošno porabo, ki pa deluje v tej smeri, da mora občina več prispevati za sofinanciranje skupnih mestnih zadev. Na ta način se bodo močno povečali odhodki za pravosodje, za 10-letni program izgradnje cest v Ljubljani in za sofinanciranje proračuna SML. Tak način financiranja splošnih družbenih potreb je privedel občino do tega da v letu 1984 ne bo ustvarila nobenega proračunskega presežka, ki bi ga koristili za intervencije v gospodarstvu oziroma za blagovne rezerve v Ljubljani. V času pripravljanja osnutka proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 je bil na Izvršni svet Skupščine občine dan zahtevek za zagotovitev sredstev za sofinanciranje kulturnega doma Španski borci v znesku 5,000.000 din. Financiranje dejavnosti kulturnega doma sicer spada v skupno porabo in zato zaenkrat zahtevek ni vključen v proračun, toda ne glede na to bo potrebno za sofinanciranje doma zagotoviti tudi sredstva iz splošne porabe. V pripravi je elaborat o družbenoekonomski in politični upravičenosti kulturnega doma Španski borci. Stališče občinske konference SZDL je, naj bo dom organiziran kot samostojna delovna organizacija. Vendar pa dom s svojim delovanjem ne bo mogel pridobiti dovolj sredstev za enak obseg dela, kot ga je imel v letu 1983. Tudi SIS za razvoj družbenega standarda ne bo mogel več zagotavljati sredstev za financiranje doma, ker je pravno in finančno njegov obstoj v letu 1984 vprašljiv. Izvršni svet bo o zahtevku Kulturnega doma Španski borci ponovno razpravljal pred obravnavo osnutka prorač. v zborih SO in po predložitvi programa dela in finančnega načrta doma za leto 1984 predložil ustrezen predlog za znižanje nekaterih odhodkovnih proračunskih postavk in zagotovitev sredstev za sofinanciranje Kulturnega doma Španskih borcev. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je o Osnutku odloka o proračunu občine za leto / 983 razpravljal na svoji 82. seji, dne 25. oktobra 1983 in predlaga Zboru združenega dela in Zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Moste-Polji, da osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 obravnavata in ga posredujeta v javno razpravo. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE ZA LETO 19 8 1 ! t,ni|>a PRIHODKI . KOIIlOV Znesek din Grupa kontov ODHODKOV Znesek din j 72 Pii hodki o632*ooo pravic ter prihodki od družili 13 Sredstva za spodbujanje davkov 21,152.ooo razvoja investicij v gospo- 7r> Prihodki od taks 2o,732.ooo darstvu in spodbujanje hi — 77 Priim' ■ i po posebnih predpisih, trejšega razvoja gospodar- prihodki od organov i’-. orgnnizacij sko manj razvitih območij 21,89 l .ono DPS, prihodki iz naslova iuvrsti- 11 Sredstva prenesena drugim j rij v 2o2-oo° 17 Izločan|o sredstev rezerv 5, 1 oo-ooo • 18 Drugi dohodki 5, S,(3.000 SKUPAJ 1' it 1 H O 1) K 1 373,371.ono SKUPAJ n 1) II O D K 1 375,371.000 OSNUTEK OCENA REALIZACIJE IN RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1983 in OSNUTEK ZA LETO 1984 A - PRIHODKI Konto Vrsta prihodka Ocena 19 8 3 Osnutek 19 8 4 I n d. 1 2 3 4 5 72 PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV 72o Davek od osebnega dohodka delavcev 51,45o.ooo 62,255.ooo 121 .721 Davek od osebnega dohodka delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in od samostojno opravljene poklicne delavnosti 721-o Davek od osebnega dohodka delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejav-•nost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov /obrt/ 721- ■o/a Davek po dejanskem dohodku 72,37o.ooo 83,226.ooo 115 b Davek od osebnega dohodka delov- 722' nih ljudi, ki samostojno opravljajo * poklicno dejavnost /int.stor./ 3o,76o.ooo 3o,76o.ooo loo 1 Davek od osebnega dohodka iz av- O torskih pravic 9,2oo.ooo Io,488.ooo 114 723 Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 3,435.ooo "3,435.ooo loo Skupaj 72 186,165.ooo 2o9,114 .ooo 112 73 PRIHODKI 01) DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV TER OD DAVKA OD PROMETA NE- PREMIČNIN IX PRAVIC 732 Posebni občinski davek od prometa proizvodov 5,337.ooo ■id’! , ooo 138 7 32 o Davek od alko.vlili!. pij :č no,! 'i.ou' 73 . : 6.oho 132 73 5- 1 Davek od bi e/nlkolioinih pijač 1 oi >. ooo 734 Posebni občinski davek od plačil za storitve 4,000.000 4,800.000 12o 735 Davek od prometa nepremičnin in pravic 13,65o.ooo 18.427.ooo 135 Skupaj 73 83,237.ooo lo4 , o‘)6.ooo 125 74 PRIHODKI OD DAVKA NA PRIHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC TER PRIHODKI OD DRUGIH DAVKOV 74o Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic 74o-o Davek na dohodek od premoženja 55o.ooo 688.000 125 74o-1 Davek na dohodek od stavb 741 Davek od premoženja, na dediščine in darila 7,o7o.ooo" 5,43o.ooo 76 741-o D^vek na posest stavb 4,5oo.ooo 4 ,000.000 89 741-1; Davek na dediščine in darila l,5oo.ooo l.doo.ooo 12o 741- 2 Davek na posest gozdnih zenljišč 742- 2 DAvek na tovorna cestna motorna 265.ooo ter priklopna vozila 748 Davek od celotnega prihodka obča- 13o.ooo 13.ooo lo npv 9,ooo.ooo 8.08I.000 9o 748-o Davek od iger na srečo 1,2oo.ooo 1,44o.ooo 12o Skupaj 74 24,215.ooo 21,452.ooo 89 75 PRIHODKI OD TAKS 75o Upravne takse 75o-oo Upravne takse 75o-l Takse na promet parklarjev in 6,2oo.ooo 6,82o.ooo llo kopitarjev 7,85o.ooo 8,635.ooo Ho 751 Komunalne takse 12.000 12.000 loo 752 Sodne takse 4,Soo.ooo 5,265.ooo 117 Skupaj 75 18,562.ooo 2o,732.ooo 112 77 PRI HODKI PO POSEBNIH PREDPISIH, PRIHODKI OD ORGANOV IN ORGANIZACIJ DPS , PRIHODKI IZ NASLOVA INVESTICIJ V GOSPODARSTVU IN DRUGI PRIHODKI 7?o Prihodki po pošelnuh predpisih 77o-o Denarne kazni 7,Soo.ooo 7,Soo.ooo loo 771 Prihodki od organov in organizacij DPS 77l-o Prihodki upravnih organov lo,Soo.ooo 12,36o.ooo 12o 778 Drugi prihodki 12o.ooo 12o.ooo loo Skupaj 77 17,92o.ooo 19,98o.ooo 111 SKUPAJ PRIHODKI 33o,o99.ooo 375,374.ooo 114 \ ' 4A B - ODHODKI 41.271.000 49,113.ooo H9' 1.809.000 2,153.ooo 119 1.735.000 2,o65.ooo 119 Skupaj sredstva za delovno skupnost 14,815.ooo 53,331.ooo 119 4ol Sredstva za materialne izdatke 4ol-oo Sredstva za materialne izdatke skupščine 2,134.ooo 2,646.ooo 124 4ol-ol Sredstva za materialne izdatke IS 4ol-o2 Sredstva za materialne izdatke So.ooo 62.ooo 124 upravnih organov 4o2-oo Sredstva amortizacije upravnih lo,397.ooo 14,o36.ooo 135 / organov 4o2-ol Sredstva za razširitev računalniš- 1,52o.ooo 4,ooo.ooo 263 ke opreme 2,ooo.ooo 5.884.000 294 Skupaj - A 6o,916.ooo 79,959.000 131 B - SREDSTVA ZA POSEBNE NAMENE IN DRUGE NAMENE ZA DC'T ^ "PRAVNIH ORGANOV 41o Sredstva za OD in druge osebne preje m-‘ ke funkcionarjev in delegatov 41o-oo Sredstva za OD funkcionarjev skup- ščine l,962.ooo v, 2,335.ooo 119 41o-ol Sredstva za OD funkcionarjev IS 411 Sredstva za potne stroške in slit- 8 »olo.ooo 9,532.ooo 119 vene stroške 1 411-oo Potni stroški delegatov skupščine 2?l.ooo 3o.ooo 119 411 —ol Potni stroški IS 418 Sredstva za druge potrebe za delo 15.ooo I8.000 119 upravnih organov 418-oo Sredstva za posebne namene skupščine l,743.ooo 2,co4.ooo 115 418-ol Sredstva za posebne namene IS 418-o2 Sredstva Sveta za preventivno 249.ooo 286.000 115 vzgojo v prometu 24 5.000 282.ooo 115 Skupaj - B 12, 249.000 14,487.ooo 118 C - SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO m* A - SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANO 4oo Sredstva za dohodek delovni skupnosti 4oo-oo Sredstva za OD upravnih organov 4oo-ol Sredstva za OD delavcev sekretariata skupščine 4oo-o3 Sklad skupne porabe upravnih ortianov r 42o Sredstva za ljudsko obrambo 42o-oo Posebni račun za ljudsko obram- bo 42o-ol Posebni račun za teritorialno 5,68o.ooo 7,o43.ooo 124 obrambo 3,7ol.ooo :4,539.000 124 Skupaj - C 9,381.ooo ll,632.ooo 124 D - SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA, INVESTICIJE V GOSPODARSTVU IN SPODBUJANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH OBMOČIJ 433 Druge potrebe in investicije v gospodarstvu 433-oo Združevanje sredstev za lo-letni program izgradnje cest 433-ol Kritje razlik med proizvodnjo in prodajno ceno Dnevnika 433-o2 Sofinanciranje obmestnega potniškega prometa 433-o3 Obveznost iz garancije za Yulon 433-o4 Stimulacija KPO delovne organizacije Yulon 1 Skupaj - D 14,957.ooo 2o,46o.ooo 13o 2,155.ooo 2,13 S.ooo 99 1,o4 8.000 4oo.ooo 1,153.ooo loo ., 9oo.ooo 1,14o.ooo 60 ,46o.ooo 24,891.ooo 122 E - SREDSTVA PRENESENA DRUGIM DPS IN SIS 442 Pripsevck proračunu medobčinske , skupnosti 442-oo Skupščina mesta Ljubljane 82,47o.ooo 98,523.coo 119 442-ol Občina Ljubijana-Bežigrad l,5oo.ooo 4 16 Dopolnilna sredstva SIS 4 t6-oo Skupnost zn pospeševanje kmetijstva občino 1 j. Mosto-Po'je 2,860.000 3,289.000 llf> 417 447-oo 447-gI 447-o2 447-o3 447-o4 447-o5 447-o6 447-o7 447-o8 447-o9 447-1o Sredstva za tlelo skupnih uprav- nih organov Temeljno javno tožilstvo Temeljno sodišče Ljubljana Sodišče združenega dela Družbeni pravobranilec sa-smoupravljanja Zavod za družbeno planiranje Skupnost za cene Ljubljana Skupnost slovenskih občin Skupnost občin Ljubljanske regije Postaja milice MOste-mat. izdatki Postaja milice Moste-SSP Postaja milice Moste-sklad opreme 3,17o.ooo 5,o98.ooo 161 18,262.ooo 3o,67o.ooo 168 1,55o.ooo 2,594.ooo 167 985.ooo 1,715.000 174 l,57.ooo 75o.ooo 2,887.ooo 124 372.000 446.000 12o 95.000 114.000 12o 3,25o.ooo 4,o3o.ooo 124 38.ooo - - 5o7.ooo 629.ooo 124 447-11 LRP Glas Ljubljane 476.ooo 485.ooo lo2 447-12 INDOK loS.ooo loS.ooo lo3 447-13 Veterinarska postaja Posavje veterinarsko-higienska služba 365.ooo 4o2.ooo llo 447-14 Veterinarska postaja Posavje za vodenje evidence o veterinarskih sanitarnih pregledih 88.000 loS.ooo 119 Skupaj sredstva za delo skupnih upravnih organov 31,584.ooo 49,283.ooo 156 448 Draga sredstva , prenesena drugim DPS 448-00 Pristojbine za veterinarsko-sa-nitarne preglede 7,85o.ooo 8,635.ooo llo Skupaj sredstva, prenesena drugim DPS 7,85o.ooo 8,635.'ooo llo Skupaj - E 126,264.ooo 159,73o.ooo 127 F - SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 45o Sredstva za izobraževanje in vzgojo 45o-oo Investicijski izdatki za šole in VVZ 1,848.ooo 1,848.ooo loo 452 Sredstva za kulturo 452-co Sofinanciranje adaptacije Jelovško ve ja lorije 200. r>' J 2 2 . v. 00 111 452-ol Muzej Ljudske revolucije Slovenije 800.000 696.ooo 87 452-o2 Vzdrževanje obeležij NOV 3oo.ooo 333.000 111 452 Skupnost za družbeni standard 1 ,ooo.ooo 1,ooo.ooo 452-o3 Sofinanc.projekta Vače v občini Litija So.ooo „ 452-o4 Evidenca spomenikov in naravnih znamenitosti 125.000 125.000 loo 452-o5 Zavod za spomeniško varstvo llo. ooo 452-o6 Zgodovinski arhiv - llo.ooo - 452-o7 Mestni muzej Ljubljana - llo. ooo - 453 Sredstva za telesno kulturo 453-oo Pot spominov in tovarištva 600.000 694.000 116 454 Sredstva za socialno otroško varstvo 454-oo Oskrbnine družinam, katerih hranilec jg v JLA 1,733.ooo 2,o62.ooo 119 454-ol Preživnine kmetov 38o.ooo 452.000 119 456 Sredstva za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje 456-oo Mrliško-ogledna služba loo.ooo 12o.ooo 12o 458 Sredstva za uveljavljanje temeljnih pravic borcev, vojaških invalidov in družin "padlih borcev 458-oo Priznavalnine in denarne pomoči udeležencem NOV 458-ol Priznavalnine borcem za severno mejo 458-o2 Enkratne denarne pomoči udeležencem NOV 458-o3 Sosedska pomoč udel.NO> 458-o4 Pomoč za zdravljenje udeležencev NOV Skupaj sredstva za uveljav-lianie nravic borcev_____7_. Skupaj - F l,156.ooo 6,136 .ooo 119 3oo.ooo 357.ooo 119 565.ooo 672.ooo 119 400.000 476.ooo 119 8o4.ooo 957.000 119 325.ooo 8,598.ooo 117 361.ooo 16,48o.ooo 123 46o G - SREDSTVA ZA DRUGE SP LOS N E DRUŽBENE POTREBE Sredstva /a krajevne skupnosti 46o-oo Sredstva za funkcionalno dejavnost krajevnih skup. 17,621.ooo 46o-ol Amortizacija osnovnih sredsl 46o-o2 Poslovni prostori KS 21,625.ooo Skupaj sredstva za krajevne skupnosti 46l-oo 46l-ol 46l-o2 46l-o3 46l-o4 46l-o5 46l-o6 461-o7 46l-o8 46l-o9 Sredstva za družbenopolitične in družbene organizacije Občinska konferenca SZDL Občinski odbor ZZB NOV Občinski odbor ZRVS Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor RK Občinska zveza prijateljev mladine Dom občinskih družbenih organizacij Občinsko glasilo "Naša skupnost" Odbor II. grupe odredov Zaščitna enota poveljstva POJ in gl.štaba 1,71o.ooo 2,158.ooo 126 1, 338.ooo 2,9oo.ooo 217 2o,669.ooo 26,683.ooo 129 4,682.ooo 5,665.ooo 121 l,84o.ooo 2,226.ooo 121 895.ooo 1, o83.ooo 1 21 2,lol .ooo 2,542.ooo 121 645.000 78o.ooo 121 683.ooo 826.000 121 793.ooo 983.ooo 124 4,314.ooo 5,35o.ooo 124 60.000 75.ooo 125 So.ooo Skupaj sredstva za družbenopolitične in družbene organizacije 16,o63.ooo 19,53o.ooo 462 Sredstva za splošno komunalno porabo 462-oo Urbanistična dokumentacija 3,5oo.ooo 462-ol Geodetska dela 1, 7oo.ooo 3.850.000 1.870.000 llo llo 1 2 3 4 5 462-o3 Vzdrževanje grobov in grobišč NOV I80.000 198.ooo llo 462-o4 Rušenje nedovoljenih gradenj 15o.ooo 165,ooo llo 462-o5 Sofinanciranje ureditve poko- pališča Navje 28o.ooo 244.000 87 462-o7 Financiranje invest.urbanistične dokumentacije 1,000.000 756.000 76 462-o8 Vrastvo okolja 95.000 95.000 loo 462-o9 Popis stanovanj v zasebnem sektorju - 2,5oo.ooo - 'k upa j sredstvi, za sploš.,o komunalno pot ’ > 6,9o5.ooo 9,67 £‘. or-o H o 468 Sredstva za druge splošne d"užbene namene 468-oo Sofinanciranje živalskega vrta 1,12o.ooo 1,154.ooo lo3 468-ol Odbor "Po poteh partizanske Ljubljane" - 157.000 - Skupaj G 44,757.ooo 57,2o2.ooo 12o H - IZLOČANJE SREDSTEV REZERV 47o Izločanje sredstev rezerv A -xl O o o Izločanje v rezervni sklad 3,o63.ooo 3,754.ooo 121 0 1 o Tekoča proračunska rezerva 2,6b9.ooo 1,346.000 56 Skupaj - 11 5,732.ooo 5,1oo-ooo 89 I - DRUGI ODHODKI 48o Obresti za kredite in posojila 48o-oo Obresti za kredite in posojila 85o.ooo 7oo.ooo 82 481 Plačila za banču • storitve in stroške plačilnega prometa 481-oo Prometna provizija SDK 174.ooo 193.ooo 111 482 Odplačilo kreditov in poso-ji DPS 482-oo Odplačilo anuitet 1 lo,628.ooo 5 ,1oo.ooo 29 483 Odhodki za obveznosti iz . prejšnjega leta 483-oo Obveznosti iz prejšnjih let 1,495.ooo i .000.000 127 488 Drugi odhodki DPS 0 0 1 00 00 rr Intervencije v gospodar- stvu 23,8ol.ooo - - Skupaj - I 36,948.ooo 3.8 93.000 1 8 SKUPAJ CELOTNI ODHODKI 33o,o99.ooo 373,371.000 111 OSNUTEK določitvi območij, na katerih se organizira obramba pred točo (Uradni list SRS, štev. 220/07/80-3 teče v občinah osrednje Slovenije po- stopek ustanovitve Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije, ki bo ustanovljen v noyembru mesecu 1983. V skladu z zgoraj navedenim odlokom je v osrednji Sloveniji v branjenem območju 6 regij, ki jih sestavlja 22 občin. V letu 1983 so v operativni obrambi, (sistem je že\zgrpjen) občine Celje, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Titovo Velenje in Laško ter Brežice iz Posavja. Za letošnjo obrambo so ždgtifbi/ile kreditna sredstva Zavarovalna skupnost Triglav Celje in Zavarovalna skupnost Triglav Krško. V prihodnjem letu bodo morale občine, ki so branjene, v letu 1984 z dodatno obremenitvijo te obveznosti poravnati. Prav tako bo potrebno plačati zagonske stroške, ki se bodo v prihodnjem letu porazdelili na vse občine. Občine: Hrastnik, Sevnica, Krško, Trebnje, Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Domžale, Kamnik, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana--~Šiška, Ljubljana- Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Lilija bodo obremenjene za leto 1984 in za zagonske stroške delovanja sistema obrambe pred točo, ker bo sistem v navedenih občinah stopil v operativno obrambo leta 1984. • Na podlagi 16. člena Zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, štev. 33/79) in 187. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, štev. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne .... in na seji zbora krajevnih skupnosti dne....sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 1. člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, ki ga plačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti na branjenem območju. V skladu s 16. členom Zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, štev. 33—79) so za odmero in pobiranje tega prispevka pooblaščeni občinski upravni organi za odmero in pobiranje davkov iz te dejavnosti v občinah z branjenega območja. 2. člen Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo Prispevek po stopnji 2,35 % od katastrskega dohodka. 3. člen Zbrana sredstva so dohodek Samoupravne skupnosti za obrambo Pred točo osrednje Slovenije in so namenjena ža pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred '°čo, ki ga predstavljajo strelna mesta. 4. člen Prispevek iz 2. člena tega odloka odmerja in pobira občinski uPravni organ, pristojen za davčne zadeve, po predpisih, ki veljajo za °dmero in pobiranje davkov občanov. 5. člen Prispevek po stopnji, določeni v 2. členu tega odloka, se plačuje od 1 1. 1984 dalje. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. ^•e vilka. Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Višino prispevka za izvajanje sistema obrambe prediočt^v osrednji 'loveniji določajo občinske skupščine z branjenega onmočja za zave-šance za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti. Osnova za določitev s,opnje prispevka je katastrski dohodek zavezanca. Poleg zave-Šoncev za davek od dohodka iz kmetijske delavnosti plačujejo v skladu 1 členom Zakona o sistemu obrambe pred točo ( Uradni I. SRS, štev. ' ’—79) poseben prispevek še OZD, ki so registrirane za opruvtjimje *'netijske dejavnosti, predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi pro-oakti, gozdno-gospodarske organizacije, organizacije združenih kine-lov, lovske organizacije in druge zainteresirane organizacije združe-nt8a dela. Višino prispevka določajo s samoupravnim sporazumom. Skladno z določili Zakona o sistemu obrambe pred točo in ()dloka o BELEŽKE IZVRŠILNI ODBOR podpisnikov samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji soseske MS 4,5 Fužine INFORMACIJA o izgradnji soseske Nove Fužine A________________________;________________________________J Zazidalni načrt za zazidalni otok MS 4,5 Fužine je bil potrjen leta 1976 in dopolnjen s spremembami in dopolnitvami za 1. razširjeno fazo v pričetku leta 1982. Dokumentacija za realizacijo I. faze je bila sprejeta s sklepom izvršnega sveta leta 1977, dokumentacija za.reali-zacijo II. in naslednjih faz pa leta 1981. IZGRADNJA I. RAZŠIRJENE ETAPE I. razširjena faza izgradnje soseske MS 4,5 Fužine je bila poverjena SOZD IMOS Ljubljana. Stanovanjska izgradnja 1. razširjene faze se je pričela 1. KI. 1979 in bila dokončana 1 L 3. 1983. • Podrobneje je stanovanjska izgradnja razvidna iz TABELE I. v prilogi:’ Iz te TABELE je razvidno da srfio v L razširjeni etapi zgradili naslednje število stanovanj po letih: Leto 1980 176 stanovanj po poprečni ceni 17.140,40 din/m2 v skupni vrednosti 175.583.592. - din Leto 1981 956 stanovanj po poprečni ceni 20.137,02 din/m2 v skupni vrednosti 1.168.415.490.— din Leto 1982 437 stanovanj po poprečni ceni 23.614,33 din/m2 v skupni vrednosti 633.065.019. din Leto 1983 72 stanovanj po poprečni ceni 28.523.05 din/m2 v skupni vrednosti 120.735.605. din Cene so se oblikovale skladno z Družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Ur. I. SRS št. 8/78). Poprečna cena stanovanj za I. etapo z razširitvijo je bila 21. 