V Trstu dne 21. Avgusta 1908. Št. 34. ;ri r,etek popoldne i in npravništvo Delaushi bist Posamezna številka 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino- f zemstvo več poštnina. J = Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. / Uarodna delavska organizacija. (Dalje). 'fržaški politiki so pozabili tudi ozreti t p 0 «razmerah» v naši širni Avstriji in , 0 -od P° svetu. Nočejo koustatirati, da prodni boji ravno v Avstriji dokazali i n a bsurduni zahtev meščanskih nacijo- J^lnili strank. Čehi, ti vcdni vzori tržaških litikov, zametujejo narodno avtonomijo n ?fl htevajo teritorijalno skupino česko- uoravsko-šlesko in sicer zato, da bi imeli [ložnost in moč, posrkati v se nemške i^klave in spraviti v narodnostno in gos¬ podarsko odvisnost par milijonov Nemcev, \d žive kompaktno ob njih mejah. Poljaki »tirajo z enakim veseljem enako močno pVme Rusinov. Hrvatje in Srbi so le pod jiitiskom zadnjih dogodščin za silo napra¬ vili kompromis, ki se mora pri prvi priliki razdreti, ker obadva naroda stojita na na- ciionalno-šovinističnem stališču, ločena po konfesiji- Ogri z narodnostnimi principi zatirajo brezobzirno vsa plemena. In pri tem so vsa slovanska plemena avstrijska jndustrijalno nerazvita in šibka s Čehi vred. Saj je .,Edinost ’ sama konstntirala žalostno sodbo enega prvih čeških politikov, drja. Engela, ki pravi, da.je nemška pre¬ moč v industriji in kapitalu proti Čehom gorostasna, in ista »Edinost" konstatira ,zaostalost Hrvaške v gospodarskem oziru ui polno odvisnost od židovskega kapitala. Tržaški politiki pozabljajo torej, da je vsa slovanska masa Avstrije masa delavca in malega kmeta, izven Čehov in Poljakov le i malo kulturo. Tržaški politiki sc pa nič ne ozirajo na to, da se je velika trgovina in industrija razvila na zapadli in da se razvija preko nas in brez nas z gorostas- TiimPkorakPin se razvija internacij očalno končno v trustih, ki ne poznajo mej na- \;dov, ne poznajo mej družb. Za tržaške politike menda mora vendar biti na čistem, da sta kapital in velika industrija medna¬ rodna in da se boj proti njima ne niore drugače razvijati nego mednarodno. Pa naj nam govore politiki okolu »Edinosti ? Kdo f pa naj izvojuje mednarodni boj proti med¬ narodnemu kapitalizmu, kateri sloj je sploh za ta boj poklican, če ne delavci pod geslom: delavci vsega sveta združite se ?! »Edinost ‘ menda prizna, da smo Slovani zamudili dobo, ko bi bili utegnili ustvariti svoj veliki kapital, (la smo Slovani sedaj le delavci, proletarci med proletarci, katerih obstanek je odvisen le od boja in zmage proti kapitalu? Ako zmaga mednarodni kapital, potem Jugoslova¬ nom ni življenja, ako pa zmagajo in- ! > ternacijonalni delavci, pridejo i delavci Slovenci do svoje veljave. Vzgled na dejanskem življenju slovanskih narodnih plemen in srditi boj drugega proti drugemu, ki izvira iz nacijonalizma, in pogled na zgodovino razvoja kapitala, mora vesti vsakega Slovana v bojno vrsto, ki se bori za svobodo in enakost. Ali pa naj »Edinost" in politični voditelji v Trstu od¬ govore, kako naj se organizira in izvede boj proti kapitalu, ali pa naj nam pokažejo vsaj problematično pot, da Slovenci pridejo do tako močnega gospodarskega razvoja, da prevladajo nad Nemci in Italijani ob Adriji in na Balkanu! No, najsi so že tr¬ žaški voditelji logično sklepali na podlagi dunajskega in brnskega programa socijalno- demokratične stranke, ali pa že na dejan-’ skeni položaju Slovanov v Avstriji in na Balkanu, niso mogli priti do drugega za¬ ključka, nego do tega, da slovenska in ita¬ lijanska socijalnodemokratična stranka v Trstu ni storila drugega greha, nego da je sledila taktiki, ki jo je smatrala zase najbo¬ ljšo. IV. iti nismo pozabili nikdar, da treba ločiti vzvišenost ideje same od nespa¬ metnosti, sebičnosti in neiskrenosti posameznikov, ali tudi stranke. »Edinost 11 4. avg. 1898. Preiistaje anale slovenske politične zgo¬ dovine se prihaja faktično do žalostnega sklepa, da tržaški voditelji niso videli to¬ likanj proti sebi socijalnodemokratične stranke nego njih voditelje Linharta, Ko¬ pača in Kristana. In dovolijo naj mi tudi voditelji tržaške politike, da sem jim pred kakimi 5 ali 6 leti isto očital rekoč, da bi bila dolžnost tržaške inteligence zavzeti se za socijalnodemokratično stranko in da bi bilo treba dirigirati nadarjenega človeka v stranko. Ta moj nasvet se je perhoresciral z opazko : kako je pač možno delati z ose¬ bami kakor so Linhart in Kopač! Torej osebnosti in nič drugega nego osebnosti so ovirale narodnjakom podpirati socialistično stremljenje. Donim je italijansko ljudstvo zbiralo v socijalnodemokratični stranki najboljše moči, ki so učili svoje pristaše politično in izo¬ braževali splošno, so sc ogibali slovenski narodni voditelji slovenskih socijalnih de¬ mokratov kakor da bi bili garjevi in celo ko so ti ustanovili izobraževalno društvo »Ljudski oder', so stali zaničljivo ob strani. Ce jih je sploli kaj prignalo v sredo soci¬ jalnih demokratov, je bila radovednost in nič drugega. Mislim, in to mi morajo’ tudi trezno misleči tržaški politiki priznavati, da se je moral boj proti izprijenemu meščanstvu liberalne nacijonalne stranke italijanske pričeti in izvršiti v vrstah Italijanov samih. Za ta boj ni bil poklican drugi nego ita- lianoki socijalni demokratje. In ta boj se je n, ogel izvršiti edinole, da so se izločili v boju med tema dvema faktorjema vsi nacij Onalni elementi, da si je stal nasproti Italijan, liberalec, kapitalist, na drugi strani Italijan, demokrat-proletarcc. Le tako, da slovenska socialistična stranka ni posegla s krepko roko vmes, se je proces propa¬ danja liberalne šovinistično-nacijonalne ita¬ lijanske stranke mogel tako hitro razvijati, da je vsemogočna italijanska stranka od leta 1887 bila 14. maja 1907 razbita in poražena na tla. Sedaj je nastopil oni tre¬ nutek, ko bi bila slovenska inteligenca morala videti razmere in nastopiti. — Po zmagi italijanske socijalnodemokratične .stranice nad liberalci šovinisti je bila dolž- jriost in naloga tržaške slovenske« inteligence, lokrepiti slovensko socijalnodemokratično Istran k o. Socijalnodemokratična stranka je dobro videla in tudi danes vidi, da je le v tesni zvezi obeli narodnosti osigurano stališče tudi za bodočnost. Slovenska inteligenca pa je nasprotno in proti vsaki logiki sle¬ dila drugo pot. Pustila je četo slovenskih s ocija lnih demokratov njihovi usodi in pri¬ čela "strasten boj proti njej, v prilog in izključno korist italijanskemu šovinizmu. In da je italijanski šovinizem obudila z vso silo Narodna delavska organizacija s svojim nastopom, mora vsakdo priznavati. N. D. O. v Trstu je torej srečno prišla do uspeha, da je obudila v italijanskem ljudstvu vse strasti nacijonalizma. Ali je pa N. D. O. res že tako močna, da se drzne v boj proti združeni slovenski in italijanski so¬ cialistični stranki? Ali ni vrgla od sebe s tem glavno orožje, braniti se, ne, ne le braniti se, ampak tudi priti do zmage? No, prepričani smo, da N. D. O. kot pro¬ dukt. hipnega navdušenja, vstvarjena ne iz potrebe in ne na podlagi dejanskih razmer, tudi ravno tako naglo razpade in odda svoje moči slovenski socijalnodemokratični stranki! Dr. TL Tuma. 'IVojnQcirijo^lc.