124,09 'din/m2 netto stanovanjske površine. Cene stanovanj so rastle od leta |I980 — 1981 za 17,48 r'<. v letu 1982 v poprečju za 17,26'ž, v letu 1983 pa v poprečju za 20,78 rr. Vzporedno z izgradnjo stanovanjskih objektov pa je potekala tudi gradnja spremljajočih objektov: — zgrajena je osnovna šola s 24 učilnicami — vzgojno varstveni zavod s kapaciteto 226 otrok — sekundarni center SC —1, a (MERCATOR) Sekundarni center SC 1-c (kava bar, ženski in moški frizer, ekspres izdelovanje ključev, optik, fotograf, urar, ekspres popravilo čevljev, trafika, fotokopirnica) jev fazi pridobivanja soglasij za gradnjo. Predviden pričetek gradnje je novembra 1983. Za sekundarna centra SC —1, b in d je bil objavljen oglas za zbiranje soinvestitorjev v sredstvih javnega obveščanja, vendar odziva ni bilo. Dom občanov Objekt je v zaključni fazi izgradnje. V njem bodo prostori krajevne-skupnosti z večnamenskjo dvorano, prostori družbeno-političnih organizacij, enota Knjižnice Jožeta Mazovca, enota Ljubljanske banke, bife Gostinskega podjetja Slavi ja -Moste, poslovni prostori Mercatorja TOZD GoloVec ter signalni center s hišniško službo. IZGRADNJA H. IN NASLEDNJIH ETAP S sklepom Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste-Polje je projektiranje in izvedba II. in naslednjih^tap poverjena GIP Gradisu. Tcflndrlpl— tzf rattaje staeovaejekih objektov, potrjen na skupni seji Izvršilnega odbora in odbora za* graditev Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste-Polje, 29. 9. 1983 predvideva dinamiko izgradnje stanovanjskih objektov; ki je opredeljena v tabeli II Urejanje stavbnega zemljišča: Zemljišče je v celoti pridobljeno, razen zemljišča v uporabi JLA. V 1. fazi zazidalnega otoka MS 4,5 - Fužine z razširjenim delom so zgrajene vse komunalne naprave individualne in kolektivne rabe. V II. fazi in naslednjih etapah je zgrajeno kanalizacijsko in vodovodno omrežje in delno plinsko omrežje. Od komunalnih naprav kolektivne rabe je zgrajena rekonstruirana Zaloška cesta in Fužinska cesta z javno razsvetljavo, ter avtobusno obračališče za MPP, ki'je opremljeno z sanitarnim kioskom. Sanitarni kiosk je priključen na kanalizacijsko in vodovodno omrežje ter na električno omrežje. Delo -na komunalnih napravah kolekivne rabe (zunanja ureditev, parkirišča, peš poti, javna razsvetljava itd.) se izvajajo pri objektu »Dom občanov« in stanovanjskem objektu »A — 16« in »A — 22«. Vsa dela na izvajanju komunalnih naprav kolektivne rabe potekajo v skladu z dinamiko gradnje stanovanjskih objektov in v odvisnosti od predaje očiščenega zemljišča »ZIL« — TOZD Urejanje stavbnega zemljišča. Prekinitev del pri gradnji primarnega vročevoda NO 400 ob rekonstruirani Zaloški cesti in sekundarnega omrežja zaradi izpada sredstev v višini 40 % predračunske vrednosti investicije kot kredit Stanovanjsko komunalne banke, ki zahteva pred uporabo kredita, da Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje podpiše sporazum o združevanju sredstev za uresničevanje sporazuma o temeljih srednjeročnega plana za obdobje 1981 —1985 in letnih programov za individualno Komunalno rabo na območju ljubljanskih občin, predstavlja sledeče posledice: — nepravočasnost pri izvedbi parkirnega prostora vzhodno od stanovanjskega objekta »A - 22«. Parkirišče je namenjeno stanovanj- skim objektom »A-22«, »A—23«, »A—24«, »A—25« in »VVZ -3«. — nepravočasnost pri izvedbi komunalnih naprav individualne in kolektivne rabe pri stanovanjskih objektih »A—14«, »A—15« in »B 38 -47«. Drugi problem, ki je prisoten v zazidalnem otoku MS 4,5 Fužine, je nepripravljenost TOZD-dv Komunalnih organizacij; da bi komunalne naprave individualne rabe, za katere je izdano uporabno dovoljenje, prevzele v svoja osnovna sredstva, upravljanje in vzdrževanje. Komunalne naprave kolektivne rabe, za katere je izdano uporabno dovoljenje smo predali v vzdrževanje Komunalni skupnosti občine Moste-Polje. Ti objekti so: — zunanja ureditev z meteorno kanalizacijo v 1. fazi z razširjenim delom rekonstruirana »Pot na Fužine« s parkirnimi prostori in meteorno kanalizacijo — javna razsvetljava na dovozni cesti L s parkirnimi prostori na sprehajalni poti po visokovodnetn nasipu, na Fužinski cesti, na avtobusnem obračališču MPP, na rekonstruirani Zaloški cesti, na dovozni cesti II. ,s parkirnimi prostori, Poti na Fužine s pUrkirnimi prostori in javna razsvetljava v 1. fazi z razširjenim delom ter javna razsvetljava po brvi št. L — sprehajalna-pol po visokovodnem nasipu — rekonstruirana Zaloška cesta s parkirnimi prostori — dovozna cesta I s parkirnimi prostori in meteorno kanalizacijo — brv 1 čez Ljubljanico. Gradnja stanovanjskih objektov: Trenutno je vgradnji sedem visokih objektov A 14, A 16, A 17, A 18, A 22. A 23 in A 24 in prvi nizki objekt B 38, 39,40. Objekta A 16 in A 22 s skupno 278 stanovanji bosta vseljiva v decembru 1983 skladno s terminskim planom. Posebnost stanovanjske gradnje II. in naslednjih etap je možnost poljubnega oblikovanja prostora: oh sklenitvi soinveslitorske pogodbe je možno izbirati med tremi ali štirimi variantami, glede na potrebe soinvestitorja. Vsako stanovanje je zaključen prostor, obdan na vseh štirih straneh z nosilnimi betonskimi stenami, v katerem so fiksirani le kuhinjski in sanitarni blok z dvižnimi vodi, ostali elementi pa so fleksibilni. Tehnologija gradnje je zahtevnejša od tunelske gradnje z manjšimi razponi in prečnim izvlačenjem tunelov, ki je bila v praksi do sedaj. Namesto razpona 3,60 m je projektiran raz. po rt 6,10 m z. vzdolžnim izvlačenjem polškoljk. Zaradi večjih razpetin je ovirano zasledovanje terminskega plana v hladnejšem letnem času, predvsem pozimi. Za nemoteno napredovanje je nujno potrebno ogrevanje s plinom, katerega dobava pa ni zajamčena. Dobavitelj plina DO Energetika s pogodbo o dobavi ne jamči, da bo zahtevano količino v resnici zagotovila in zalo lahko pričakujemo še večje pomanjkanje tega energetskega vira. e Pomanjkanje črtalih kritičnih materialov je sicer konstantno vendar ni kritično. Večji problem je le dobava materialov za zaključna dela. Tu nastopajo teža ve dveh vrst, bodisi da materiala ni mogoče zagonu iti, ali pa proizvajalci zaradi vrtoglavega naraščanja cen surovin zahtevajo take pogoje, da jih ni mogoče vključiti v okvire družbeno priznane cene v usmerjeni stanovanjski gradnji. Kljub navedenim težavam zaenkrat gradnja poteka po terminskem planu. Zbiranje soinvestitorjev za stanovanjsko gradnjo v soseski MS 4/5 Fužine poteka pod pogoji in na način, ki jih je določil Razpis za vklju- čevanje soinvestitoijevv stanovanjsko gradnjo, katerega so objavile 14. maja 1982 Samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin. Ponudba zajema stanovanja v objektih, katerih dokončanje je predvideno v tem srednjeročnem obdobju. Stanje prijav po posameznih tipih stanovanj je na dan 22. 9. 1983 naslednje: Tip 34 m2 40 m2 45 m2 5! n>2 56 m2 67 m2 71 ln2 77m2 8.>i2 87m2 “lovilo prijav 218 123 104 86 226 265 164 104 62 40 Število po 191 104 104 83 175 280 273 149 166 40 l»rojoktu Iz zgornjega pregleda stanja je razvidno, da so vsa stanovanja iz tega programa do vključno tip 56 m Zasedena, povpraševanje po njih je celo stalno prisotno, da pa ostajajo stanovanja od vključno 67 m2 in predvsem večja. Za vsa stanovanja v objektih A 16, A 17, A 22 in A 23 (530 stanovanj) so soinvestitorske pogodbe sklenjene. Zbori soinvestitorjev so formirani. V pripravi je sklepanje pogodb za stanovanja v objektih A 14, A 18, A 24 in B 38—39—40. V objektu B 38—39—40 so vsa stanovanja razporejena, med tem ko v objektih A 14, A 18 in A 24 ostajajo nerazporejena naslednja stanovanja po številu: Pbiokt tip 67 m2 tip 71 m2 tip 77 m2 ti|> 83 A-14 't ■ 5 14 a-ir 48 A-24 2 3 11 26 Skupaj 2 60 16 40 »118 Kiaiiov.iiij, kar vrednostno predstavlja za 389.513.000,00 din nerazporejenih stanovanj ali 40 % od celotne investicijske vrednosti objektov A 14, A 18 in A 24. Pooblaščeni investitor bo moral v teh primerih zagotavljati financiranje do zasedbe stanovanj z bančnimi posojili. To bo povzročilo dodatno podražitev že tako težko dostopnih stanovanj (stroški financiranja). V ostalih objektih, katerih pričetek gradnje je predviden še v tem letu in prvi četrtini leta 1984 ostaja nerazporejenih še 155 večjih enot, od tega: za tip 67 m2 13 enot za tip 71 m2 49 enot za tip 77 m2 29 enot in za tip 83 m^ enot Zanimanje za stanovanja sicer ne upada, upada le za večje stanovanjske enote. To je vsekakor posledica razkoraka med sorazmerno visokimi cenami večjih stanovanj in možnostmi financiranja. Za večja stanovanja obstaja zanimanje le med pričakovala, ki izboljšujejo svoj stanovanjski standard in si del sredstev zagotavljajo z odprodajo že posedujočih stanovanj. To pa pomeni, da z gradnjo večjih stanovanjskih enot predvsem omogočamo izboljšanje stanovanjskega standarda, zaradi pomanjkanja manjših enot pa ne moremo zadovoljiti nujnih potreb delavcev in občanov, predvsem mladih družin in posameznikov. Le-ti se v nekaterih primerih odločajo za večje enote, ker so le takšne na razpolago čeprav brez pokrite finančne konstrukcije, kar se kasneje odraža v dokajšnjem številu odstopov. Po zgoraj prikazanih podatkih je trenutno v soseski MS 4,5 iz programa tega srednjeročnega obdobja na razpolago 273 večjih slano vanjskih enot, ki predstavljajo po sedanjih ocenitvah vrednost 913.000.000,00 din, ki jih bo preko soinvestitorjev potrebno zbrati v letih 1984—1985. Z ozirom na obstoječe pogoje kreditiranja in dogovorjeno visoko stopnjo lastne udeležbe bo ta problem izredno težko razrešiti. Izvršilni odbor je že obravnaval predlog za spremembo strukture stanovanj v soseski MS 4/5 Fužine. Bistvo predloga je bilo ohraniti enako število stanovanj in s tem zmanjšati skupno netto stanovanjsko površino. Enostavno povedano: del štirisobnih stanovanj bi zamenjali z dvosobnimi stanovanji. Spremembe naj bi bile le pri tistih objektih, ki se še niso začeli projektirati. Na ta način bi se število stanovanj večjih od 75 m2 znižalo na od 679 na 447, oziroma na 15,68 %, povprečna Površina stanovanj v soseski pa bi se znižala od 62,10 m2 na 59,52 m2. Predlog za spremembo strukture na Izvršilnem odboru ni bil sprejet, skupščina podpisnikov Samoupravnega sporazuma za izgradnjo Fužin pa ga ni obravnavala, ker je bila nesklepčna.' Poglavitni očitek predlogu za zmanjšanje števila velikih stanovanj je bil, dd bi prej morali bistveno diferencirati prodajne cene stanovanj z pzirom na velikost. Velika stanovanja naj bi imela bistveno nižjo Prodajno ceno kot n.pr. garsonjere. Menimo, da bi bilo potrebno ponovno razpravljati o spremembi strukture stanovanj, kajti problem tekočih stroškov za zgrajena prazna stanovanja bo najbrž prisoten že prihodnje leto. Odnosi med udeleženci pri izgradnji: Na natečaju za izbor najugodnejšega ponudnika za projektiranje in izvedbo II. in naslednjih etap soseske Fužine je bil dne 17. 4. 1980 izbran GIF Gradis. Po pogovoru z družbenopolitičnimi dejavniki v občini bodo na strani GIP Gradisa realizirali sprejete obveznosti, kot nosilci izgradnje, poleg Gradisa še delovni organizaciji SGP Pionir in SGP Grosuplje. Medsebojne odnose med nosilci izgradnje urejuje sporazum o medsebojnih razmerjih, ki je bil sprejet decembra lani. Sporazum vključuje nosilce izgradnje in urejuje predvsem razmerja med njimi. Hkrati pa podaja načela za planiranje in razporejanje skupnega prihodka med udeleženci pri izgradnji posameznega stanovanjskega objekta. Izgradnja stanovanjskih objektov II. etape se je začela aprila, oziroma maja meseca 1982 in sicer z izgradnjo stanovanjskih stolpnic A—16 in A—22. Med udeleženci pri izgradnji stanovanjskih objektov A-16 in A-22 (to je med izvajalci gradbenih, obrtniških in instalacijskih del) se uporablja model planiranja in razporejanja skupnega prihodka, ki temelji na eksternih cenah (tržnih cenah). Eksterne cene so merilo za razporejanje skupnega prihodka. Razmerja pri razporejanju skupnega prihodka se torej oblikujejo glede na tržno vrednost porabljenih učinkov v določeni temeljni organizaciji (DO). Eksterna cena je bila v prvi fazi razvijanja trajnejših in dolgoročnih medsebojnih odnosov med udeleženci v izgradnji sprejemljivo merilo za razporejanje skupnega prihodka. Model planiranja in razporejanja skup. prihodka, ki se uporablja v soseski Fužine je zgolj korak k uveljavitvi drugačnih družbeno ekonomskih odnosov med udeleženci v gradnji. Žal pa že v tej fazi opa-1 žarno, da bodo potrebni znatni napori, da se bodo presegli dosedanji1 odnosi vzpostavljeni na temelju tržnih cen. Bolj, ko se veča razkorak med predračunsko ceno in družbeno priznano ceno, več je teženj po trganju dosedanjih odnosov in po uveljavitvi deformacij, ki jim botruje nestabilen trg, monopolistični položaj posameznih izvajalcev ter različni kriteriji družbene kontrole cen do storitev in polizdelkov. V stanovanjski gradnji je običajno da gradbenik v bistvu kupuje in plačuje storitve in proizvode drugih udeležencev v gradnji po cenah, ki jih oblikuje deformirani trg, sama cena izdelka = stanovanjskega objekta pa je pod močnim družbenim nadzorom. Ob nadaljnjem zadrževanju cen stanovanj ter pri tržnih odnosih med udeleženci v gradnji stanovanjskega objekta pomeni to, da bo gradbenik kot nosilec del in pogodbena stranka v odnosu do investitorja, prvi dosegel negativne poslovne rezultate pa ne samo na račun svojih del, marveč na račun drugih izvajalcev, ki so spričo svojega (lahko tudi monopolističnega položaja) položaja uspeli uveljaviti deformacije na trgu. Prvih vseh sedmih stanovanjskih objektov, ki so trenutno v gradnji, to pa so 904 stanovanja, je družbeno priznana izhodiščna cena za cca 18 do 26% nižja od tehnične cene formirane na podlagi tehnične dokumentacije in cen po enoti najnižjih ponudnikov. Le pri prvih dveh objektih, to je pri objektih A—16 in A—22, so se vsi izvajalci gradbenih, zaključnih in instalacijskih del odločili in sporazumeli, da si celotno breme razhajanja z družbeno priznano ceno sporazumno porazdelijo. Objekta A—16 in A—22, sta danes v taki fazi gradnje, da posamezni izvajalci že ugotavljajo konkretne negativne poslovne rezultate. Vsem udeležencem pri izgradnji je potrebno zagotoviti enake pogoje za doseganje pozitivnih poslovnih rezultatov seveda na podlagi dogovorjenih osnov in meril za vrednotenje prispevkov živega in minulega dela ter za nadomeščanje presežene vrednosti. Spričo tega je treba pohiteti s formiranjem nove bazne gradbene cene reprezentančnega stanovanjskega objekta v SR Sloveniji terčim-preje sprejeti nov Družbeni dogovor o cenah. Samoupravna organiziranost stanovanjske soseske MS 4,5 Fužine Samoupravni sporazum o družbeno usmerjeni izgradnji stanovanjske soseske MS 4,5 Fužine na območju občine Ljubljana Moste-Polje je bil podpisan 15. 7. 1979. Izgradnja I. etape stanovanjske soseske MS 4,5 Fužine je potekala po sistemu gradnje za trg, za vse ostale etape pa velja sistem gradnje za stanovanjske investitorje. Z navedenim Samoupravnim sporazumom je predvideno, da Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje ustanovi samoupravno stanovanjsko enoto, v kateri se združujejo vsi podpisniki tega sporazuma, ko ugotovi, da so za to podani pogoji. Nadalje je predvideno, da je osredji organ podpisnikov sporazuma Skupščina, ki ima dva zbora, in sicer Zbor Uporabnikov in Zbor izvajalcev. Skupščina ima izvršilni organ — Izvršilni odbor soseske, ki po potrebi formira strokovne komisije za posamezno področje. Poudariti je, da je bil sklenjen Samoupravni sporazum za izgradnjo soseske MS 4,5 Fužine v času, ko jc veljal Zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti, ki je v 9. členu določal organiziranje posebnih samoupravnih enot za področja: — gradnje stanovanj — družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu — gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini. Te samoupravne enote naj bi predstavljale"zbor delegatov, ki ga oblikujejo delavci v združenem delu in občani ter drugi ustanovitelji, tako, da delegirajo vanj svoje predstavnike. Kljub temu, da je z zakonom bila predpisana obvezna ustanovitev posebnih samoupravnih enot za navedena področja, kot vemo takšne enote niso bile ustanovljene. Imeli smo le skupščino podpisnikov, ki pa je imela zbore, kar je podobno organiziranosti stanovanjske skupnosti. V času izgradnje soseske MS 4/5 Fužine je prišlo do sprememb zakonskih predpisov, ki urejajo stanovanjsko izgradnjo in sicer: — Zakona o graditvi objektov — sprejet je Zakon o stanovanjskem gospodarstvu ter — Družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu podobno kot Zakon o stanovanjski skupnosti predvideva v 84. členu tudi organiziranje enot stanovanjske skupnosti. Za razliko od prejšnjega Zakona ta zakon omogoča, da lahko uporabniki in izvajalci ustanovijo enoto stanovanjske skupnosti, ni pa obvezujočega značaja,torej ne obvezuje,da se enote morajo ustanoviti. Zakon tudi omenja za katera področja naj bi bile ustanovljene enote in navaja: da se za neposredno uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri gradnji, prenovi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini lahko ustanovijo enote stanovanjske skupnosti. Ali se bodo ustanovile enote ali ne je odvisno od ocene obsega teh posebnihinteresovterali je možno,dase posebni interesi realizirajo v stanovanjski skupnosti ali pa se morajo organizirati v posebno organizacijsko obliko, ki jo zagotavlja enota stanovanjske skupnosti. Družbeno usmerjena izgradnja po sistemu soinvestitorstva, ki jo uveljavlja Zakon o stanovanjskem gospodarstvu in ki velja tudi za izgradnjo druge in naslednjih etap soseske Fužine vsekakor zahteva določeno organiziranost pri soinvestitorski izg» inji. Samoupravni sporazum o izgradnji II. in naslednjih etap soseske Fužine je v osnutku tudi predvideval samoupravno organiziranost enako kot za I. fazo. Komisija, ki je bila imenovana za sestavo prečiščenega besedila sporazum«, je bila mnenja, da sc lahko organizirajo enote stanovanjske skupnosti, s tem da te enote nimajo izvršilnih odborov. Vprašljivo je, koliko enot naj bi se formiralo in za katera področja ter za katere objekte. Dokončni predlog bi morala dati Stanovanjska skupnost seveda enotno za celo Ljubljano. Spremljajoči objekti Po zazidalnem načrtu so predvideni v II. in naslednjih etapah izgradnje stanovanjske soseske MS 4,5 Fužine naslednji spremljajoči objekti: * — osnovna šola II. — vzgojnovarstveni zavod II. in III. — zdravstveni dom — primarni trgovski center — sekundarna centra SC 1 in SC 2 — objekt servisnih dejavnosti — garažni hiši G2 in G3 Financiranje in dinamiko izgradnje bo vseboval investicijski program za izgradnjo soseske MS 4,5 Fužine, ki je bil I. j obravnavan na IS Sob Ljubljana Moste-Polje in Izvršilnem odboru podpisnikov Samoupravnega sporazuma za izgradnjo-Fužin. Vsklajen s pripombami bo dan do konca leta Skupščini podpisnikov v potrditev. Do takrat stanovanjske objekte izdelujejo izvlečki iz investicijskega programa. Gradivo pripravil: ZIL TOZD INŽENIRING TABELA I. Lel o Objekt: Štev. stan. Površina m 2 Pričetek del Dovrši te v del Končna cena V;, ene . din/m2 objekta •'•n o B-26,27 26 1.660,02 . 10.10.79 24.12.80 14.506,70 24.081 .'1 12,- 00 O' rH B-24,25 26 1.660,02 1.10.79 24.12.80 14.506,70 24.081.112.- l \-3 124 6.923,80 9.10.79 29.12.80 18.403,30 127.420.768.- 76 10.243,84 17.140,40 175.583.5":!.- • B -21,22,23 39 2.490,03 10.12.79 17.02.81 16.098,00 40.08-1.503.- B -18,19,20 39 2.490,03 10.12.79 8.05.81 16.063,75 39.99.9.2 l".- B -16,17 26 1.660,02 20.06.80 9.07.81 18.223,50 30.251.37 J.- B -14,15 26 1.660,02 1.08.80 3.09.81 19.367,65 32.150.686.- 1 PO B -11,12,13 39 2.490,03 20.08.80 15.12.81 20.034,75 49.887.129.- t-h B- -1,2,3 39 2.490,03 20.08.80 7.10.81 20.034,75 49.887. 129.- A -4 112 6.304,48 1.10.79 11.6.81 19.390,40 122.246.389.- A -5 112 6.311,67 12.03.80 12.10.81. 21.607,60 136.380.0i1.- . A-6 64 3.959,58 21.05.80 30.12.80 22.077,20 87.4 Iv.110.- A-7 64 4.022,54 5.02.80 20.7.81 20.983,25 84.405.902. A-8 72 4.232,78 29.09.79 5.03.81 18.525,80 78i415.086.- A-l 1 124 6.923,80 15.04.80 15.10.81 22.483,30 155.670.565. A-12 100 6.494,11 3.03.80 24.09.81 21.104,30^ 137.053.646.- At13 100 6.494,11 12.10.79 18.05.81 19.181,50 124.566.771.- 956 58.023,23 20.137.02 1.168.415.490.- B-8,9,10 39 i 2.490,03 28.04.81 13-. 01.82 21.600,90 53.786.88". B-6,7 26 1.660,02 1.10.81 7.09.82 23.576,55 39.j 37.515. B-4,5 26 1.660,02 2.02.81 8.02.82 21.041,05 34.928.564.- A-9 72 4.232,78 22.10.80 22.01.82 24.911,95 105.4 ;(>.«'01. OJ 00 A-10 72 4.232,78 6.10.80 - 24.911,95 105.416.804. O-' r—1 B-28,2%30 39 2.490,03 19.3.81 28.01.82 21.187,10 52.756.515. B-31,32 26 1.660,02 18.05.81 8.03.82 21.783,25 36.160.631. B-33,34 26 1.660,02 1.10.81 21.09.82 23.128,80 38.3"1.271. B-35, 36,37 39 2.490,03 1.08.81 3.08.82 23.017,85 57.315.137. A-l 72 4.232,78 20.02.81 18.05.82 25.914,85 109.6"1.859. 