€3 burke« Zastonj bi bilo še enkrat dokazovati, da so tiste takozvane slavnosti in manifesta¬ cije, ki jih prirejajo slovenski in italijanski narodnjaki v Trstu, čisto navadne narod¬ njaške burke, ki nimajo z resnostjo popol¬ noma nič skupnega. Toda če je pomen takih komedij ob enem smešen in žalosten in če‘JA Vspeh navadno klavern, šo nameni, ki jih zasledujejo uprizoritelji omenjenih komedij zlobni in protikulturni. Neštetokrat smo že povedali, da si tuk. slovenski in italijanski narodni voditelji žele, da bi se delavstvo pričelo zopet po starem narodno sovražiti in rodoljubno pre¬ tepati. Uničiti naše strokovne in politične organizacije, uničiti mednarodno delavsko solidarnost in zanetiti med delavstvo nek¬ danjo narodno sovraštvo, to je namen slo¬ venskih in italijanskih narodnih meščanov, ki vedo, da je neorganizirano in v narod¬ nem sovraštvu živeče delavstvo ložje izko¬ riščati nego če je isto mednarodno organi¬ zirano. Da dosežejo ta namen, se ti kra¬ marji narodne navdušenosti ne sramujejo poseči tudi po najnesramnejših in nekul¬ turnih sredstvih. Ne sramujejo se posluže¬ vati najpodlejših laži in obrekovanj na stranko, ki to delavstvo zadružuje, izobra¬ žuje in brani pred izkoriščevalstvom teh rodoljubnih meščanov. Da pa imajo take namene in da se v dosego teh namenov, poslužujajo vsakih tudi najponiževalnih in nevarnih sredstev,, je znak, da ne čutijo prav nobene odgovornosti za nadaljni razvoj m blagostanje svojega ljudstva. Na shodih so ščuvali in ščuvajo še vedno delavstvo v narodno sovraštvo. V svojem časopisju blatijo in zasramujejo slo¬ venski italijansko, italijanski rodoljubi pa slovensko delavstvo. Na dnevnem redu so kalabreži in barbari, kakor, da nimamo na tem božjem svetu nobenih važnejših vpra¬ šanj za katere bi se moralo ljudstvo zani¬ mati in v ugodne rešitev katerih bi moral delati vsak pošten človek — če tudi ro¬ doljub. Ustanavljajo krumirske organizacije in organizirajo narodno krumirstvo v edini namen, da bi gmotno škodovali delavstvu in da bi zanetili narodno sovraštvo do de¬ lavcev tistega naroda, ki so za krumirstvo organizirani. Ker si pa z vsem tem hudi¬ čevim aparatom niso pridobili pri delavstvu nobenih lavorik nobenega spoštovanja, ker je delavstvo razumelo njihove zločinske Mrovec in njegova slava. Spisal: Ivan Cankar. Hodil sem zadnjič v svoji žalosti po pustih krajih, kjer ni ne solnca, ne življenja in sem zašel v nizko, temno krčmo, ki je nisem videl prej nikoli. Zdi se mi, da je bila dom in pribežališče tatovom, razboj¬ nikom in iblajtarjem; celo krčmar sam je bil podoben hudodelcu, ki preži v zasedi j in mori brez. kesanja. v; Na prvi pogled se mi je zdelo, da ni v izbi nobenega pivca; tiho je bilo in smr¬ delo je po včerajšnjem pivu. Čez dolgo šele, ko so se oči privadile mraku, sem ugledal kuj ona v kotu. Sedel je tam kakor v klopčič zvit i se ni ganil; skrival je nos v roki in je gledal name iznad pesti. — "Mislil sem, da te najdem nekoč mod raz¬ bojniki, in kakor sem mislil, tako se je zgodilo!* "Ne ogovarjaj me !* je odgovoril z glo¬ bokim, britkosti polnim glasom in je zakril Njegova žalost je pretresala moje srce; vstal sem, stopil sem k njemu in Sl -‘ ln se narahlo dotekni njegove rame. Vzdignil je glavo; njegova lica so bila °bjokana, megleno in motno so se ožile name njegove oči. "Zakaj si prišel ?» je govoril z mehkim, lihim, trepetajočim, kakor obzirno prosečim glasom. «Kaj sc nisem skril zadosti daleč ? Kaj nisem nasul dovolj visoko gomilo na svoj grob? Ali je bilo naključje, ali je bila namera, da si me srečal? Če je bilo na¬ ključje, vzemi klobuk, pojdi zbogom in ne ozri se name med durmi! Če pa je bila namera, ti Bog odpusti, kakor ti odpuščam jaz. Tolažbe, ki mi jo prinašaš v usmiljenih rokah, ne potrebujem; zakaj ni ga solnca tako žarečega, da bi raztopilo led okoli mojega srca. Pojdi zbogom in ne ozri se name!