437 26.808,51 23.614,33 633.065.019. 1983 A-2 72 4.232,78 5.07.82 11.03.83 28;. 523,95 120.735.605. SKIT A J 1. oia-m 1.64 1 99,308,36 2 1 . 1 .'M , 09 :: ,057.799 706 TABELA II. Št. Objekt: Število stanovanj Površina m2 Začetek qradnje Dovršitev gradnje 1 Alk-16 139 8.476,32 5.05.82 31.12.83 2 Alk-22 r 139 8.476,32 15.06.82 31.12.83 3 Ar-17 113 7.308,5' 15.12.82 15.06.84 4 A lv-2 3 139 8.020,58 15.12.82 15.08.84 5 Alk 14 96 5.884,44 1.09.83 31.12.84 6 Alv-18 139 8.020,58 1.09.83 31.12.84 7 Alk-24 139 8.476,32 1.09.83 1.05.85 8 Alk-15 96 5.884,44 15.04.84 15.08.85 9, Alk-19 139 8.476,32 1.03.84 1.11.85 10 Alk-25 139 8.476,32 1.03.84 1.11.85 11 Alv-26 139 8.020,58 1.08.84 31.12.85 12 Ar-31 87 5.620,56 15.12.84 15.04.86 13 Alk-28 139 8.4 6,32 15.11.84 15.07.86 14 Alk-27 139 8.020,58 1.03.85 1.11.86 15 Al v-32 96 5.568,86 5.04.85 5.08.86 St. Objekt: Število stanovanj Površina m2 Začetek pradnie Dovršitev gradnje 16 Ar-29 104 6.730,94 15.04.85 15.09.86 17 Alk-33 85 5.217,59 1.07.85 30.09.86 18 Ar-30 96 6.198., 16 1.08.85 1.12.86 19 Alk-20 96 5.884,44 1.03.86 30.06.87 20 Alk-21 96 5.884,44 15.06.86 15.10.87 21 B-38,39,40 42 2.788,41 1.10.83 1.10.84 22 B-41,42 28 1.858,94 15.11.83 15.10^84' 23 B-43,44 28 1.858,94 1.12.83 31.12.84 24 B-45,46,47 55 2.175,84 1.5.84 1.06.85 25 B-55,56,57 42 2.788,41 1.08.84 1.08.85 26 B-58,59 28 1.858,94 1.10.84 1.09.85 27 B-60,61 28 1.858,94 1.12.84 1.11.85 28 B-62,63,64 42 2.788,41 1.03.85 1.03.85 29 B-65,66,67 42 2.788,41 1.05.85 1.05.86 30 B-68,69 28 1.858,94 1.08.85 1.07.86 31 B-70,71 28 1.858,94 1.11.85 1.10.86 32 B-48,49,50 42 2.788,41 1.07.86 1.07.87 33 B-51,52 28 1.858,94 1.10.86 ’ 1.09.87 34 B-53,54 28 1.858,94 1.12.86 1.11.87 35 SS-1 88 - 1.10.83 31.12.84 36. SS-2 88 - 1.04.84 30.06.85 PREGLED FIZIČNE IN FINANČNE REALIZACIJE ZGRAJENIH KOMUNALNIH NAPRAV INDIVIDUALNE IN KOLEKTIVNE RABE V STANO-VANJKI SOSESKI MS 4,5 - FUŽINE - STANJE 30. 9. 1983 KOMUNALNA NAPRAVA PIZIČNI OBSEG VREDNOST OBJEKTA d iu vodovod - črpali?:c. * • 1 162 m . 21»421 942 ' 0 kanalizacija 4 236 m : 16o 331.120,45 plin 4 606 m 4.335.964,65 toplovod 3 209 m 27o 147«190v20 blek cvika >xi 856 m iio530c530,60 te]efon PTT j 331 m 16v773v815,82 oral ež je signalnih 1 v'v' ov 2 392 Ul 2o 329.710.03 '.-iste 341 D’2 108o256c 761,70 i<-.. na ra z svet.L,Ir. v> yl kom )2,182.014.11 h oj ,. I. u Lvttint t • i • a 019 m2 20. 961,072,7«; viev-u■ 'a ifiQ.u~d.i-j nacija iiiMSti.vi, brvi* •i. v palacij s .$:.-v-tlišr.Jv. . * > au vm > 4 253 m 3 kom 5 398 di-'- 3 k o vi st./ur '3. ; T-.VU ‘■•c -h-oa;, oprtana- :o.i vvipra-^a k-rfovl j jlsc • onu.lkL.L..... 21»508 ,240.25 12.550,.691,60 3 605'750,60 : 5 36"2 .pls?‘S 280 . 28ov2:.*r> Uy 155 913 845,3’ 436.-200 07? ,16 572.. 030 c 893.5)0 Podatki o realizaciji .=troskov za realizirane komunalne naprave individualne in kolektivne rabe so privzeti iz izpisa stroškov (AOP) na dan 30. 9. 1983, podatki o fizični realizaciji komunalnih naprav pa iz letnih in periodičnih poročil o urejanju zemljišč. BELEŽKE: POROČILO o izvajanju politike odlikovanj in drugih priznanj v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju julij 1982— september 1983 Komisija za odlikovanja deluje kot organ skupščine občine. Pri svojem delu izhaja iz določil Zakona o odlikovanjih SFRJ (Ur. list SFRJ št. 40,73), Dogovora o izvajanju tega Zakona in določb Družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje; zavzema se za uresničevanje sklepov Predsedstva SFRJ z dne 3. marca 1982 in sklepov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 23. 12. 1982, ki v zvezi z nadaljnjim uresničevanjem Zakona o odlikovanjih postavljajo zahtevo, da mora politika odlikovanj spremljati razvoj naše socialistične družbe ter podpirati in stimulirati napore pri izgradnji samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, uresničevanju gospodarske stabilizacije, ureditvi obrambne varnosti in neodvisnosti države, utrjevanju bratstva in enotnosti ter materialnem in družbenem razvoju na vseh ravneh. Omenjeni sklepi in stališča predsedstva ponovno poudarjajo tudi moralno vrednost odlikovanj in na ustrezno postopnost glede na stopnjo podeljevanja odlikovanj, zahtevajo večjo skrb odgovornih dejavnikov, da se predlaga večje število mladih delavcev iz neposredne proizvodnje. Odlikovanja ob jubilejih naj bi bila le izjemoma podeljena; več pa tudi ni mogoče predlagati posameznikov za odlikovanja za zasluge med NOB. Namen poročila je celovito prikazati, kako se izvajajo navedeni dokumenti v občini ter ugotoviti, v kolikšni meri postaja politika odlikovanj in drugih priznanj sestavni del družbeno dogovorjene kadrovske politike. V aprilu leta 1982 je bila konstituirana sedem članska komisija za odlikovanja. Komisijo sestavljajo delegati vseh treh zborov in predstavniki družbenopolitičnih organizacij na ravni občine. S ponovnim imenovanjem dveh članov dosedanje komisije za odlikovanja pa je bilo zagotovljeno tudi kontinuirano delo komisije. V obravnavanem obdobju je zasedala komisija za odlikovanja na devetih sejah in obravnavala 130 predlogov za odlikovanja, in sicer za: 126 posameznikov, tri delovne organizacije (HP Kolinska — 75 letnica, INDOS — 35 letnica in ŽITO — 25 letnica poslovanja) ter Zvezo športnih društev SLOVAN — 70 letnica. Od skupnega števila predlaganih posameznikov je 53 žena. V 14 primerih je komisija spremenila vrsto oziroma stopnjo predlaganega odlikovanja, odložila oziroma zavrnila 18 predlogov (nekaj na predlog Republiške komisije), v ponovno proučitev pa je predlagateljem vrnila 6 pobud. V postopku reševanja je trenutno pri občinski komisiji 34 predlogov za odlikovanje posameznikov in 45 pri republiški oziroma zvezni komisiji za odlikovanja (od tega 20 iz leta 1981/1982). 47 predlogov za odlikovanje naših občanov je iz delovnih organizacij v drugih občinah, h katerim je komisija, na podlagi predhodno pridobljenih mnenj, izdala ustrezno mnenje. Po starostni strukturi so predlogi naslednji: do 30 leta 3 31 — 40 leta 16 41 — 50 leta- 48 51 — 60 leta 44 61 in več 15 Pri obravnavi predlogov za odlikovanja pa še vedno ugotavljamo: — nezadostno število predlogov za odlikovanja mlajših delavcev, strokovnjakov, inovatorjev in žensk, četudi se stanje zboljšuje — preskope in preskromne obrazložitve, četudi so podlage podane — površno izpolnjevanje podatkov, kar zagotovo zavlačuje postopek — preveliko število predlogov iz posameznih delovnih organizacij, kar razvrednoti pomen odlikovanj, kaže pa tudi na kampanjsko delo — premajhno angažiranost koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL — odsotnost predlogov za odlikovanje kmetov oz. kooperantov in obrtnikov ter delavcev iz storitvenih dejavnosti — togost pri izvajanju Zakona in Dogovora s strani republiške in pogojeno tudi naše strokovne službe, ki bi morali slediti ciljem po-družbljanja politike odlikovanj, če naj bo le-ta sestavni del kadrovske politike, in s tem olajšati delo pobudnikom za odlikovanja, kajti po- mnenja, vprašljivo število izvodov posameznega predloga, nezaupanje izbire kandidatov itd.). Komisija sodeluje s Komisijo za odlikovanja SRS zaradi usklajevanja vrst in stopenj odlikovanj in reševanja drugih vprašanj pomembnih za enotno uresničevanje družbeno dogovorjene politike odlikovanj. Člani komisije in strokovna služba sodelujejo s komisijami v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. So pa primeri, ko kljub temu posamezniki obidejo tako komisijo v delovni organizaciji, kot občinsko komisijo za odlikovanja in se z namenom hitre rešitve predloga, povežejo z vplivnimi ljudmi v občini ali celo na republiki in pri tem ne vložijo zahtevka pri pristojnem občinskem organu, tako kot to zahteva Zakon o odlikovanjih in Dogovor o njegovem izvajanju. To otežuje delo občinske komisije za odlikovanja, hkrati pa onemogoča pravočasno rešitev in vročitev odlikovanj ob dogodkih, ko bi vročitev dosegla največji pomen. Podelitev odlikovanj V obravnavanem obdobju je bilo rešenih in podeljenih 51 odlikovanj in sicer iz obdobja leta 81/82, od tega 45 redov in 6 medalj. Redov druge stopnje je bilo podeljenih 5 in 40 nižjestopenjskih realov in so v večini primerov le-ta prva odlikovanja. Odlikovanih je bilo 21 žena. Pregled podeljenih odlikovanj Naziv odlikovanja Število Red republike s srebrnim vencem 3 Red zaslug za narod s srebrnimi 1 žarki Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem 1 Red za hrabrost 1 Red dela z zlatim vencem 2 Red republike z bronastim vencem 3 Red zaslug za narod s srebrno zvezdo 11 Red dela s srebrnim vencem < 22 Red za vojaške zasluge 1 Medalja zaslug za narod 3 Medalja dela 2 Medalja za vojaške zasluge . 1 Po starostni strukturi so odlikovanja prejeli do 30 leta starosti od 31 — 40 leta 41—50 leta 51 — 60 leta 61 in več Glede na dejavnost je bilo odlikovanih: — iz gospodarskih dejavnosti — družbene dejavnosti — kmetje — obrtniki — svobodni poklici 8 11 14 18 18 32 1 Podelitve odlikovanj so bile opravljene na svečan način in sicer je bilo 19 odlikovanj vročenih ob občinskem prazniku, 10 za praznik republike in 22 ob posebnih jubilejnih prireditvah v delovnih organizacijah. / V imenu predsedstva SFRJ je odlikovanja vročal predsednik skupščine občine. Upoštevajoč sklepe Predsedstva SFRJ, stališča Predsestva SRS in seveda zaključke, stališča in predloge zborov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, si je komisija za odlikovanja prizadevala, da bi politika odlikovanj dejansko postala sestavni del kadrovske politike ter da bi se pri podeljevanju odlikovanj in priznanj odražala zlasti sedanja prizadevanja za uresničevanje politike stabilizacije. Na osnovi tako zastavljenih ciljev in metode dela komisije so bili doseženi pozitivni premiki, ki se odražajo v: — večjem številu prvič predlaganih in odlikovanih posameznikov — zmanjšanju podeljenih odlikovanj ob jubilejih — večjem številu predlogov za mlajše delavce in žene — zmanjšanju starostne strukture, dasi ugotavljamo, da ta še zda-leka ni najboljša, saj med odlikovanci ni nitk enega mladinca — upoštevanju celotne ativnosti posameznikov (vse od krajevne skupnosti do organizacij združenega dela, kjer posamezniki delajo). Na območju občine Ljubljana Moste-Polje deluje 57 komisij za odlikovanja in druga priznanja; v nekaterih primerih opravljajo vlogo predlaganja kandidatov za odlikovanja in druga priznanja tudi sindikalne organizacije ali pa celo komisije za delovna razmerja. Komisije se redno sestajajo, v največ primerih 2 do trikrat letno in stopek in izvedba sta ena od precejšnjih ovir za večje število predlogov Pole8 predlogov za državna odlikovanja obravnavajo in predlagajo še ^komplicirani obrazci, vse preveč podatkov za posameznika, razna vrsto drugih priznanj zaslužnim in prizadevnim delavcem, kot so pla- kete, priznanja delovne organizacije ob jubilejih, sindikalna priznanja, priznanja OF, priznanja in nagrade občine itd. Posebnega pomena pa je tudi priznanje INOVATOR, ki ga v občini vsako leto podeljuje Raziskovalna skupnost ob občinskem prazniku. Delo strokovne službe Strokovna in tehnična opravila za komisijo opravlja kadrovska služba občine, ki nudi strokovno pomoč komisijam za odlikovanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih asociacijah, največkrat z neposrednim sodelovanjem. Ugotovitve in stališča !• Ugotavljamo, da so na področju politike odlikovanj in drugih priznanj, kot pomembne sestavine kadrovske politike in posebne oblike nematerialnega nagrajevanja in stimuliranja delovnih ljudi, občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti v občini, doseženi bistveni vsebinski premiki, vendar je trebe težiti k še boljšim rezultatom 2. Izvajanje kriterijev za podelitve družbenih priznanj v občini ni enotno. To odstopanje bi verjetno lahko odstranili z združitvijo skupščinskih organov (komisije za odlikovanje in žirije) 3. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL in kadrovska služba občine bosta morala prevzeti večjo skrb za tiste kadre, za katere sta odgovorna v smislu določb Družbenega dogovora o kadrovski politiki s tem, da bosta sprotno spremljala njihova prizadevanja in rezultate in jih predlagala za družbena priznanja. U Se nadalje je potrebno dosledno izvajati sprejeta stališča in predloge iz leta 1982 in v zvezi s temi, zaradi enotnega izvajanja Zakona in Dogovora o izvajanju tega zakona, organizirati razgovore s predsedniki komisij v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugih asociacijah. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA Tone KOCJANČIČ BELEŽKE: PREDLOG z--------------------------------------------------------------\ Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 16/82) in v skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2477) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne ......seji zbora krajevnih skupnosti dne....in seji družbenopolitičnega zbora dne.....................sprejela SKLEP o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 \___________________________y i. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje razpisuje za leto 1983 največ pet nagrad v znesku 20.000 din in največ 10 plaket. II. Razpis nagrad in plaket skladno z odlokom o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje izvrši žirija za priznanja do 31. decembra 1983 in pripravi skupščini občine predlog za podelitev priznanj do 31. marca 1984. m. Žirijo za priznanja občine imenuje skupščina občine s posebnim sklepom. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV V skladu z določbami statuta in odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje je občinska skupščina dolžna vsako leto sprejeti sklep o razpisu priznanj občine za preteklo leto. S sklepom se določi število nagrad in plaket, toda največ 5 nagrad oziroma 10 plaket in višina nagrade. Za leto 1983 predlagamo višino nagrade v znesku 20.000 din, kolikor je tudi znesek za tovrstne nagrade v ostalih ljubljanskih občinah. Odlok o priznanjih občine določa, da se nagrade in plakete podelijo delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom za življenjsko delo, velike in posebne uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter samoupravnega in družbenopolitičnega življenja in dela v občini. S Predlog dobitnikov nagrad in plaket na osnovi javnega razpisa pripravi žirija za priznanja občine, ki jo skupščina občine imenuje za vsako leto posebej s posebnim sklepom, ki bo delegatom predlagan v obravnavo in sprejem na decembrskih sejah zborov občinske skupščine. SEKRETARIAT SKUPŠČINE OBČINE ZAPISNIKI IN STALIŠČA SEJ ZBOROV SKUPŠČINE ------------------------------------- \ Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 25. oktobra 1983, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1983 in na seji družbeno-političnega zbora dne 25. oktobra 1983 obravnavala stanje in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Poljc. Na osnovi poročila, predlaganih zaključkov in stališč odbora za družbenoekonomski razvoj pri zboru, zaključkov predsedstva OK SZDL, stališč in sklepov predsedstva občinskega sveta ZSS, ugotovitev, stališč in predlogov ukrepov izvršnega sveta občinske skupščine, stališč združenja obrtnikov, stališč upravnega družbenega sveta za davčno politiko ter razprave so delegati zborov občinske skupščine sprejeli naslednje UGOTOVITVE, STALIŠČA IN SKLEPE Gradivo o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje je kvalitetno m daje realno oceno in prikaz stanja na tem področju. Stanje na področju drobnega gospodarstva ni zadovoljivo. Zato je treba narediti vse večjo uveljavitev le-tega. Drobno gospodarstvo se 'mora vključevati v celotno delitev dela v naši družbi in preko njega tudi v mednarodno delitev dela, pri tem pa je potrebno večje sodelovanje OZD, ki mora sloneti na dohodkovni povezavi. Prizadevanja za razvoj drobnega gospodarstva v občini morajo biti načrtna in prisotna na vseh področjih, ki na to lahko vplivajo. Iz predloženega gradiva izhaja, da rialoge iz srednjeročnega programa razvoja drobnega gospodarstva niso še v celoti realizirane na naslednjih področjih: — odpravi deficitarnosti strok in prostorskem področju — financiranju izgradnje poslovnih prostorov — povezovanju drobnega gospodarstva z ostalimi OZD — ustanavljanju novih enot drobnega gospodarstva — zboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih — vključevanju v mednarodno delitev dela — kreditni politiki — politiki cen — na področju davčne politike. 1. Deficitarnost in prostorsko področje V globalu se je deficitarnost storitvenih strok zmanjšala, vendar storitve na nekaterih področjih še vedno ne omogočajo zadovoljive oskrbe glede na naraščanje števila prebivalstva. Hitrejši razvoj obrti v občini ovira tudi pomanjkanje poslovnih prostorov, ki je kritično predvsem v novih stanovanjskih soseskah. Za reševanje te problematike bodo potekale naslednje aktivnosti: a) v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi bodo do konca leta 1983 opredeljene deficitarne stroke po posameznih krajevnih skupnostih. b) krajevne skupnosti naj evidentirajo vse nezasedene skupne prostore v objektih in pripravijo predlog za prekvalifikacijo v poslovne prostore. V prvi fazi se zadolži krajevne s skupnosti: Moste, Selo, Zelena jama, Dušan Kveder-Tomaž, Jože Moškrič-Ciril, Nove Fužine, Ob sotočju, 25. maj, Stepanja vas in Polje. Rok: 31. 12. 1983. Predlog naj bo izdelan v sodelovanju s hišnimi sveti, v katerih se ti prostori nahajajo. * Ostale krajevne skupnosti v občini evidentirajo in pripravijo predloge za prekvalifikacijo skupnih prostorov v poslovne do'30. 6. 1984. c) Izpraznjeni kletni prostori in stanovanja VI. in VII. kategorije, ki so v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti občine bodo prekvalificirane v poslovne prostore. Število teh poslovnih prostorov po KS v letu 1984 in 1985 bo konkretna opredeljeno s planskim dokumentom samoupravne stanovanjske skupnosti občine in mesta Ljubljane ter družbenim planom občine. d) Za oddajo poslovnih prostorov bo izvršni svet imenoval komisijo za oddajo poslovnih prostorov v najem. Komisijo sestavljajo člani samoupravne stanovanjske skupnosti, komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, sekretariata za urbanistične in gradbene zadeve ter varstva okolja, uprave za družbene prihodke, komisije za razvoj drobnega gospodarstva. Nosilec: izvršni svet Rok: december 1983 e) Pri izdelavi novih in novelaciji starih zazidalnih načrtov se upošteva deficitarnost dejavnosti po KS in opredelijo lokacije.Na osnovi ugotovljene deficitarnosti se v krajevnih skupnostih kjer ni potrjen oziroma zahtevan zazidalni načrt v sodelovariju s KS*opredelijo lokacije za deficitarne stroke. Nosilec: sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, ZIL TOZD Urbanizem, LUZ, komite za družbeno planiranje Rok: stalna naloga 2. Obrtno-servisna cona (cona Studenec MM 4) Glede na namembnost cone MM/4 in potrebe občine bodo imele pri dodeljevanju lokacij prednost naslednje dejavnosti. — proizvodnja izdelkov, ki direktno povečuje izvoz — proizvodnja, ki nadomešča uvoz — proizvodnja za dopolnitev asortimana na trgu — deficitarne storitvene stroke. a) Zazidalno območje predvideva 62 lokacij od tega je 40 vprašljivih (kmetije) za ostalih 22 bo pridobljeno zemljišče do konca leta 1983. Nosilec: ZIL TOZD Urejanje Rok: 31. 12. 1983 b) Cona se bo gradila fazno glede na pridobitev zemljišč za objekt in zemljišč za komunalno opremo in to individualne rabe (kanalizacija, vodovod, elektrika, vročevod, plin) in kolektivne rabe (ceste, zelenice, itd.) ZIL TOZD"Urejanje zemljišč do 15. novembra 1983 dostavi poročilo o stanju ter mrežni plan pridobivanja zemljišč in komunalne opremljenosti za vsak posamezni objekt. Vsebina mrežnega plana izgradnje je: a) pridobivanje zemljišč za komunalno opremljanje — rok konec marca 1984 b) izgradnja komunalnih naprav; rok 18 mesecev ob pogoju, da so zagotovljena finančna sredstva. c) Za teh 22 lokacij bo tako možno izvesti javni natečaj za pridobitev investitorja do konca junija 1984. Nosilec: ZIL TOZD Urejanje zemljišč, sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, komite za družbeno planiranje d) Na osnovi višine izračuna obračunskega območja in problematiko pridobivanja nadomestnih zemljišč mora proučiti možnost izločitve kareja 7 iz zazidalnega načrta MM 4 (7 kmetij). Nosilec: ZIL TOZD Urejanje zemljišč, sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, komite za družbeno planiranje, kmetijska zemljiška skupnost Rok: junij 1984 e) Glede na problematiko kreditiranja komunalne opremljenosti zemljišč za izgradnjo obrtne cone MM-4 se glede na to, da je ta obrtna dejavnost namenjena v glavnem za zadovoljevanje potreb stanovanjske soseske Fužine, predlaga proučitev možnosti najemanja kreditov za te namene iz sredstev združenih v Stanovanjski komunalni banki. Pobudo posreduje Komite za družbeno planiranje, v sodelovanju z obrtnim združenjem. Rok izvedbe naloge konec leta 1983. 3. Izgradnja centra v novih stanovanjskih soseskah a) Izgradnja centra v Štepanjskem naselju in Novih Jaršah zaradi zaostrene gospodarske situacije in problematike zagotovitve sredstev verjetno ne bo realizirana v tem srednjeročnem obdobju. Komite za družbeno planiranje, komisija za razvoj drobnega gospodarstva ter sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, v sodelovanju z Imosom in Gradisom rokovno opredelijo nadaljnje aktivnosti izgradnje centrov na osnovi realnih možnosti. Rok izvedbe: prvo tromesečje 1984. b) za izgradnjo sekundarnega centra v Fužinah potekajo končne aktivnosti. Pričetek izgradnje je predviden v začetku leta 1?84 4. Za postavitev kioskov v krajevnih skupnostih bo do konca meseca oktobra izveden javni natečaj za pridobitev investitorjev. V kioskih se bodo glede na tehnične možnosti in potrebe KS opravljale predvsem stroke, ki služijo zadovoljevanju osnovnih potreb občanov. 5. Financiranje izgradnje poslovnih prostorov a) V Ljubljani kot tudi v republiki ni rešen problem enotnega financiranja izgradnje najemnih poslovnih prostorov in zato posamezne družbenopolitične skupnosti glede na razpoložljiva sredstva in možnosti rešujejo ta problem vsaka zase in na različen način. Komite za družbeno planiranje posreduje Republiškemu zavodu za družbeno planiranje pobudo, da prouči možnosti in pripravi enoten predlog financiranja izgradnje lokalov v najem in za nakup. b) Za reševanje financiranja najemnih poslovnih prostorov v občini Ljubljana Moste-Polje se opredelijoza leto 1984 naslednje možnosti: — prekvalifikacije stanovanj VI. in Vil. kategorije in kletnih prostorov v poslovne prostore — sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti, in sicer del sredstev amortizacije — sredstva bodo opredeljena s planom samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1984 — oddaja skupnih prostorov v novih stavbah iz sredstev bodočih koristnikov — nakup novih prostorov za deficitarne dejavnosti, ki se bodo oddajali v najem — 10% sredstev od davka od dohodka od gospodarskih dejavnosti se usmerja za prostorski razvoj. Ta sredstva se bodo združevala pri Razvojno-gospodarski skupnosti občine — poleg teh sredstev bo nakup sofinancirala na osnovi svojega programa tucfi Razvojno-gospodarska skupnost občine — bančna sredstva — sredstva občinske in mestne samoupravne stanovanjske skupnosti bodo opredeljena v planu za leto 1984 samoupravne stanovanjske skupnosti občine in mesta. 6. Povezovanje drobnega gospodarstva Dosedanje povezovanje z organizacijami združenega dela sloni predvsem na izvajanju del ter proizvodnji posameznih elementov, sklopov, polproizvodov predvsem za industrijo in gradbeništvo in skoraj izključno na kupoprodajni osnovi, manj pa oz. skoraj nič pa je dohodkovnega povezovanja. Večje organizacije združenega dela nimajo izdelanih dolgoročnih programov poslovno-tehničnega sodelovanja, kooperacije in združevanja dela in sredstev z drobnim gospodarstvom, kar je osnova za prenos manjših serij proizvodnje, ki so za večje OZD nerentabilne, v drobno gospodarstvo. Za izboljšanje stanja drobnega gospodarstva naj zato sleherna OZD pri oblikovanju letnih in srednjeročnih planov nakaže potrebo in način sodelovanja z drobnim gospodarstvom, komite za družbeno planiranje pa naj do konca leta 1983 v organizacijah združenega dela občine sproži pobudo za prenos posameznih manjših serij v drobno gospodarstvo. Nosilci: poslovodni in samoupravni organi v OZD, komite za družbeno planiranje, obrtno združenje, razvojna gospodarska skupnost, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja Rok: Vsako leto ob prejemanju planskih dokumentov (december) in ob pregledu uresničevanja (julija) 7. V zvezi z ustanavljanjem POZD je ugotovljena stagnacija, zato je potrebno v letu 1984 povečati aktivnosti in poiskati možnosti prehoda posameznih obrtnikov v POZD. Nosilci: Uprava za družbene prihodke, komite za družbeno planiranje, obrtno združenje, Gospodarska zbornica Rok: Stalna naloga v letu 1984 8. Ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva a) Komite za družbeno planiranje bo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico in obrtno zadrugo v organizacijah združenega dela občine do konca leta 1983 sprožil akcijo proučitve ustanovitve enot drobnega gospodarstva. V te enote naj bi večje OZD prenesle za njih manjše in nerentabilne serije proizvodnje. b) V povezavi z OK SZDL, obrtnim združenjem in krajevnimi skupnostmi se pri potrošniških svetih v posamezni KS in pri občinski konferenci svetov potrošnikov ustanovi Odbor za drobno gospodarstvo. Med drugim naj bi bila naloga tega odbora tudi dajanje pobud za ustanavljanje novih enot na osnovi realnih možnosti (prostor, potrebe po KS, itd.) 9. Kreditna politika Dosedanja kreditna politika ne ustreza razvoju drobnega gospodarstva, zato bo dana pobuda, da temeljne banke v prihodnje pri dodeljevanju kreditov obravnavajo drobno gospodarstvo kot prioritetno področje. Nosilci: banka, komite za družbeno planiranje, obrtno združenje Rok: Stalna naloga 10. Cenovna politika Na področju politike cen ugotavljamo, da v zadnjih dveh letih cene storitev in proizvodov v obrtni dejavnosti naraščajo občutno počasneje kot v industrijski proizvodnji, prihaja pa tudi do večjih neskladij pri cenah režijskih ur in pri cenah za posamezne storitve med občinami. Zato naj obrtno združenje v sodelovanju z občinskim komitejem za družbeno planiranje poda republiški in mestni skupnosti za cene pobudo za izenačitev cen in uskladitev cen storitev med občinami in uskladitev naraščanja cen obrtnih storitev in proizvodov z naraščanjem cen v industrijski proizvodnji. 11. Davčna politika Ugotavljamo, da razvoj obrti v občini zaostaja za razvojem v drugih občinah, zato je potrebno davčno politiko v občini z določenimi olajšavami uravnavati tako, da bo vzpodbujala nove investicije delovnih ljudi in občanov tako v razvoj storitvene kot proizvodne obrti; z večjimi davčnimi olajšavami za sredstva, ki so namenjena razširjeni reprodukciji; razčlenijo naj se posamezne dejavnosti glede na razširjenost dejavnosti; v zvezi s slabo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v zasebnem sektorju pa bi se struktura zaposlenih lahko izboljšala z mehanizmom obratno sorazmernega obdavčevanja. Predlogi ukrepov, ki so v pristojnosti občin, naj se vključijo v odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, ki bo predložen skupščini v obrabnavo v novembru letošnjega leta. Samoupravnim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti v Ljubljani in SR Sloveniji se poda pobuda, da proučita možnost za znižanje prispevnih stopenj za deficitarne storitvene dejavnosti obrtnikov začetnikov in za določeno obdobje. V okviru mesta Ljubljane in SR Slovenije naj se izdelajo tudi enotni kriteriji financiranja drobnega gospodarstva. Za nadaljevanje izenačevanja združenega dela in nosilcev samostojnega osebnega dela in za zagotavljanje pogojev za urejanje družbenoekonomskega položaja samostojnega osebnega dela se poda pobuda republiškim in zveznim organom za rešitev naslednjih vprašan j: — spremeniti oziroma dopolniti je potrebno zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (zvezni zakon) z določbami, ki bi nosilce samostojnega osebnega dela, ko poslovno sodelujejo z OZD in obrtnimi zadrugami (kooperacijske pogodbe) glede zavarovanja plačil izenačile z uporabniki družbenih sredstev oziroma na ravni federacije s pristojnega mesta (zakonodajno pravna komisija, ustavno sodišče) zaključiti razpravo z izjavo, da taka ureditev tega vprašanja ni možna (ni v skladu z ustavo). — Spremeniti je potrebno zakon o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (zvezni zakon) tako, da pri nabavi osnovnih sredstev nosilcem samostojnega osebnega dela ne bi bilo treba plačati prometnega davka. — Spremeniti je potrebno obrtni zakon tako, da bodo obrtniki lahko zaposlili več delavcev pri čemer bi omogočali učinkovitejše reševanje problema nezaposlenosti, hkrati pa tudi reševali problem zaposlitve novih strokovnih kadrov. Nosilci: Uprava za družbene prihodke, upravni družbeni svet, obrtno združenje Rok: Stalna naloga 12. Vključevanje v zunanjetrgovinsko menjavo Eden od elementov nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva je tudf področje izvoza, ki ga je potrebno vgraditi v planske dokumente za naslednje obdobje. Glede ha to, da sc tako zasebni kot družbeni sektor drobnega gospodarstva v občini vključujeta v zunanjetrgovinsko menjavo le posredno, komite za družbeno planiranje posreduje preko občinskega odbora pri Gospodarski zbornici v Gospodarsko zbornico pobudo za uvedbo akcije o priznanju deleža (preko pogodb z OZD) drobnega gospodarstva v izvozu pri drugih OZD in s tem tudi deviznih sredstev in pravic. Nosilec: Komite za družbeno planiranje, občinska Gospodarska zbornica Rok: do konca leta 1983 13. Kvalifikacijska struktura zaposlenih Za hitrejši in kvalitetnejši razvoj drobnega gospodarstva sc mora izboljšati tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih, ker ni zadovoljiva. Usmerjeno izobraževanje mora zagotoviti usposobljenost kadrov in v tej smeri dati pobudo, da se usmerjeno izobraževanje prilagodi potrebam drobnega gospodarstva. Nosilci: Komite za družbene dejavnosti v sodelovanju s PIS, obrtno združenje, komite za družbeno planiranje, kadrovska služba Sob Rok: Stalna naloga 14. Sprememba obrtnega zakona Delegati v celoti podpiramo ukrepe in aktivnosti, predvidene za razvoj drobnega gospodarstva, ki jih je pripravila komisija zveznih družbenih svetov za spremljanje in izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Načrt uresničevanja dolgoročnega programa gOspod iske stabilizacije v SR Sloveniji predlaga tudi spremembo predpisov v zvezi z možnostjo izdaje začasnih obrtnih dovoljenj za obrtnike začetnike, ki ne zaposlujejo delavcev tudi, če poslovni prostori v celoti ne ustrezajo vsem tehničnim predpisom, vendar zaradi tega ni ogroženo zdravje in varnost. Predlog za spremembo obrtnega zakona v celoti podpiramo, potrebno pa bi bilo sprožiti tudi aktivnosti za spremembo in večjo diferenciacijo normativov v posameznih storitvenih dejavnostih. Za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva je potrebno zagotoviti boljšo in učinkovitejšo neposredno povezavo drobnega gospodarstva z gospodarsko zbornico, občino, združenjem obrtnikov, večja pa mora biti tudi povezava teh med seboj. Nosilci: občinski odbor pri Gospodarski zbornici, Komite za družbeno planiranje, Odbor za razvoj drobnega gospodarstva Rok: Stalna naloga iiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii Z " "N Ns podlagi 193. člene statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS ŠL 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 25. oktobra 1983, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1983 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. oktobra 1983 obravnavala poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in Izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1.1. 1980 do 30. 6. 1983. Na osnovi poročila, predlaganih zaključkov In stališč odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora, stališč predsedstva OK SZDL, sklepov predsedstva občinskega sveta ZSS, stališč predsedstva OK ZSMS, ugotovitev, stališč in sklepov izvršnega sveta občinske skupščine, stališč skupščinske komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, odborov pri zborih ter razprave, so delegati zborov občinske skupščine sprejeli naslednje UGOTOVITVE, STALIŠČA IN SKLEPE 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje ugotavlja, da je poročilo pripravljeno celovito in dobro analizira ter prikazuje odprte probleme in pereča vprašanja na področju kadrovske politike v občini. Nakazani so vzroki in posledice ter možne rešitve, vendar so predlagani zaključki presplošni, premalo konkretni in zavezujoči z roki, V prihodnje je potrebno v fazi nastajanja in priprave poročila za , obravnavo na zborih občinske skupščine zagotoviti predhodno vklju- • čitev v vse faze nastajanja gradiva vse nosilce kadrovske politike in ne • samo odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora. Na ta način bo dana možnost celovitega in demokratičnega oblikovanja in izvajanja kadrovske politike v občini. ' 2. Pomembno je, da vsi izvajalci kadrovske politike upoštevajo in spoštujejo predpisana ter dogovorjena merila za njeno izvajanje. . Ugotovitev, da so vsi subjekti v občini družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike podpisali je vzpodbudna, vendar ■velja ob tem tudi ugotoviti, da se družbeni dogovor v občini celovito ne izvaja, saj še vedno niso vsi subjekti konkretizirali določil družbenega dogovora v svojih samoupravnih aktih. Kadrovska služba občine bo ao maja 1984 pripravila pregled usklajenosti samoupravnih aktov OZD z družbenim dogovorom. Nosilci: podpisniki DD, odbor za spremljanje izvajanja DD, komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, občinska kadrovska služba, komisija za pregled samoupravnih aktov OZD. Rok: stalna naloga; maj 1984. 3. Še nadalje si je potrebno prizadevati za podružbljanje kadrovske politike ter njeno celovito in demokratično izvajanje. Še vedno se dogaja, da v imenu večine odločajo, razpravljajo in predlagajo individualne in kolektivne organe ožje strukture — vodstva ali posamezniki, brez širše obravnave na zborih delavcev, sestankih osnovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij. Nesprejemljivo je, da o vodilnih delavcih, ki v mnogočem vplivajo na pogoje in rezultate poslovanja, poslovne odločitve za daljše obdobje, odločajo tako imenovani predstavniki organizacij, ne pa celotna baza (delavci — OO ZK, IO OOS, OO ZSMS). Ni mogoče odtujevali odgovornosti za kadrovske odločitve delavcem. Prizadevati si moramo, da se krog delavcev, ki pri feni aktivno sodeluje, neprestano širi. V nasprotnem primeru, bo kadrovska politika še vedno stvar ozkih skupin ali celo izvršnih organov, ‘kar še posebej velja za kadrovanje na najodgovornejše funkcije v ob- čini, poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Ne sme se dogajati, da delavci prepuščajo odločanje drugim, recimo samo občinskemu koordinacijskemu odboru za kadrovske zadeve, ker se s tem prelaga na druge tudi odgovornost za posledice, kar pa je povsem nesprejemljivo. Nosilci: podpisniki DD, družbenopolitične organizacije. Rok: stalna naloga. 4. Delavci morajo ob obravnavi poslovnih rezultatov pri pripravi letnih in srednjeročnih planskih dokumentov ter vodenju tekoče poslovne politike obravnavati, kako delavci s posebnimi pooblastili in poslovodni organ izvajajajo svoje naloge. Pri pripravi planskih dokumentov je potrebno upoštevati skrb za izboljšanje kadrovske strukture ter sproti ugotavljati, kako se uresničujejo obveznosti iz sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, kot nam narekujejo tudi cilji dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Nosilci: organizacije združenega dela, kadrovske, planske in druge strokovne službe, DPO, Skupnost za zaposlovanje, občinska kadrovska služba. Rok: stalna naloga. 5. Plani kadrov morajo biti sestavni del planskih usmeritev OZD in so še vedno premalo povezani z dolgoročnimi cilji OZD. Pri planiranju kadrov niso prisotni vsi vidiki kot so način pridobivanja kadrov z načrtnim izvajanjem izobraževanja, štipendiranja, napredovanja in zaposlovanja pripravnikov. Tudi v razvojnih usmeritvah občine oziroma njenem srednje in dolgoročnem razvoju je potrebno izoblikovati koncept oblikovanja kadrovskih potreb še posebej iz vidika prestrukturiranja gospodarstva. Zato je potrebno vse napore usmeriti v izboljšanje kvalitete dela in s tem povezano izobrazbene strukture zaposlenih. Glede na ugotovljeno zastarelost in stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev, zaostajanje prestrukturiranja gospodarstva, tehnološki razvoj, poslabšanje ekonomike gospodarjenja se lahko brez razvojnega koncepta občine zgodi celo to, da si z nadaljnjim slabšanjem izobrazbene strukture zaposlenih onemogočimo lasten razvoj. Nosilci: organizacije združenega dela, kadrovske planske in druge strokovne službe, DPO, Skupnost za zaposlovanje, občinska kadrovska služba, občinski komite za družbeno planiranje In družbenoekonomski razvoj in občinski komite za družbene dejavnosti. Rok: stalna naloga. 6. Potrebno je poenotiti kriterije za izbiro kandidatov za poslovodne organe pa tudi za delavce s posebnimi pooblastili. Med kriterije za presojo kandidatov za individualne poslovodne organe je potrebno, poleg strokovnosti in sposobnosti, uvrstiti zlasti odnos do samoupravljanja, razvoja družbenoekonomskih odnosov ter do inventivne in raziskovalne dejavnosti. V svojih vlogah morajo kandidati predstaviti svoje dosedanje delo in rezultate dela. Tako bomo lažje ocenili kandidate, ki jih v OZD ne poznajo. Pozitivna je tendenca pomlajevanja in izboljšanja izobrazbene strukture, ki je opazna pri nosilcih poslovodnih fukcij. Ta trend je potrebno vzdrževati še naprej. Posebno pozornost je potrebno posvetiti kadrovanju poslovodnih organov v OZD družbenih dejavnosti, saj v teh poslovodni organ opravlja tudi vse strokovne naloge, za katere so v večini proizvodnih OZD ustanovljene posebne strokovne službe. Nosilci: družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, Gospodarska zbornica SRS in Medobčinska gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, kadrovske službe v OZD, občinska kadrovska služba. Rok: stalna naloga. 7. Premalo je izpostavljeno nagrajevanje po delu, še zlasti proizvodno delo, težja delovna opravila in vsakršno ustvarjalno delo. Potrebno je odpraviti razkorak med nagrajevanjem delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu, saj je potrebno v praksi uveljaviti ustavno načelo, da naj bo za enako delo enako plačilo. Nosilci: družbenopolitične organizacije, samoupravni organi, samoupravne faiteresne skupnosti, OZD. Rok: stalna naloga. 8. Na eni strani ugotavljamo nizko izobrazbeno strukturo zaposlenih in pomanjkanje določenih profilov strokovnih delavcev, na drugi strani pa se sredstva za štipendiranje nenamensko strašijo (delitev štipendijskih sredstev v obliki bonov za prehrano ne glede na socialni status študentov). Zato je nujno, da odgovorni dejavniki vzpostavijo Štipendiranje v odnos z izobraževanjem deficitarnih poklicev in ugotovijo smotrnost porabe štipendijskih sredstev, ki jih izdvaja združeno delo. OZD naj pregledajo pravilnike o razvidu del in nalog predvsem glede potrebne izobrazbe za opravljanje posameznih del in nalog. Pregled naj bo osnova za kadrovanje in izboljšanje izobrazbene strukture. Premajhna angažiranost DPO in delavcev v OZD, ki bi morali odločati o štipendijski politiki in štipendiranju nasploh ter zagotavljati, da bi plani štipendiranja temeljili na kadrovskih in izobraževalnih planih in bi bili sestavni del razvojnih načrtov organizacij združenega dela. Samo tako bo moč preseči današnje stanje, ko OZD ne zaposlijo niti vseh svojih štipendistov, precej pripravnikov pa je zaposlenih za določen čas. Nosilci: kadrovsko, planske in druge strokovne službe OZD, DPO, občinska kadrovska služba. Skupnost za zaposlovanje, skupščina podpisnikov DD o štipendiranju. Rok: stalna naloga. 13. Doseči moramo stalno in načrtno delo pri spremljanju razvoja sposobnih kadrov, njihovo strokovno in družbenopolitično izpopolnjevanje in evidentiranje za prevzemanje odgovornih nalog v združenem delu, kakor tudi v organih in organizacijah ožje in širše družbenopolitične skupnosti. Najaktivnejši kadri, ki se uveljavljajo v praksi z rezultati svojega dela, morajo biti evidentirani za prevzemanje samoupravnih in družbenih funkcij. Pri tem je potrebno uveljavljati načelo o sorazmerni zastopanosti mladine in žensk. V ta namen je potrebno vzdrževati ažurno kadrovsko evidenco, kar ni možno brez učinkovitega sodelovanja osnovnih nosilcev, se pravi OZD. Nosilci: družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. Rok: stalna naloga. 14. V skladu z načrtom uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji je potrebno sprejeti programske zasnove v usmerjenem izobraževanju, ki bodo število, vsebino programov in smeri v večji meri kot doslej uskladile z razvojnimi potrebami združenega dela ter potrebami prestrukturiranja gospodarstva in družbenih dejavnosti, pri čemer je potrebno doseči, da bodo v srednjem in visokošolskem izobraževanju prevladovali širše zasnovani programi s splošnimi in temeljnimi strokovnoteoretičnimi in praktičnimi znanji za večje skupine sorodnih poklicev. V vseh sredinah je potrebno posebno skrb posvečati dodatnemu funkcionalnemu izobraževanju, kar velja tudi za poslovodne delavce. Nosilci: Izobraževalne skupnost, Slovenije, posebne Izobraževalne An« n osti. Rok: konec leta 1983. 9. Večjo skrb je potrebno nameniti pripravnikom, njihovim mentorjem ter njihovemu zaposlovanju. Glede na to, da je odstotek nadurnega dela v občini sicer že nižji, vendar še vedno najvišji v Sloveniji in Ljubljani, je potrebno ugotoviti možnosti večizmenskega dela in na ta način pogodbeno in nadurno delo še zmanjšati in s tem prispevati k zmanjšanju brezposelnosti. Tudi uposabljanju in zaposlovanju invalidov je potrebno posvetiti večjo pozornost. Nosilci: kadrovske službe OZD, občinska kadrovska služba, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. Rok: stalna naloga. 10. Odgovorni dejavniki v občini morajo z občasnimi neposrednimi stiki z OZD oceniti vzroke za odstopanje od usmeritev pri zaposlovanju in se dogovoriti za ukrepe, s katerimi bo možno odpraviti pomanjkljivosti. Nosilci: SIS za zaposlovanje, občinske družbenopolitične organizacije, občinska kadrovska služba, OZD. Rok: stalna naloga. 11. Glede na to, da je kadrovska politika ena najpomembnejših istočasno pa najobčutljivejših dejavnosti, saj se namreč ukvarja z ljudmi (skupinami ali posamezniki), je na tem področju potreben maksimalno odgovoren, strokoven pa tudi tovariški odnos. V manjših delovnih organizacijah in drugih skupnostih je nujno doseči, da se opravlja vsaj minimalna kadrovska funkcija. V večjih OZD, kjer so kadrovske službe že organizirane, pa je potrebno doseči njihovo večjo strokovnost in s tem boljše delo. Poslovodni organi v OZD morajo zato posvečati kadrovski funkciji enako pozornost kot ostalim poslovodnim funkcijam in jo tudi stalno razvijati. Kadrovske službe v OZD morajo biti v organizacijskem smislu postavljene tako, da bodo delovale bolj samostojno kot doslej, in da jim bo omogočen večji vpliv na kreiranje razvojne in poslovne politike. Glede na naloge, ki jih opravlja, je potrebno oblikovati in krepiti vlogo občinske kadrovske službe, kot samostojne strokovne službe občine. Nosilci: samoupravni in poslovodni organi ter družbenopolitične organizacije, občinska skupščina. Rok: stalna naloga. 12. Za nadaljnjo demokratizacijo kadrovske politike in njeno nadaljnje podružbljanje je potrebno posvetiti večjo skrb celotnemu kadrovskemu postopku evidentiranja, preko kandidiranja, ocenjevanja m koordiniranja do izbire kadrov, ob ustrezni udeležbi delovnih ljudi. Le tako bo kadrovska politika tudi dejansko prispevala k razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in s tem k uresničevanju dogovorjenih strateških ciljev družbenega razvoja. S tem v zvezi so povezane tudi stalne kadrovske priprave na prihodke volitve. Zato je potrebno čimprej pripraviti program aktivnosti v ^ezi s pripravami na prihodnje volitve. • Nosilci: koodinadjsU odbor za kadrovska vprašanja pri predsed-■tve OK SZDL, družbenopolitične organizacije, kadrovske službe v OZD hi občbMfca kadrovska služb«. Rok: stalna naloga. 15. Na področju usmerjenega izobraževanja je kot eno izmed prioritetnih nalog potrebno pripraviti analizo vključevanja učencev usmerjenega izobraževanja, ki so zaključili skrajšani program v združeno delo. Uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih naj na podlagi morebitnih negativnih konkretnih ugotovitev in predlogov posameznih OZD glede znanja in usposobljenosti učencev dopolnijo ali spremenijo programe in jih prilagodijo potrebam združenega dela. Nosilci: strokovne službe, posebne izobraževalne skupnosti. Rok: maj 1984. 16. Politika odlikovanj in drugih priznanj kot posebna oblika nematerialnega nagrajevanja delovnih ljudi, občanov, OZD in drugih skupnosti, morajo postati pomemben element kadrovske politike. Nosilci: podpisniki DD, komisija za odlikovanja skupščine občine in komisije za priznanja v OZD. Rok: stalna naloga. BELEŽKE: ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKRAJŠANI ZAPISNIK 19. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 25. oktobra 1983 s pričetkom ob 16,30 uri v mali sejni dvorani Kulturnega doma »Španski bora«, Ljubljana, Zaloška c. 61. Sejo je vodil Niko Bambič, predsednik zbora. Predsednik zbora je predlagal, da se dnevni red razširi s »Predlogom sklepa o razrešitvi in imenovanju Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana«. Delegati so z razširitvijo dnevnega reda soglašali in nato soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 18. seje zbora združenega dela z dne 22. septembra 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Stanje in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Analiza planov OZD ža leto 1983 z vidika vključevanja v izvajanje ukrepov gospodarske stabilizacije in poslovanja v zoženih materialnih razmerah 6. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1. 1. 1980 — 30. 6. 1983 7. Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 8. Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 9. Predlog programa dela zborov občinske skupščine za november in december 1983 10. Osnutek sklepa o soglasju k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljana-Polje 11. Predlog sklepi, o razrešitvi in imenovanju Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 18. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 12. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 v letu 1984 13. Osnutek dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani ter osnutek odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1984 K 1. točki Komisija za verifikacijo pooblastil ip imunitetne zadeve delegatov, v katero so bili soglasno izvoljeni Silvo BAZNIK, delegat 1. konference «— Saturnus, Jaka PAJDUH, delegat 19. konference — Petrol in Milan FRANK OVIČ, delegat 30. konference — Sob Moste-Polje je po pregledu pooblastil ugotovila, da je od 39 delegatov zbora združenega dela navzočih 28 delegatov. Odsotnih je 11 delegatov: 1 delegat 3. konference — Žito 1 delegat 5. konference — Julon 1 delegat 8. konference — Emona MIZ 1 delegat 9. konference — ŽG TOZD Transport 1 delegat 14. konference — Intereuropa 1 delegat 16. konference — SCT TOZD Strojni inženiring 1 delegat 17. konference — SCT TOZD Tesarska dejavnost 1 delegat 26. konference — Kmetijska zadruga Dobrunje 1 delegat 27. konference — Osnovna šola »Kette—Murn« 1 delegat 29. konference — Zdravstveni dom Moste 1 delegat 4. konference — Indos Zbor združenega dela je sklepčen. NAVZOČI VABLJENI: Niko LUKEŽ, predsednik skupščine občine Nina JEVŠNIK, Janez RUDOLF, Vladimir ČEŠNOVAR in Uroš JANKO, član izvršnega sveta skupščine občine Franc MAZI, predstavnik Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Emil TOMC, predstavnik Temeljnega sodišča, enota v Ljubljani Erika RAČIC-Š1FT, sekretar skupščine občine Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun in finančne zadeve skupščine občine Stane PETERCA, predsednik odbora za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki tov. DUKANOVlC, predsednik izvršnega odbora kadrovskih delavcev Roman PIPAN, predsednik odbora za družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL Ciril UDOVIČ, član upravnega družbenega sveta ža davčno politiko Anton LAVRIČ, predsednik združenja obrtnikov občine Ljubljana Moste-Polje Milena HROVAT, predstavnica Obrtnega združenja Matjaž POTOKAR, novinar »Radio Glas Ljubljane« Darja JUVAN, novinarka »Naše skupnosti« K 2. točki POTRDITEV'ZAPISNIKA 18. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Z DNE 22. SEPTEMBRA 1983. Delegati na zapisnik 18. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 22. septembra 1983 niso imeli pripomb in so ga v celoti potrdili K 3. točki PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Jelka KORUNIČ, delegatka 13. konference — BTC, je vprašala, kako in kdaj bodo ukrepale ustrezne strokovne službe za preprečitev škode, ki jo povzročajo golobi na območju Blagovnega transportnega centra. Janez TUREK, delegat 1. konference — Saturnus je postavil vprašanje glede nadhoda čez železniško progo na Pokopališki cesti, v zvezi z osnutkom dogovora o oblikovanju iri razporejanju sredstev splošne porabe v občinah ii\ mestu pa je postavil vprašanje-glede sredstev za intervencije in blagovne rezerve v občinskem merilu. K 4. točki STANJE IN RAZVOJNE USMERITVE DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednik zbora je delegate seznanil s stališči odbora za družbenoekonomski razvoj pri zboru združenega dela, stališči predsedstva OK SZDL in tališči predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, Ciril UDOVIČ, pa s stališči upravnega družbenega sveta za davčno politiko. V razpravi so sodelovali: Branko ERČULJ, delegat 18. k.onference — Izolirka Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta Marko STELE, delegat 31. konference — Obrtna dejavnost Ciril ERPIČ, delegat 16. konference — SCT TOZD Strojni inženiring Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine Silvo BAZNIK, delegat 1. konference — Saturnus Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji • SKLEP: 1. Zbor združenega dela skupščine občine sprejema oceno stanja in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje, skupaj s stališči in predlogi ukrepov izvršnega sveta, stališči odbora za družbenoekonomski razvoj, predsedstva OK SZDL, predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, upravnega družbenega sveta za davčno politiko in pripombami iz razprave. 2. V medzborovsko komisijo za oblikovanje ugotovitev, stališč in sklepov, ki se objavijo v DELEGATSKI TRIBUNI, zbor združenega dela imenuje Marka STELETA, delegata 31. konference delegacij. K 5. točki ANALIZA PLANOV OZD ZA LETO 1983 Z VIDIKA VKLJUČEVANJA V IZVAJANJE UKREPOV GOSPODARSKE STABILIZACIJE IN POSLOVANJA V ZOŽENIH MATERIALNIH RAZMERAH Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Dimitrij TEPLY, delegat 11. konference — ŽG Gradbeno podjetje — Branko ERČULJ, delegat 18. konference — IzoJirka RomanPIPAN, ki je delegate seznanil s*telišči sveta za razvojna vprašanja' in družbenoekonomske odnose pri predsedstvu O K SZDL Niko LUKEŽ, predsednik skupščine občine Nina JEVŠNIK, članica izvršnega: sveta Niko BAMBIČ, predsednik zbora Po razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednje .SKLEPE: 1. 2. 3. 4. S. 6. Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema Analizo planov OZD za leto 1983 z vidika vključevanja v izvajanje ukrepov gospodarske stabilizacije in poslovanja v zoženih materialnih razmerah. Glede na ugotovljene pomanjkljivosti planov OZD za leto 1983 ndj Komite za družbenoekonomsko planiranje in družbenoekonomski razvoj posreduje ugotovitve o pomanjkljivostih vsem OZD in zahteva, da se plani za leto 1984 pripravijo tako, da bodo te pomanjkljivosti odpravljene oziroma upoštevane vsebinske zahteve zakona o sistemu družbenega planiranja in plana SR Slovenije. OZD so dolžne v letne plane poleg kriterijev, ki so navedeni v analizi, vnesti tudi kvalitativne pokazatelje (združevanje dela in sred-tev, dohodkovni odnosi, politika osebnih dohodkov, nagrajevanje po delu). Plani naj imajo opredeljene odgovorne nosilce za izvedbo na|og ter način spremljanja izvajanja planskih dokumentov. Za izdelavo planov morajo biti znani vsi kazalci in pogoji gospodarjenja za leto 1984, tako da bodo OZD na podlagi le-teh pravo-" časno izdelale planske dokumente za naslednje leto že v mesecu decembru. Za pravočasno izdelavo planov so zadolženi delavci s posebnimi pooblastili in poslovodni organi. Plani morajo biti razumljivi, obravnavati pa se morajo v samoupravnih organih in na zborih delavcev. Ob obravnavi rezultatov gospodarjenja v letu 1983 naj Komite za družbeno planiranje v vseh OZD, ki niso dosegle planiranega fizičnega obsega proizvodnje in planiranega izvoza, ugotovi, če so.le-te OZD sprejele ustrezne ukrepe, ki bi zagotavljali realizacijo proi- zvodnih obveznosti in programiranega izvoza v letu 1984. V primeru, če ugotovi, da OZD sploh niso ukrepale, ali ukrepi niso dali pozitivnih rezultatov, oblikuje predlog za ukrepanje izvršnega sveta v teh OZD,v smislu pristojnosti iz zakona o sistemu družbenega planiranja. '• Stabilizacijski programi poslovanja v zoženih razmerah so del planskih dokumentov. Zbor združenega dela ugotavlja, da je na Področju vključevanja stabilizacijskih ukrepov, programov varčevanja in programov poslovanja v zoženih razmerah stanje izredno slabo, prvič zaradi tega ker večina OZD teh elementov ni vgradilo v letne plane ali pripravilo posebnih programov, drugič pa tudi zato, ker OZD ta področja opredeljujejo splošno in ne določajo odgovornih nosilcev za realizacijo programov in ukrepov. Zbor združenega dela predlaga, da se stabilizacijski ukrepi vključijo v plane za leto 1984. Komite za družbeno planiranje naj v novembru 1983 organizira posvet s predstavniki planskih služb v OZD za pripravo planov za leto 1984. Na posvetil naj se posebej izpostavijo v analizi navedene pomanjkljivosti planskih dokumentov OZD, pri tem pa upoštevajo tudi kriterije, navedene v 3. točki •eh sklepov ter ugotovitve ter zaključke in gradiva Komisije zveznih družbenih svetov za vprašanje ekonomske stabilizacije. .* ' bor združenega dela predlaga, da se za pripravo in izvajanje občin-‘ *egu stabilizacijskega programa ustanovi pri izvršnem svetu občinske Jj®PŠčine komisijo, v katero naj se vključi najsposobnejši potencial v “cini, predvsem gospodarstvenike iz združenega dela, družbenopoli-čne delavce in raziskovalec, saj gre za izjemno zahtevno nalogo, ki je P0goje„a poleg s tekočimi gospodarskimi težavami tudi z dejstvom, da e*ateri pokazatelji gospodarjenja kažejo, da gospodarska moč usiha. L6- ‘očki fOROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA DOGO-vORA o OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE PO-KE na OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE A OBDOBJE 1. 1. 1980 — 30. 6. 1983 Čvodne obrazložitve ni bilo. Tov. BAMBIČ je delegate seznanil s stališči predsedstva občinskega 'veta zveze sindikatov in stališči predsedstva OK SZDL, Stane PETERCA pa ji stališči komisije za volitve, imenovanja in adrovske zadeve ter Odbora za spremljanje izvajanja družbenega ogovora o kadrovski politiki. v razpravi sta sodelovala: 0v DUKANOVIČ in anez TUREK, delegat 1. konference — Saturnus Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: * 1. Zbor združenega dela skupščine občine sprejema poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje, skupaj z zaključki in predlogi stališč ter pripombami iz razprave. 2. V medzborovsko komisijo za oblikovanje ugotovitev sklepov in stališč, ki se objavijo v naslednji številki DELEGATSKE TRIBUNE, zbor združenega dela imenuje Milana FRANKOVIČA, delegata 30. konference delegacij. K 7. točki > OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1983 Zaradi odsotnosti uvodničarja je predsednik zbora obravnavo te točke prestavil,-dokler ne bo prišel uvodničar za to točko dnevnega reda. K 8. točki OSNUTEK DOGOVORA O SPREMEMBI DOGOVORA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA DELO TEMELJNEGA SODIŠČA IN TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI Pred obravnavo te točke je sekretarka skupščine seznanila delegate, da je zbor krajevnih skupnosti obravnaval in sprejel »Dogovor o spremembi dogovora o zagotavljan ju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani« in »Odlok o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani in določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani«. Zbori občinske skupščine so omenjeni »Dogovor« in »Odlok« obravnavali v fazi osnutka že v mesecu februarju 1983. Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor sta oba osnutka šprejala, zbor krajevnih skupnosti pa ne. Ker je zbor krajevnih skupnosti sedaj dogovor in odlok sprejel, je predsednik zbora predlagal, da zbor združenega dela obravnava v fazi predloga tudi ta dva akta. Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Nina JEVŠNIK je delčgate seznanila s stališčem izvršnega sveta. Izvršni svet načeloma ni proti takim dogovorom, vendar ugotavlja, da bi sprejetje tega dogovora pomenilo dodatno finančno obremenitev proračuna za 800 milijonov din, kar pa v danem trenutku ni možno zagotoviti. Zato izvršni svet predlaga skupščini, da tega dogovora ne podpiše, v kolikor pa bo stališče zborov pozitivno, bo potrebno zagotoviti tudi ta sredstva s prerazporeditvijo proračunskih postavk In Emil TOMC, predstavnik Temeljnega sodišča v Ljubljani. Ker na osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ni bilo pripomb, je predsednik zbora predlagal, da se ta osnutek prekvalificira v predlog in kot tak sprejme, s čimer so delegati soglašali. Razprave ni bilo. Delegati zbora so nato soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor združenega dela sprejema dogovor o spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. 2. Zbor združenega dela sprejema dogovor o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. 3. Zbor združenega dela sprejema odlok o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. K 9. točki PREDLOG PROGRAMA DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ZA NOVEMBER IN DECEMBER 1983 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi sta sodelovali: Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine sprejema program dela zborov občinske skupščine za november in december 1983, s tem, da se točka »Analiza osebnih dohodkov v OZD, ki Imajo večje število delavcev z minimalnimi osebnimi dohodki« prenese z decembrske seje na januar 1984. K 10. točki OSNUTEK SKLEPA O SOGLASJU K STATUTU VETERINARSKEGA ZAVODA LJUBLJANA, p.o. UUBUANA-POUE Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo, zato je predsednik zbora predlagal, da se osnutek sklepa prekvalificira v predlog sklepa in kot tak sprejme. Delegati so s predlogom soglašali in nato brez razprave soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine daje soglasje k statutu Veterinarskega z^odaLjubljana, p.o. Ljubljana — Polje. K 11. točki PREDLOG SKLEPA O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo. Delegati zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: , Zbor združenega dela soglaša z razrešitvijo Bogdana STURMA funkcije Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana In z imenovanjem Viktorja LESKOVŠKA za to funkcijo. DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA 18. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Pred obravnavo gradiva za sejo zbora združenega dela mestne skupščine so delegati zbora občinske skupščine soglasno sklenili, da se 18. seje zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane udeležijo naslednji delegati: Za področje gospodarstva Janez TUREK, delegat 1. konference — Saturnus Franc MALNAR, delegat 7. konference — Papirnica Vevče Anton GREGORIČ, delegat 10. konference — ZG Centralne delavnice Slavko KUDRA, delegat 15. konference — Gradis Josip SRNEC, delegat 21. konference — Emona ERC Jože KONDA, delegat 25. konference —r Staninvest Za prosvetno—kulturno področje Ivana HOJKERjdelegatka 28. konference — Osnovna šola Edvarda Kardelja Za obrtno področje Marko STELE, delegat 31. konference delegadj K 12. točki OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA MESTA LJUBLJANA ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1984 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi sta sodelovali: Nina J EVŠNIK, ki je delegate seznanila s pripombami izvršnega sveta občinske skupščine Jelka KORUNIČ, delegatka 13. konference — BTC Po končani razpravi so delegati zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine soglaša z osnutkom resolucije mesta Ljubljane za leto 1984 skupaj s pripombami izvršnega sveta občinske skupščine in pripombo 13. konference — BTC. K 13. točki OSNUTEK DOGOVORA O OBLIKOVANJU SPLOŠNE PORABE V OBČINAH IN MESTU LJUBLJANI TER OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU MESTA LJUBLJANE ZA LETO • 1984 Uvodne obrazložitve ni bilo. Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve, je delegate seznanil s stališči izvršnega sveta. V razpravi sta sodelovala: Janez TUREK, delegat 1. konference — Saturnus Uroš JANKO, član izvršnega sveta Po končani razpravi so delegati z dvema vzdržanima glasovoma sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela soglaša z osnutkom dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani skupaj s stališči izvršnega sveta skupščine občine. 2. Zbor združenega dela soglaša z osnutkom odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1984 skupaj s stališči izvršnega sveta skupščine občine. K 7. točki Predsednik zbora je predlagal, da se obravnava te točke prenese na dnevni red novembrske seje zbora združenega dela, ker z odhodom delegatke 2. konference delegacij — HP Kolinska zbor ni bil več sklepčen. Pred tem je sejo zbora zapustilo že 8 delegatov (2 delegata 15. konference — Gradis, delegat 17. konference — SCT TOZD Tesarska dejavnost, delegat 18. konference — Izolirka, delegat 19. konference — Petrol, delegat 20. konference — Geološki zavod, delegat 23. konference — Tiskarna »Jože Moškrič« in delegatka 28. konference — Osnovna šola .JEdvarda‘Kardelja«) tako, da je bilo prisotnih le še 19 delegatov in zbor ne bi mogel veljavno sklepati. Seja je bila zaključena ob 19,30 . Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine. SEKRETAR ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Nikolaj DEMBSKV PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko BAMBIČ ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKRAJŠANI ZAPISNIK 18. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 25. oktobra 1983 s pričetkom ob 16,30 uri v Domu družbenopolitičnih organizacij, Ob Ljubljanici 42, Ljubljana Sejo je otvorila in vodila Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Zapisnik seje je vodila Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretarka zbora krajevnih skupnosti. Predsednica zbora je delegatom predlagala razširitev dnevnega reda s točko Kadrovske zadeve. Delegati so soglašali z razširitvijo dnevnega reda in nato soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil In Imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 17. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 22. septembra 1983 3. Predlogi In vprašanja delegatov 4. Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani In Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 5. Osnutek odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov In števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 6. Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani In Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani 7. Stanje in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje 8. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju In Izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1. 1. 1980 — 30. 6. 1983 9. Osnutek odloka o spremembi In dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 10. Osnutek sklepa o soglasju k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljana - Polje 11. Predlog programa dela zborov občinske skupščine za november in december 1983 Delegiranje delegatov za 18. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 12. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 v letu 1984 13. Osnutek dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani In osnutek odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1984 14. Kadrovske zadeve IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno Na drugo vprašanje Avgusta HEUFFLA, delegata krajevne skupnosti Stepanja vas, zakaj je razlika pri osebnih dohodkih med tajniki krajevnih skupnosti, je odgovoril Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine. Pojasnil je, da so pripravljena enotna merila za vrednotenje del tajnikov krajevnih skupnosti, da pa je odvisno od samih krajevnih skupnosti, če bodo ta merila upoštevale. izvolili: !• Albina MAROLTA, delegata krajevne skupnosti Zalog 2. Polono BOBNAR, delegatko krajevne skupnosti Novo Polje 3. Antona BIRKA, delegata krajevne skupnosti Besnica. Po pregledu pooblastil delegatov je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Na seji je od 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 24 delegatov. Odsotni so 3 delegati in sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Polje, I delegat krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj in 1 delegat krajevne skupnosti Zadvor. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. navzoči vabljeni: Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Breda JAMA-CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Emil TOMC, predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani, Franc MAZI, predsednik Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, Erika RAČIC-ŠIFT, sekretarka skupščine občine, Stefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve, Zdenka MAROLT, svetovalka v občinskem komiteju za družbeno Planiranje in družbenoekonomski razvoj, Angelca BUTENKO, svetovalka v kadrovski službi občine, Darja JUVAN, novinarka »Naše skupnosti«. K 2 POTRDITEV ZAPISNIKA 17. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z DNE 22. SEPTEMBRA 1983 Delegati so obravnavali zapisnik 17. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 22. septembra 1983 ter soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje n» zapisnik 17. seje zbora krajevnih skupnosti nima pripomb in ga v celoti potrjuje. K 3 predlogi in vprašanja delegatov Rafael JANČAR, delegat krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž je vprašal, kdaj bo PTT priključila kontejner in kdaj bodo zazvonili prvi telefoni. Fani ŽUŽEK-VABŠEK, delegatka krajevne skupnosti Polje je zaprosila, da ustrezni organi pojasnijo krajanom zakaj se ni pristopilo h gradnji osnovne šole v šolskem okolišu Polje—Vevče, kot je bilo v Programu za september mesec in da se krajanom odgovori v občinskem glasilu. Dmitar GLIGOROV, delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Savi je vprašal, kdo je zadolžen za urejanje pešpoti za zaščitno ograjo na Smartinski cesti in striženje žive meje, ker postaja pešpot neprehodna 'n pa kdaj bo nameščena zaščitna ograja ob Cesti v Šmartno od št. 45 do Obrije št. 4. Delegacija krajevne skupnosti Jože Moškrič-Ciril je postavila pisno vPrašanje kako bo urejeno financiranje prioritetnih programov KS v °hčini in kaj je z dogovorom, ki ga mora pripraviti komisija pri MK SZDL Ljubljana. Delegacija krajevne skupnosti Zadobrova-Sneberje je posredovala Pisno pobudo za uvedbo avtobusne linije skozi Sp. Zadobrovo. Albin MAROLT, delegat krajevne skupnosti Zalog je postavil vPrašanje če je predvidena kolesarska steza ob novi Zaloški cesti. Ob predlogu predsedstva OK SZDL, da se v okviru neizkoriščene zemlje uredi družbeno organizirano vrtičarstvo, je Albin MAROLT Posredoval stališče delegacije, da jih čudi birokratski odnos ob prošnji za dodelitev zemljišča za vrtičkarstvo iz SLP. Avgust HEUFFEL, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas je vPrašal kdo je dolžan skrbeti za urejenost pokopališča v Stepanji vasi JJJ kdo bi moral postaviti ograjo. Na vprašanje je odgovoril Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, ki je pojasnil, da je Za vzdrževanje zadolženo Komunalno podjetje, TOZD Žale. K 4., 5., 6 -OSNUTEK DOGOVORA O SPREMEMBI DOGOVORA O ZAGOTAVLJANJU POGOJEV ZA DELO TEMELJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI IN TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI - OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI ENOT, ŠTEVILA SODNIKOV IN ŠTEVILA SODNI KOV POROTNIKOV TEMELJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI TER DOLOČITVI ENOT IN ŠTEVILA NAMESTNIKOV TI MEUNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI — OSNUTEK DOGOVORA O SPREMEMBI DOGOVORA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA DELO TEMELJNEG SODIŠČA V LJUBLJANI IN TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednica zbora je delegate seznanila, da sta zbor združenega dela in družbenopolitični zbor že spomladi sprejela osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in osnutek odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Nato je predsednica zbora delegate obvestila, da je o omenjenih osnutkih razpravljalo predsedstvo občinske konference SZDL in priporočilo zborom občinske skupščine, da jih sprejmejo in da se zagotovijo potrebna finančna sredstva. Prav tako je predsednica zbora prebrala delegatom naslednje stališče komisije za družbeno nadzorstvo: Komisija za družbeno nadzorstvo ugotavlja, cia je občina Ljubljana Moste-Polje edina občina v ljubljanski regiji, ki še ni sprejela dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Za to in iz razlogov, kiju navajata omenjena pravosodna organa v Pio blematiki financiranja Temeljnega sodišča v Ljubljani, ki jo je obravnaval izvršni svet občinske skupščine na svoji seji dne 11. oktobra 1983, komisija za družbeno nadzorstvo predlaga zboru krajevnih skupnosti, da omenjeni dogovor sprejme. Izvršni svet občinske skupščine pa naj do predloga odloka o spre-mebah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Most'-Polje za leto 1983 predvidi pokrivanje finančnih obveznosti, ki so posledica sprejema omenjenega dogovora in dogovora o spremembi do govora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. V razpravi soi sodelovali: Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo, je povedala, da njihova delegacija podpira sprejem osnutkov in vprašala kakšno je stališče izvršnega sveta sedaj. Anton KOROŠEC, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, je povedal, da njihova delegacija podpira sprejem osnutkov. Albin MAROLT, delegat krajevne skupnosti Zalog je povedal, da je njihova delegacija ponovno zavzela odklonilno stališče do osnutkov predvsem zato, ker ni dobila nobenega stališča izvršnega sveta občinske skupščine, iz katerega bi bilo razvidno, da je spremenil svoje prvotno stališče in ker ni posredoval finančnega programa, kako bo rešil financiranje sodišč. Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, je odgovoril na vprašanje Slavke JERMAN in povedal, da je izvršni svet ponovno obravnaval dogovor in odlok in zavzel enako stališče, namreč da načelno ni proti sprejemu dogovora in odloka, vendar hkrati ne vidi kako bi zagotovil sredstva v proračunu, rebalansu letošnjega proračuna in seveda tudi v proračunu za leto 1984, ne da bi hkrati tudi občutno krčil vse ostale postavke. Fani ŽUŽEK-VABŠEK, Delegatka krajevne skupnosti Polje je povedala, da je njihova delegacija smatrala, da je vsklajena poraba z resolucijo, ki določa nominalno rast porabe za 11%. Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve je pojasnil, da so finančni programi sodišč načrtovani višje za 10% kot je predvideno s splošno porabo (21 %) in podal informacijo, da so bila izdana republiška izhodišča o splošni porabi v letu 1984, ki predvidevajo, da naj bi bila splošna poraba v občinah 15,6% in v okviru te povečane porabe bi se lahko verjetno našla tudi sredstva za sodišče. Emil TOMC, predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani je pojasnil situacijo v kakršni je Temeljno sodišče v Ljubljani. Franc MAZI, predsednik Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani je delegate seznanil s situacijo Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Avgust HEUFFEL, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas je predlagal, da bi bilo delo sodnikov ovrednoteno tako, da le-ti ne bi iskali zaposlitve drugod. Drago KASAGIC, član izvršnega sveta skupščine občine je dejal, da zagotavljanje pogojev in sredstev za sodišče ni občinski ali mestni problem temveč, republiški, da pa si Republiški sekretariat za pravosodje in upravo prizadeva, da bi ga prikazal izvršnemu svetu SRS tako, da bi lahko financirali te zadeve tudi nad limitirano porabo. Nada FABJAN, delegatka krajevne skupnosti Sotočje je postavila vprašanje glede števila zaposlenih. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Delegati so nato z enim vzdržanim glasom sprejeli predlog predsednice, da se osnutek dogovora prekvalificira v predlog dogovora ter z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pristopa k dogovoru o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Delegati zbora krajevnih skupnosti so z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Ker na osnutek odloka delegati niso imeli pripomb, je predsednica zbora predlagala, da se osnutek odloka prekvalificira v predlog, kar so delegati z enim vzdržanim glasom sprejeli. Nato so z enim vzdržanim glasom sprejeli še naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Sprejema odlok o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Delt£*ji zbora krajevnih skupnosti so z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji SKLEP: Zbpr krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v ljutr'jani. Ker delegati niso imeli pripomb na osnutek dogovora je predsednica zbora predlagala, da se prekvalificira v predlog dogovora, kar so delegati z enim vzdržanim glasom sprejeli. Nato so z enim vzdržanim glasom sprejeli še naslednji Jože BAVDEK, delegat krajevne skupnosti Moste je posredoval stališče delegacije, da podpira gradivo in priporoča, da se čim prej izvršijo spremembe zakonskih predpisov kreditne politike in politike cen v zvezi z zaključki Kraigerjeve komisije. Drobno gospodarstvo naj bi se razvilo tudi na izvenmestnem področju in ne samo na mestnem. Pri odpiranju obrtnih delavnic v starejših hišah, kjer niso izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahtevajo inšpekcije, bi moralo biti več tolerance. Združeno delo se težko povezuje z obrtniki, kar je napaka v politiki organizacij združenegas dela. Anton KOROŠEC, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo je dejal, da za storitveno dejavnost ne morejo biti iste zahteve tehničnih pogojev kot je to za proizvodno dejavnost. Avgust HEUFFEL, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas je poudaril, da bi morale obrtne zadruge boljše delati. Avgust GOLOB, član odbora za družbenoekonomski razvoj pri-zboru krajevnih skupnosti je posredoval stališče odbora glede davčne inšpekcijske službe, da bi le-ta postala samostojna služba, ki bi morala biti bolj strokovna in številčnejša ter boljše stimulirana. Odbor je tudi menil, da naj se progresivno obdavčevanje neprestano spremlja, analizira in sproti predlagajo rešitve, spremembe in dopolnitve. Prav tako se mora ustvarjalnost drugače vrednotiti, kot se je dosedaj. Marica RIHAR, predsednica zbora je nato delegate seznanila z zaključki predsedstva občinske konference SZDL, stališči in sklepi predsedstva občinskega sveta ZS in ugotovitvami in sklepi upravnega družbenega sveta za davčno politiko, ki so jih sprejeli ob obravnavi stanja in razvojnih usmeritev drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje. Zdenka MAROLT, svetovalka v občinskem komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj je pojasnila, da so v gradivu zajeta predvsem tista vprašanja na katera lahko občinska skupščina največ neposredno vpliva. Glede sprememb predpisov je pri Medobčinski gospodarski zbornici osnovan odbor, ki bo do konca leta pripravil seznam vseh predpisov, ki jih je potrebno spremeniti in začel z aktivnostmi za spremembe tudi v letu 1984. Po končani razpravi je predsednica zbora predlagala, da se ustanovi medzborovska komisija, ki bo uskladila stališča. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenuje Slavko JERMAN v medzborovsko komisijo, ki bo pripravila na osnovi gradiva, stališč in razprave na vseh treh zborih občinske skupščine skupni predlog zaključkov. K 8 POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1.1. 1980-30.6. 1983 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Fani ŽUŽEK- V ABŠEK, delegatka krajevne skupnosti Polje je posredovala stališče delegacije, da je bilo v poročilu vloženega veliko dela, da pa ni dalo želenega rezultata. V poročilu je treba odpraviti banalne interpretacije, ustrezno okvantificirati dobljene podatke in pripraviti operativne zaključke. Prav tako so pogrešali stališče Izvršnega sveta občinske skupščine. Menila je, da bi bilo treba dodati celotno poglavje kadrovanja za odgovorne funkcije v občini in določiti kriterije za izbiro funkcionarjev. Delovne organizacije naj bi pregledale ali posamezni delavci ustrezajo po stopnji in smeri izobrazbe zahtevam del in nalog. Izpostaviti je treba funkcionalno izobraževanje ob delu. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pristopa k dogovoru o spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. K 7 STANJE IN RAZVOJNE USMERITVE DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČJNI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo je povedala stališče delegacije, da podpirajo stališča in predloge ukrepov s pripombo, da je treba drobnemu gospodarstvu v tej gospodarski situaciji nuditi vsestransko pomoč in z zaključkom, da se z delom ni še nihče obogatil. Anton KOROŠEC delegat krajevne skupnosti Kodeljevo je prenesel ugotovitev delegacije, da se kvalifikacijska struktura zaposlenih ne premakne. Treba je videti kako je gospodarstvo vložilo napore, da se spremeni sedanja težka gospodarska situacija, kaj je narejenega na področju prestrukturiranja, kakšne so jasne perspektive nadaljnjega razvoja, kako je s planiranjem kadrov in zakaj so subjektivne slabosti v gospodarstvu. Poročilo bi morali obravnavati tudi delavski sveti in zbori delavcev v organizacijah združenega dela, ker je kadrovanje dobilo še premajhno družbeno širino. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi reelekciji delavcev s posebnimi pooblastili. Glede neizkoriščenih sredstev za štipendije je delegacija menila, da niso bila razdeljena pravilno, ker so se razdelila linearno med vse študente, ne pa selektivno glede na socialno stanje. Prav tako pri razdelitvi teh sredstev niso bile zajete srednje šole in dijaški domovi. Avgust GOLOB, član odbora za družbenoekonomski razvoj pri zboru krajevnih skupnosti je posredoval stališča odbora in sicer, da je nujno spremeniti kriterije za pridobitev štipendije, ki so stari tri leta in jih vskladiti z rastjo življenjskih stroškov. Združila naj bi se sredstva za kadrovske štipendije in štipendije iz združenih sredstev in iz njih naj bi se štipendirali deficitarni in prednostni poklici. Pri podeljevanju štipendij iz Titovega sklada bi se morale vključiti družbenopolitične organizacije. Glede zaposlovanja pripravnikov je odbor menil, da bi morale biti zahteve po delovnih izkušnjah pri-razpisih za sprejem na delo nižje, ker pripravniki zaradi premajhnih delovnih izkušenj ne morejo konkurirati. Prav tako pa bi se moralo bolj vrednotiti proizvodno in kreativno delo. Slavka JERMAN, delegatka krajeVne skupnosti Selo je vprašala, če je o poročilu razpravljalo društvo kadrovskih delavcev in menila, da bi se v zaključke moralo vključiti tudi to društvo kot nosilec neke skupne akcije. V predlaganih zaključkih bi se morali besedi »naj bo« nadomestiti z »mora«. Prav tako je poudarila, da je sestavni del kadrovske politike tudi kadrovanje za vodilne funkcije v društvih in to predvsem tistih društvih, ki uporabljajo družbena sredstva in da bi moralo biti to vsebovano tudi v zaključkih. Prav tako bi morala biti v zaključkih kadrovska problematika v občinskih upravnih organih in strokovnih službah. Angelca BUTENKO, svetovalka v kadrovski službi je odgovorila na postavljena vprašanja. Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti je delegate seznanila s sklepi predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, stališči predsedstva občinske konference SZDL in stališči Odbora za spremljanje izvajanja Družbenega dogovora o kadrovski politiki ter komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, ki so jih Sprejeli ob obravnavi poročila o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini. Drago K AS AGIC, član izvršnega sveta skupščine občine je delegatom prečital Ugotovitve, stališča in sklepe k Poročilu o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na področju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1.1.1980 — 30,6.1983 skupaj s pripombami iz razprave ter stališči predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, predsedstva občinske konference SZDL, izvršnega sveta občinske skupščine in odbora za spremljanje izvajanja Družbenega dogovora o kadrovski politiki in komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. 2. V medzborovsko komisijo za pripravo enotnih zaključkov imenuje zbor krajevnih skupnosti Fani ŽUŽEK—VABŠEK. ' K 9 OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1983 Uvodne obrazložitve ni bilo. Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti je delegate seznanila z naslednjimi ugotovitvami in stališči komisije za družbeno nadzorstvo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje: L Komisija za družbeno nadzorstvo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ugotavlja, da je bil za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe občin in mesta Ljubljane v letu 1983 sklenjen dogovor, ki ga je občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje sprejela na sejah zborov dne 23. decembra 1982. Na osnovi omenjenega dogovora je skupščina občina Ljubljana Moste-Polje sprejela odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983, v katerega pa niso bile vključene vse dogovorjene obveznosti, nekatere pa so bile sicer vključene, vendar je bil proračunski znesek nižji od dogovorjenega. V osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje ra leto 1983, ki ga bosta zbora občinske skupščine obravnavala na sejah zborov dne 25. oktobra 1983 Pa prav tako niso predvidene spremembe, ki bi zagotavljale izpolnjevanje sprejetih obveznosti oziroma so v nekaterih primerih ponovno Prikazani nižji zneski, kot pa smo se z dogovorom dogovorili; prika-2ana pa so tudi tako, kot da občina izpolnjuje vse dogovorjene obveznosti (indeks 100). Komisija je ugotovila, da izvršni svet občinske skupščine ne izvaja naslednjih dogovorjenih obveznosti: Dogovor sprejet Proračun občine Sprememba do- Rebalans pro-decembra 1982 za leto 1983 govora sprejeta računa občine, maja 1983 za leto 1983 10-letni program izgradnje cestnega omrežja v Ljubljani 18,696.000 12,480.0Q0 14,957.000 12,480.000 Kritje razlike med proizvodno in prodajno ceno nika Ljubljanskega dnev- 2,455,578 2,155.000 2,455.578 2,155.000 SAZU i 600.000 — 600.000 — Prispevki za skupščino občine Bežigrad - — 2,500.000 1,500.000 V zvezi z neizvrševanjem obveznosti do Zavoda za družbeno planiranje in še nekaterih drugih odprtih zadev naj Služba za proračun, finančne in skupne zadeve občinske skupščine pripravi popolnejšo informacijo. 2. Komisija nadalje ugotavlja, da je izvršni svet občinske skupščine kljub neuresničenim obveznostim in pomanjkanju proračunskih sredstev sprejel nekatere nove obveznosti kot na primer: — poslovni prostori KS Dušan Kveder — Tomaž — stimulacija KPO DO Julon ipd. Na osnovi teh ugotovitev komisija za družbeno nadzorstvo meni, da je izvršni svet občinske skupščine kot izvrševalec občinskega proračuna dolžan izvajati in zagotavljati izvajanje sprejetih ih dogovorjenih obveznosti s strani občinske skupščine. Zato naj izvršni svet občinske skupščine delegatom s predlogom odloka ospremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za leto 1983 pripravi in predlaga poravnavo finančnih obveznosti skladno s sprejetim dogovorom. V razpravi so sodelovali: Drago K AS AGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine je delegatom pojasnil glede obveznosti do poslovnih prostorov KS Dušan Kve-der-Tomaž in glede stimulacije KPO DO Julon. Jože BAVDEK, delegat krajevne skupnosti Moste je povedal, da njihova delegacija meni, da je nujno zagotoviti prostore za krajevno skupnost Dušan Kveder-Tomaž, da pa bi morala dati sredstva za stimulacijo začasnega kolegijskega poslovodnega organa Julon sama delovna organizacija. Na vprašanje Fani ŽUŽEK—VABŠEK, delegatke krajevne skupnosti Polje, kdaj je bil imenovan začasni KPO in kaj pomeni stimulacija tega organa je odgovoril Drago KASAG1Č, član izvršnega sveta skupščine občine. Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve je delegate seznanil s spremembami osnutka odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje, ki jih predlaga izvršni svet skupščine občine in sicer: V okviru odhodkov proračuna za leto 1983 se v celoti črta postavka pod kontom 462-06 Sofinanciranje odprave barakarskih naselij v . občini v znesku 5,550.000 din in se razporedi na postavke pod naslednjimi kontnimi številkami: 433-00 Združevanje sredstev za 10-letni program izgradnje cest 2,477.000 din 400-00 Sredstva za OD upravnih organov 2,576.085 din 420-01 Posebni račun za teritorialno obrambo 496.915 din Ostali zahtevki za obveznosti iz prejšnjih let: sofinanciranje nakupa stanovanj za SAZU 600.000 din kritje razlike v ceni Dnevnika 300.000 občina Ljubljana Bežigrad 1,000.000 din Po končani razpravi so delegatitzbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 skupaj s pripombami delegatov, ugotovitvami in stališči komisije za družbeno nadzorstvo in predlogi izvršnega sveta. K 10 OSNUTEK SKLEPA O SOGLASJU K STATUTU VETERINARSKEGA ZAVODA LJUBLJANA, P.O. LJUBLJANA - POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek sklepa o soglasju k statutu Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljana - Polje. Predsednica zbora je delegatom predlagala, da se osnutek sklepa prekvalificira v predlog, kar so soglasno potrdili. Nato so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s statutom Veterinarskega zavoda Ljubljana, p.o. Ljubljana — Polje. K 11 PREDLOG PROGRAMA DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ZA NOVEMBER IN DECEMBER 1983 Uvodne obrazložitve ni bilo. Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine je podal stališče izvršnega sveta, da naj bi se obravnavalo poročilo o delu upravnih organov v letu 1984. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predlog programa dela zborov občinske skupščine za november in december 1983. DELEGIRANJE DELEGATOV ZA 18. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira za 18. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: Avgusta HEUFFLA, delegata krajevne skupnosti Stepanja vas, Vido MITROVIČ, delegatko krajevne skupnosti Jože Moškrič-Ciril, Karla KOVAČA, delegata krajevne skupnosti Zadobrova-Snebeije, Vinka BLATNIKA, delegata krajevne skupnosti Kodeljevo, Avgusta GOLOBA, delegata krajevne skupnosti Nove Fužine in Slavko JERMAN, delegatko krajevne skupnosti Selo. K 12 OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA MESTA LJUBLJANE ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1984 Uvodne' obrazložitve ni bilo. Breda JAMA—CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine je delegate seznanila s sklepi izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Jože BAVDEK, delegat krajevne skupnosti Moste, ki je posredoval pripombo delegacije, da iz osnutka resolucije ni razvidno, kaj je bilo že narejenega iz srednjeročnega programa 1981—19fj5 do leta 1984, kar bi delegatom bolj prikazalo stanje in jim omogočilo primerjavo. Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo je pri poročilu o uresničevanju resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 v letu 1983 postavila vprašanje, če je komisija za pripravo načrta za izvedbo dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije pripravila osnutek načrta. Prav tako je ugotovila,, da bi moralo biti v poročilu o uresničevanju resolucije v letu 1983 kot v osnutku resolucije za leto 1984 zajeto področje upravnih organov. Pri vodnem gospodarstvu je treba posebno izpostaviti redno vzdrževanje Ljubljanice zlasti z vidika njenega onesnaževanja. Avgust HEUFFEL, delegat krajevne skupnost Stepanja vas je menil, da je potrebno vzdrževanje starih vodovodov. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine.občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklepe izvršnega sveta in pripombe delegatov ter pooblašča delegate, ki se bodo udeležili 18. seje zbora občin Skupščine mesta Ljubljane, da jih prenesejo. OSNUTEK DOGOVORA O OBLIKOVANJU SPLOŠNE PORABE V OBČINAH IN MESTU LJUBLJANI IN OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU MESTA LJUBLJANE ZA LETO 1984 Uvodne obrazložitve ni bilo. Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve je delegate seznanil z naslednjimi stališči izvršnega sveta k osnutku dogovora: Člen 1: Prikazani odstotek nominalnega povečanja splošne porabe za leto 1984, ki znaša 11 %, je ustrezno uskladiti z Izhodišči za financiranje splošne porabe občin v SR Sloveniji za leto 1984, ki predviden va, da lahko raste splošna pbraba z indeksom 115,6. Temu ustrezno pa je načrtovati splošno porabo za leto 1984. Člen 3: V tabeli, ki prikazuje ocenjene prihodke splošne porabe, je v vrsti kjer je navedena občina Ljubljana Moste-Polje — kolona 5 — Lastni prihodki, črtati znesek 9.420 din in ga nadomestiti z novim zneskom 12.360 din ter ustrezno dopolniti oziroma spremeniti ostale kumulativne zneske. Člen 6: Izvršni svet se strinja s skupno načrtovanimi sredstvi za financiranje skupnih mestnih zadev v znesku 551.566.000 din. Variantni predlog, ki je višji za 30,000.000 din, podpira v primeru, če bo 11% načrtovano povečanje splošne porabe povečano in usklajeno z republiško resolucijo oziroma izhodišči. V okviru povečane mase sredstev splošne porabe bo možno zagotoviti dodatna sredstva tudi za proračun SML. Člen 9: V celoti je črtati drugi odstavek tega člena, ker lastni prihodki upravnih organov niso limitirani. Člen 15: Skupno dogovorjene naloge in obveznosti ljubljanskih občin je uskladiti z zahtevki uporabnikov teh sredstev. Ugotavljamo, da so nekateri zahtevki (pravosodje) višji od načrtovanih obveznosti v tem členu. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 skupaj s stališči izvršnega sveta skupščine občine. Nato je Štefan TOPLAK delegate seznanil še z naslednjimi stališči izvršnega sveta skupščine občine k osnutku odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1984: »Izvršni svet podpira osnutek proračuna mesta Ljubljane za leto 1983, ki izkazuje skupne prihodke mestnega proračuna za leto 1983 v znesku din 581.556.000, — in predlaga, da se variantni predlogi v členih 2 in 3 ter v zbirni bilanci prihodkov in odhodkov črtajo. Izvršni svet podpira variantni predlog, ki je višji za 30,000.000 din, pod pogojem, da bo zvišana splošna poraba nad 11 %, oziroma, da bo usklajena z republiškimi izhodišči. Skupščini mesta se predlaga, da pri objavi predloga proračuna mesta Ljubljane za leto 1984, poda in prikaže razčlenitev odhodkov po posameznih odhodkovnih namenih, kakor to objavljajo ljubljanske občine.« Delegati zbora krajevnih skupnosti niso imeli pripomb in so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine sprejema stališča izvršnega sveta k osnutku odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1984. K 14 KADROVSKE ZADEVE Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in imenovanju Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje razreši Bogdana ŠTURMA funkcije Družbenega: pravobranilca samoupravljanja Ljubljana in imenuje Viktorju LESKOVŠKA za Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je Predsednica zbora ob 20,40 uri zaključila 18. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine občine. sekretarka zbora krajevnih skupnosti Tatjana JURCA-COLARlC PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKRAJŠANI ZAPISNIK SKLEP: 1. V zapisniku 16. seje družbenopolitičnega zbora z dne 22.10.1983 je potrebno sklep sprejeti k osnutku periodičnega programa dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober — december 1983 dopolniti s pobudo, da naj samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti pravočasno pripravijo programe za leto 1984 tako, da bo o njih možna pravočasna obravnava in široka javna razprava. POBUDE IN VPRAŠANJA DELEGATOV Izvršnemu svetu in predsedstvu občinske skupščine je Pavel JERIHA postavil naslednje delegatsko vprašanje: Znano je, da so nekatei strokovni in vodstveni upravni delavci občinske uprave odpovedali delovno razmerje, nekateri pa so bili z obljubami zadržani. Ker so to delavci, ki poznajo družbenoekonomske odnose in položaj v občini, menim, da bo njihov odhod kadrovsko strukturo v občinskih upravnih organih in strokovnih službah še poslabšal. Kadrovsko strukturo je potrebno v občinski upravi izboljšati, zato menim, da naj izvršni svet občinske skupščine obvesti delegate družbenopolitičnega zbora o vzrokih za odhod omenjenih delavcev. 17. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 25. oktobra 1983 ob 16,30 v sejni sobi št. Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska 1. Sejo je otvoril in vodil Franjo VINKO, predsednik družbenopoli-hčnega zbora. ,/apisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopoli-ticncga zbora. Predsednik je delegatom družbenopolitičnega zbora predlagal, da se Predlog dnevnega reda razširi še s točko: Kadrovske zadeve— predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljane. Po takem sklepu so delegati soglasno sprejeli naslednji dnevni red: !• Ugotovitev sklepčnosti Potrditev zapisnika 16. seje družbenopolitičnega zbora z dne 22. septembra 1983 " Predlogi in vprašanja delegatov Stanje in razvojne usmeritve drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje 5‘ Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1. 1. 1980 do 30. 6. 1983 ”• Osnutek dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani • Predlog programa dela zborov občinske skupščine za november in december 1983 ”■ Poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ " pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane: Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 v letu 1984 u* Osnutek dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in . mestu Ljubljani za leto 1984 L Kadrovske zadeve K ! . Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delega ie Pregledala navzočnost delegatov in ugotovila, da je od 19 delega ružbcnopolitičnega zbora na seji navzočih 16 delegatov. Odsotn ?? opravičili 3 delegati in sicer: ^evenka AHČAN, LVeta TRDIN in Vmko VOLK. Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna. OSTALI VABLJENI: nko PUČNIK, delegat iz SRS v Zveznem zboru Skupščine SF1 odrej BLAŽKO, član izvršnega sveta občinske skupščine, one TUŠAK, član izvršnega sveta občinske skupščine, Zac ,cno GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komit družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. = c*cgati so obravnavali zapisnik 16. seje družbenopolitičnega „ )ra z ^ne 22. septembra 1983 in po razpravi Janeza JANČARJA glasno sprejeli naslednji K 4 Uvodne obrazložitve stanja in razvojnih usmeritev drobnega gospo-darstva v občini Ljubljana Moste-Polje ni bilo. V razpravi so spdelovali: Slavka KERŽAN je delegate seznanila z naslednjimi zaključki predsedstva občinske konference SZDL: Predsedstvo občinske konference SZDL ocenjuje, da je gradivo o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje kvalitetno in daje realno oceno in prikaz stanja na tem področju. Predsedstvo tudi podpira predlagana stališča in predle ukrepov izvršnega sveta, hkrati pa ugotavlja, da stanje na področju drobnega gospodarstva ni zadovoljivo in bi veljalo narediti na-pore za večjo afirmacijo le-tega. Drobno gospodarstvo bi se moralo vključiti v celotno delitev dela v naši družbi in preko njega tudi v mednarodno delitev dela. V okviru pristojnih organov naj bi prišlo do dogovora z mestno upravo inšpekcijskih služb pri izdaji soglasij za poslovne prostore, saj predsedstvo ugotavlja, da storitvena obrt stagnira, ogromno prostorov pa je neizkoriščenih. Izpostaviti bi bilo potrebno tudi funkcijo gospodarske zbornice in razvojno-gospodarske skupnosti naše občine. Predsedstvo hkrati podpira pobudo o znižanju prispevkov, ki izvirajo iz obrtne dejavnosti, kar naj bi se uredilo enotno za vso Ljubljano; predlog, da bi se uredilo dolžniško-upniško razmerje za obrtnike in splošni predlog, da se v preambuli vsakega gradiva navede sestav-ljalca le-tega in viri, saj bo s tem demokratičnost večja in gradiva še boljša. Zatem je Slavka KERŽAN podala še ugotovitve in sklepe upravnega družbenega sveta za davčno politiko. Franjo VINKO je delegate obvestil o naslednjih stališčih in sklepih predsedstva občinskega sveta ZSS: 1. Prizadevanja za razvoj drobnega gospodarstva morajo biti načrtna oziroma prisotna na vseh področjih, ki lahko na to vplivajo. Menimo, da je potrebno davčno politiko uravnavati tako, da bo vzpodbujala nove investicije delovnih ljudi in občanov tako v razvoj storitvene kot proizvodne obrti, tudi z večjimi davčnimi olajšavami na sredstva, ki so namenjena razširjeni reprodukciji. 2. Glede ustanavljanja in hitrejšega razvoja POZD je potrebno ugotoviti vzroke za očitnostagnacijo ter na tej osnovi sprejeti ustrezne ukrepe. Menimo, da je ustanavljanje POZD premalo potencirano tudi kot osnova za ustanavljanje in razvoj obrti v družbenem sektorju. V ta namen je potrebno stimulirati združevanje sredstev več obrtnikov oziroma občanov za ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva ter njihov razvoj usmerjati v smislu "Ustanavljanja POZD. 3. Predsedstvo občinskega sveta ZS ugotavlja, da v OZD ni ustreznega družbenopolitičnega vzdušja, ki bi vzpodbujalo kooperacijske odnose OZD z malim gospodarstvom. Zato bo občinski svet ZS svojo aktivnost usmeril v povečanje kooperacijskih odnosov OZD s privatnimi obratovalnicami, zlasti za proizvodnjo posameznih manjših serij izdelkov, ki za OZD dohodkovno niso zanimive. Nato je Janez JANČAR, povedal stališča predsedstva OK ZSMS in odbora za družbeni razvoj pri družbenopolitičnem zboru in sicer, da se zaključki konkretizirajo s stališči republiškega stabilizacijskega programa predvsem o ustanovitvi skladov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, je odgovorila, da izvršni svet občinske skupščine poleg tega, da se 10 % sredstev od davka od dohodka od gospodarskih dejavnosti usmerja za prostorski razvoj drobnega gospodarstva, v tem trenutku ne vidi druge možnosti, bo pa seveda nadaljeval s svojimi prizadevanji. Miha BERČIČ je predlagal, da bi v prihodnjem letu sočasno z davčno politiko obravnavali tudi drobno gospodarstvo. Alenka BABIČ-JERIHA je opozorila na podatek iz gradiva, da ne deluje 29. enota SISEOT in menila, da naj izvršni svet občinske skupščine sproži akcijo za njeno delovanje. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor zadolžuje medzborovsko komisijo, da na osnovi gradiva, stališč in predlogov izvršnega sveta občinske skupščine, zaključkov predsedstva OK SZDL, stališč in sklepov predsedstva občinskega sveta ZSS, stališč predsedstva OK ZSMS, odbora za družbeni razvoj in upravnega družbenega sveta za davčno politiko ter razprave izoblikuje prečiščeno besedilo ugotovitev, zaključkov in sklepov k stanju in razvojnim usmeritvam drobnega gospodarstva v občini. V medzborovsko komisijo se izmed delegatov družbenopolitičnega zbora imenuje Slavka KERŽAN. K 5 Uvodne obrazložitve poročila o uresničevanju družbenega dogo-. ora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1. 1. 1980 do 30. 6. 1983 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Andrej BLAŽKO, član izvršnega sveta občinske skupščine, je posredoval ugotovitve, stališča in sklepe izvršnega sveta občinske skupščine, Slavka KERŽAN je delegate obvestila o naslednjih stališčih predsedstva OK SZDL: Predsedstvo občinske konference SZDL je ocenilo, da je poročilo pripravljeno celovito in služi za dobro osnovo razpravi o oceni izvajanja kadrovske politike na območju občine in uresničevanja družbenega dogovora. Za v prihodnje pa priporoča, da se pri pripravi gradi* vključijo vsi nosilci kadrovske politike, da bi bilo poročilo celovitejše. Predsedstvo občinske konference SŽDL podpira stališča koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in izoblikovane pripombe, in sicer: — družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike se v celoti v občini Ljubljana Moste-Polje ne izvaja; — usmerjeno izobraževanje in plani kadrov v OZD so v razkoraku; — kadrovska politika se v občini še vedno preveč oblikuje v ozkih krogih, zato bo potrebno na podružbljanje kadrovske politike vložiti še dodatne napore; — na področju štipendiranja se ugotavljajo pomanjkljivosti, zato bo potrebno v prihodnje temu področju posvetiti posebno pozornost; — pri poenotenju kriterijev za izbiro kandidatov za poslovodne ort gane, pa tudi za delavce s posebnimi pooblastili pa bo potrebno z gospodarsko zbornico le-te čimpreje pripraviti ter tako zagotoviti enotne kriterije za vse; — iz poročila je razvidno, da so tako družbeni dogovor, kot druge dogovore — npr. samoupravni sporazum o minimalnih standardih sprejeli vsi nosilci, vendar pa iz poročila ni razvidno, kako se izvajajo; — glede nadurnega dela je potrebno opozoriti, da je procent opravljenih nadur nižji, vendar je še vedno najvišji v Sloveniji in Ljubljani, s čimer ne moremo biti zadovoljni. S temi dopolnili predsedstvo občinske konference SZDL v celoti podpira zaključke in predloge stališč odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki. Franjo VINKO je delegate seznanil z naslednjimi sklepi predsedstva občinskega sveta ZSS: .1. Predsedstvo občinskega sveta ZS ocenjuje poročilo o uresničevanju DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini kot dobro, čeprav ugotavlja, da ne kaže v celoti dejanskega stanja v občini. Zaključki in predlogi stališč pa so pre splošni, z nosilci, vendar brez rokov. Prav tako bi bilo potrebno še vključiti delo koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ljubljana Moste-Polje. 2. Predsedstvo predlaga, da se med kriterije za presojo kandidatov za individualne poslovodne organe uvrsti tudi odnos do inventivne in raziskovalne dejavnosti, ocena samoupravnih odnosov, v svojih vlogah pa bi morali kandidati predstaviti dosedanje delo in rezultate. Tako bi laže ocenjevali tudi kandidate, ki jih v OZD ne poznajo. 3. Predsedstvo poziva osnovne organizacije ZS na realizacijo določil zakona o združenem delu glede ocenjevanja uspešnosti individualnih poslovodnih organov ob obravnavi zaključnih računov in vztraja na upoštevanju določil dogovora o zahtevi za predhodno soglasje, ki ga izda občinski svet ZS na pobudo izvršnega odbora osnovne organizacije ZS. 4. Predsedstvo vztraja na sklepih 15. seje občinskega sveta ZS z dne 11.11.1980. zlasti glede rednega izobraževanja poslovodnih organov in pridobivanju deficitarnih poklicev, kjer naj se OZD povežejo z vzgojno izobraževalnimi organizacijami, da bi se čimveč učencev odločilo za te poklice, nadalje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, uresničevanje štipendijske politike v celoti in zaposlovanje pripravnikov. Staša REJC je posredovala stališča odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora in skupščinske komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve; Janez JANČAR je podal stališča predsedstva OK ZSMS in odbora za družbeni razvoj pri družbenopolitičnem zboru. V razpravi sta še sodelovala Alenka BABIČ—JERIHA, ki je opozorila na kadrovsko problematiko v občinskih upravnih organih in strokovnih službah in s tem povezano odvisnost priprave gradiv za delegatsko odločanje, jn Andrej BLAŽKO, član izvršnega sveta občinske skupščine. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor zadolžuje medzborovsko komisijo, da os osnovi poročila, predlaganih zaključkov in stališč odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora, stališč predsedstva OK SZDL» sklepov predsedstva občinskega sveta ZSS, stališč predsedstva OK ZSMS, ugotovitev, stališč in sklepov izvršnega sveta občinske skupščine, stališč skupščinske komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, odbora za družbeni razvoj pri družbenopolitičnem zboru ter razprave pripravi prečiščeno besedilo ugotovitev, stališč in sklepov * poročilu o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvaja- nju kadrovske politike v občini. V medzborovsko komisijo se izmed delegatov družbenopolitičnega zbora imenujeta Pavel JERIHA in Staša REJC. K 6 Uvodne obrazložitve predloga programa dela zborov občinske skupščine za november in december 1983 ni bilo. Pred razpravo je Andrej BLAŽKO, član izvršnega sveta, delegate seznanil, da izvršni svet lahko pripravi poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov za leto 1983, vendar bodo vsebovani podatki le za devet mesecev leta 1983. Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, je predlagala, da bi se analiza osebnih dohodkov v OZD, ki imajo večje število dekiveem z minimalnimi dohodki, iz decembra 1983 prestavila v januar 1984, ker bo komite razpolagal s podatki SDK šele konec meseca novembra. Nato so v razpravi sodelovali: Miha BERČIČ, Franjo VINKO, Slavka KERŽAN, Miroslav GORIČAN, / Alenka BABIČ-JERIHA, Andrej BLAŽKO, član izvršnega sveta občinske skupščine, Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Pavel JERIHA, Janez JANČAR in Viktor AUER. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema program, dela zborov občinske skupščine za meseca november in december 1983 v predlaganem besedilu. Družbenopolitični zbor meni, da sc program dopolni tako, da bo analizo osebnih dohodkov v OZD, ki imajo večje število delavcev t minimalnimi osebnimi dohodki poleg zbora združenega dela obravnaval tudi družbenopolitični zbor. Omenjeno zadevo je potrebno n* vsak način obravnavati v decembru 1983, vendar lahko predlagatelj izjemoma predloži gradivo v krajšem roku od dogovorjenega. * K 7 Uvodne obrazložitve osnutka dogovora o spremembi dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Pred razpravo je Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretarka občinske skupščine, delegate obvestila, da je zbor krajevnih skupnosti sprejel dogovor o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ter odlok o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot i*1 števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Omenjeni dogovor in odlok so zbori občinske skupščine že obravnavali v fazi osnutka v mesecu februarju 1983. Zbor združenega dela 'n družbenopolitični zbor sta osnutka sprejela, zbor krajevnih skupiti pa ne. Glede na to, da je zbor krajevnih skupnosti sedaj dogovor in odlok sPrejel, so ju uvrstili na dnevni red tudi delegati družbenopolitičnega zbora in sicer v fazi predloga. V razpravi so sodelovali: Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta občinske skupščine, ki je posredoval stališče izvršnega sveta občinske skupščine, ki zaradi pomanjkanja sredstev v občinskem proračunu, predlaga, da se predlagani akti o pravosodnih organih ne sprejmejo. Andrej BLAŽKO, član izvršnega sveta občinske skupščine, pa je Pojasnil, da bi za izvršitev obveznosti iz predlaganih dogovorov potrebovali 8 milijonov din, za kolikor bo potrebno zmanjšati sredstva dru-Sm porabnikom proračuna, v kolikor bodo predlagani dokumenti sPrcjeti. Razpravljali so še: Tomaž ZUPANČIČ, Franjo VINKO, bmil TOMC, predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani, Janez JANČAR, favel JERIHA, Viktor AUER, Stane MELJO, Miroslav GORIČAN, ^ndrej BLAŽKO, član izvršnega sveta občinske skupščine, Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora, Staša REJC, Miha BERČIČ in Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta občinske skupščine. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor na osnutek odgovora o spremembi dogo-yora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani m t emeljnega javnega tožilstva v Ljubljani nima pripomb, ga prekva-•ificira v predlog in sprejme v predlaganem besedilu. Nato so delegati z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednja Uvodne obrazložitve osnutka dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1984 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve, ki je posredoval delegatom stališča izvršnega sveta občinske skupšči- ne, Franjo VINKO, Miha BERČIČ, Janez JANČAR, kije postavil vprašanje o reševanju finančne problematike Radia Študent. Nato je Štefan TOPLAK, na vprašanje Alenke BABIČ-JERIH A o neizpolnjevanju dogovorjenih obveznosti, delegatom pojasnil, da bodo vse neizpolnjene obveznosti, ki izhajajo iz sprejetega dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1983, izpolnjene z rebalansom občinskega proračuna za tekoče leto. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor podpira stališče izvršnega sveta občinske skupščine k osnutku dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1984. 2. Družbenopolitični zbor zanima, kako se razrešuje financiranje dejavnosti Radia 'Študent, saj v osnutku dogovora le-ta ni omenjen. K 11 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljane ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana se razreši Bogdan ŠTURM zaradi odhoda na drugo delovno dolžnost. 2. Za družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana se imenuje Viktor LESKOVŠEK. SKLEPA: *• Družbenopolitični zbor sprejema dogovor o spremembi dogovora 0 zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani v predlaganem besedilu. ^ Družbenopolitični zbor sprejema odlok o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani v predlaganem besedilu. K 8 Uvodno je poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem b°fU Skupščine SFRJ obrazložil Janko PUČNIK, delegat iz SR Slonje v Zveznem zboru Skupščine SFRJ. V razpravi je sodeloval Janez JANČAR. po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor na poročilo o delu delegatov Iz SR Slovenije ^veznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje od 15.5.1982 do 31.7. 9*3 nima pripomb in v celoti podpira skupne ugotovitve in predloge fle|egatov. K 9 Uvodne obrazložitve osnutka resolucije o politiki uresničevanja ružbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 v letu 19«4 ni bilo. V razpravi sta sodelovali Helena GAŠPERŠIČ, namestnica pred-Sednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoeko-nt>mski razvoj, ki je posredovala pripombe izvršnega sveta občinske skupščine in Staša REJC, ki je opozorila na zaostajanje osebnih dogodkov delavcev družbeni dejavnosti za rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu. po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor podpira pripombe Izvršnega sveta občinske skupščine na osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega p ®na mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 v letu 1984. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 19,20 zaključil 17. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine. SEKRETAR DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Franjo VINKO BELEŽKE: IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OK ZKS LJUBLJANA MOSTE-POLJE SKLEPI sprejeli na 14. seji Občinskega komiteja ZKS dne 11.10.1983, na kateri je bila ocenjena aktivnost komunistov in organizacij ZK na področju gospodarjenja in opredeljene naloge po 8. seji CK ZKS. Komite ugotavlja, da tako probleme kot smeri in poti njihovega razreševanja v zvezi komunistov poznamo; in kdor v ZK še danes ne ve, kaj mora delati in kje je njegovo mesto, v njo zagotovo ne spada. Zato se ne kaže izčrpavati v oblikovanju sklepov; nasploh sklepov in dokumentov ne manjka. Zato pa je potrebno preverjati uresničevanje že dogovorjenega. Obvezujejo nas tudi sklepi dveh nedavnih sej, na katerih se je obravnavala ista problematika, to so sklepi 10. seje M K ZKS in sklepi 8. seje CK ZKS. Zato danes ne bi smelo biti sestanka OO ZK, na katerem ne bi konkretno spregovorili o lastnih razmerah in lastnih vprašanjih. Podpiramo prakso, da člani ZK uvrščajo takšna vprašanja na sestanke osnovnih organizacij, četudi mimo pripravljenega dnevnega reda. Ta vprašanja so nagrajevanje, poslovna morala, odgovornost, — ta ne sme segati le do občine, politika cen, ki vsebolj zanemarja razlike med dobrimi in slabimi proizvajalci. To so tudi vprašanja, ki bodisi ustvarjajo bodisi kvarijo politično razpoloženje delovnih ljudi v njihovi bitki za stabilizacijo. To je večji vpliv ZK na kadrovsko politiko, pri čemer je treba izostriti osnovni kriterij, koliko je kdo pripravljen in sposoben storiti in to po samoupravni poti. In takšnih vprašanj je še veliko. Osnovna tema prihodnje partijske aktivnosti je ocena idejnopolitičnih prizadevanj ZK ter na tej osnovi opredelitev prihodnjih nalog; komunisti so dolžni spregovoriti o sporočilih, duhu in sklepih 8. seje CK ZKS v vseh okoljih, kjer delajo. To ne samo na sestankih, ampak s svojimi ravnanji. Z zgledom moramo komunisti pokazati, da sklepi 8. seje CK ZKS postajajo sklepi vseh delovnih ljudi. Ti sklepi pa morajo za komuniste postati zakon. Tudi osnova za diferenciacijo znotraj ZK. 2, Ugotavljamo, da je večina organizacij ZK pomemben dejavnik v uresničevanju stabilizacijskih programov in da se tako člani ZK kot delovni ljudje lotevajo vprašanj z vso resnostjo pa tudi z izostrenim pristopom. In v ZK najprej ne moremo dopustiti malodušja in nezainteresiranosti za perspektivo, ki jo je mogoče doseči. V ZK smo dolžni bolj afirmirati tiste temeljne organizacije, ki kljub težavam delajo vse, kar je možno: take so npr. SCT — TOZD Mehanizacija, kjer kljub omejitvam v gradbeništvu zagotavljajo delo ih dohodek, Papirnica Vevče, ki izpolnjuje visoke izvozne obveznosti, Izolirka, ki je bistveno povečala izvoz, priznanje smo dolžni dati začasnemu vodstvu Julona, ki tej delovni organizaciji in delavcem v njej začenja odpirati perspektivo, omeniti smo dolžni vodstvo in kolektiv srednje šole za elektroenergetiko, ki stabilizacijo v družbenih dejavnostih že dolgo išče tudi pri sebi. In takšnih organizacij je v občini še veliko. Komunisti zavračamo miselnost, da bomo samo z omejevanjem izšli iz gospodarskih težav: pa naj gre za razne participacije, zniževanje OD ali za zapiranje državne meje. Izhode moramo najprej iskati v vsem tistem, kar so kakovostni dejavniki boljšega gospodarjenja: to pa je večji dohodek. Zato terjamo od komunistov, da se vsak v svojem okolju, v samoupravnih organih, na delovnem mestu, na sindikalnem sestanku, predvsem pa z osebnim zgledom vključijo v izvajanje stabilizacijskega programa. Uresničevanje stabilizacijskega programa ostaja povsem konkretna osnovna naloga vsake partijske organizacije in vsakega člana. 3. Programsko-volilne seje OO ZK, ki so pred nami, morajo biti najprej inventura obnašanja in analiza uresničevanja družbeno političnih nalog pri obvladovanju ekonomskih razrrier. Tako kot je to stalna naloga OK ZKS morajo na teh sejah tudi OO politično oceniti, do kam so prišli v uresničevanju družbenopolitičnih nalog ZK in ob tem ugotoviti, kateri so osnovni idejnopolitični problemi, s katerimi se soočajo v izvajanju teh aktivnosti — tako partijskih organov kot posameznikov v ZK, od baze do najvišjih nosilcev javnih funkcij. 4. Zdaj je priložnost, tako potrjuje praksa, da se aktivi kpmunistov neposrednih proizvajalcev uveljavijo s svojim delom in zamenjajo včasih predvsem deklarativno mesto v organizaciji ZK z vlogo, ki jo ZK in družba potrebuje in ki jo ti aktivi tudi lahko uresničujejo. Ti komunisti so pomembna vez za krepitev vezi z družbenopolitičnimi organizacijami ter tudi z delavci, ki niso člani ZK. 5. V zvezi s pripravo občinskega stabilizacijskega programa ugotavljamo, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki je pogojena poleg s tekočimi gospodarskimi težavami tudi z dejstvom, da nekateri pokazatelji gospodarjenja v občini kažejo, da gospodarska moč usiha. Zato sodimo, da je treba v pripravo tega programa in v njegovo izvajanje vključiti najsposobnejši potencial, ki ga imamo v občini, predvsem gospodarstvenike iz združenega dela. Gre za to, da skupno v občini zagotovimo največ, kar smo sposobni in kar znamo. t BELEŽKE ------------- ----------------------:— ------------------ : ' 1 “ ' \ VSEBINA STRAN: GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Ocena izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1983 4 « Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1984 14 Predlog sklepa o imenovanju delegata v občinski odbor udeležencev družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja 26 Predlog sklepa o imenovanju delegata v svet Srednje šole tiska in papirja, Ljubljana 26 Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani 26 Analiza programov ukrepov za odstranitev motenj v poslovanju OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali so v izgubah 27 Problematika življenja in dela v krajevnih skupnostih 29 Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 32 Osnutek odloka o spremembah in dopblnitvah odloka o davkih občanov 36 Osnutek odloka o spremembi odloka oposebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 37 Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 38 Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 45 , Osnutek odloka o določitvi stopnje prispevka za Izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji 55 Informacija o izgradnji soseske Nove Fužine 56 Poročilo o izvajanju politike odlikovanj in drugih priznanj v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju julij 1982 — september 1983 62 Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983 63 ZAPISNIKI IN STALIŠČA SEJ ZBOROV SKUPŠČINE Ugotovitve, stališča in sklepi o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje 64 Ugotovitve, stališča in sklepi o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje 66 Zapisnik 19. seje zbora združenega dela z dne 25.10.1983 68 Zapisnik 18. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 25.10. 1983 70 Zapisnik 17. seje družbenopolitičnega zbora z dne 25. 10. 1983 - 75 IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ 78 / x__________________________________________________________________________________________/