* Tako globoke in resnične britkosti še nikoli nisem ne videl, ne slišal. Toliko očitnejša je bila in toliko bolj sočutja vredna, ker je bilo na obrazu mučeniko¬ vem nekaj otroškega in smešnega. Na svetu so obrazi, ki so ustvarjeni za vse drugo, samo ne za bridkost; dolge gube se naberd na jok, toda noben človek jim ne verjame bolečine; podobni so pajacu, ki se kremži na odru tako lažnjivo, kakor je bila lažnjiva klofuta, ki jo je dobil. In sočutje mu ni dodeljeno; če bi trpel res¬ nično, bi se smejala drhal njegovemu tr¬ pljenju; in da bi poginil sredi odra, bi drhal ne vztrepetala v tihem strahu in usmiljenju, temveč glasno ogorčena bi bila, ker ji je motil zabavo ... Šele ko sem stal pred njim, ko sem mu položil roko na ramo ter se sklonil k njemu, sem videl natanko vsa znamenja velike nesreče. Ako gleda človek od daleč na pogorišče, zdi se mu straliotnolepo, veli¬ častno in dolge pesmi vredno; ko stopi bližje ugleda samo prazno klavernost in puščobo, okrene se nejevoljen in kolne. Njegov braz je bil bled, upal in zelo dolg, kakor da ga je bil zgrabil kdo za redko rdečo brado ter ga potegnil navzdol; obrvi so ostale visoko gori in so se čudile, usta pa so bila napol odprta in so se tudi čudila. Obleka je bila umazana, posvalkana in blatna, kakor da jo je bil našel na cesti ter jo urno oblekel v temni veži, tako da je pozabil zapeti telovnik in srajco. Čevljev nisem videl, ker jih je skrival pod klopjo. Dolgi beli nos je stiskal med roke in je glodal name postrani s plašnimi očrni — čisto kakor pajac, ki stoji na odru do pasu upognjen, skriva lica v dlani in vprašuje z velikimi, belimi, neumnimi očmi: «Kaj me boš?» «Glej, Mrovec (» sem ga tolažil s toplim, očetovskim glasom. «Tako vodenje se žc res ne spodobi za človeka, ki ima visoke misli! Zakaj nabiraš v te žalostne gube svoj obraz, tako plemenit nekoč? Nisem te prišel tolažit — kaj bi tolažba mrtvemu srcu? Babam tolažbo! Le solze, ki urno priteko in urno usahnejo, je mogoče, obri¬ sati; luža izpuhti pod solncem, nikoli ne reka in veletok! Bodi žalosten, Bog ti bla¬ goslovi žalost, žlahtno čustvo je ! Toda nosi breme z dostojanstvom, zakaj dostojanstvo je tisti neprecenljivi lek, ki ozdravi celo najhujšo in najnevarnejšo rano, rano smeš- nosti. Poznam človeka, ki ti po vseli svojih notranjih in zunanjih čednostih ne sega niti do gležnjev in ki ga po vsej pravici imenujemo malopridneža; ampak glej ob z dostojanstvom prenaša svojo malopridnost ter je zategadel pošten rodoljb in velik dobrotnik narodov. Tudi nekoga drugega poznam, ki je smešen in siten patron od nosa do pete,; na čelo pa mu visi dosto¬ janstven koder, ki razlaga na to in na ono stran: «Jaz sem dostojanstven koder in gorje mu, kdor se me dotakne!* In zaradi tistega kodra je sitnež imeniten poet, ko še nikoli ni napisal krščanskega verza. Taki so ljudje, ki vedo, kaj se spodobi in kaj je koristno. Kako pa ti? Tvoje srce je v žalost potopljeno in namesto da bi vzdig¬ nil visoki črni prapor svoje bridkosti ter ga nosil križem po cestah, ljudem v očitek in sramoto, sebi v sladko čast, sediš tukaj pri tem krčmarju hudodelcu in pretakaš solze, ki jih nihče ne vidi in ki te nihče ne zavida zanje!» Tako sem govoril; Mrovec pa je stresel z glavo in molčal dolgo. Krčmar hudode¬ lec nama je prinesel polno steklenico. «Take predrzne besede govoriš, ker si še mlad in neizkušen!» mi je očital Mro¬ vec z žalostnim, vzdihujočim glasom in je točil. «Če bi ti jaz zdajle povedal svojo zgodbo, bi govoril drugače, colo nič bi ne govoril, temveč glavo bi nagnil in bi mol¬ čal. Zato, da boš vedel, odkod moja brid¬ kost in kam, in tudi zato, da se razodene pred tvojimi očmi posebna in usodepolna LIST 2 protidelavske načrte, sploh, ker niso s vsemi temi sredstvi dosegli zaželjenih vspehov, posegajo sedaj po že zastarelih sredstvih, da bi ja dosegli svoj namen. Izkoristiti hočejo še zadnjo pošteno iskro narodne ljubezni, ki gori v srcih, našega delavstva neomadeževana, kakor ljubezen do svoje matere. Napraviti hočejo iz te izkrene na¬ rodne ljubezni uničevalen plamen narod¬ nega sovraštva, ki goni narod in ljudstvo v gmotni, duševni in nravni propad. Ne¬ kvalificirani dogodki, ki so sledili narod¬ njaškim burkam zadnjih dveh nedelj, so nam jasen dokaz bestijalnega upliva, ki ga izvrši na nezavedno ljudstvo blazna nav¬ dušenost vsiljena ljudstvu zaradi na¬ rodnega sovraštva in zaradi ambicije in pohlepnosti slave in delavske krvi nenasi¬ čenih rodoljubnih izkoriščevalcev delavstva. In da je resnica, da hočejo potom narod¬ nega sovraštva med delavstvom škodovati samo delavstvu in koristiti samo sebi, imamo dokaz v tem, da vmešavajo v te svoje burke stranko zastopnico in vodi¬ teljico delavstva, t. j. socialno demokracijo, ki je že stokrat in tisočkrat dokazala, da nima in da noče imeti pri takih tragi¬ komedijah nič opraviti. Slovenski narod¬ njaki so čutili potrebo navdušiti svoje pristaše z razvitjem nove dragocene za¬ stave, mesto, da bi tisto svoto denarja uporabili v nakup novih lepih knjig katere pogrešajo člani N. I). O. Na to burko so vabili Slovence iz vseh krajev primorske deZele, da bi dokazali slovanstvo Trsta in moč N. D. O. v Trstu. Italijanski šovinisti so čutili potrebo napraviti tudi oni iz svoje strani narodnjaško komedijo. Napravili so se kakor bi bili užaljeni in pripovedovali so o barbarih, ki se hočejo polastiti ita¬ lijanskega Trsta. Pripravljali so napad na Slovence in so apelirali na tisto iskreno narodno ljubezen italijanskega delavstva in na njegovo razredno zavednost misleč, da se bo to vjelo na njihove limanice, da bo stopilo na cesto zoper slovenske nezave¬ dne delavce in učvrstilo v tem slovenskem delavstvu nezavedno sovraštvo do itali¬ janskih delavcev in do socialne demokra¬ cije ter oživelo propadajoči italijanski šo¬ vinizem. Socialistična stranka je nakane italijanske buržoazije razumela, opozorila delavstvo, da naj se ne vmešava v narod¬ njaške komedije in sklicala mednaroden delavski shod, na katerem so slovenski in italijanski delavci pokazali zopet enkratj da hočejo nadaljevati po stari poti, po poti mednarodnosti in razrednega boja. Itali¬ janski in slovenski narodnjaki so se nav¬ duševali vsak po svoje, kot civiliziranci so se pozdravljali z metanjem limonov in buč in v časopisju so se obrekovali kakor nespreobrnjeni pijanci. Seveda ni bil sklep in abstinenca socialne demokracije ne enim ne drugim po volji. Zato so pa obrekovali socialno demokra¬ cijo in hoteli skoraj dokazati, da smo mi krivi njihovega pretepanja. Jezni so bili, ker se jim ni posrečilo spraviti delavstvo na cesto, da bi se pretepalo in delalo šta- fažo in veselje narodnjaškemu meščanstvu. Pretečeno nedeljo, t. j. dne 16. t. m. so prišli v Trst izletniki iz Milana. Izlet je priredila tamošnja „Cooperativa“ (Zadruga) skrivnost človeške duše, ti odklenem zdaj duri v svoje srce ...» In Mrovec mi je pripovedoval svojo čudno zgodbo: Jaz se pišem Mrovec, Jožef Mrovec, in sem bil nekoč umetnik. Nekoč! — preudari dobro, da sem ob tej besedi vzdignil ka¬ zalec in da sem te pogledal! No, boš mislil na tihoma in ne boš povedal, veliko je umetnikov na svetu, veliko pa jih je tudi, ki niso! Pametna in uvaževanja vredna je ta misel, toda če rečem ob tej žalostni uri, ko je moje srce na stežaj odprto, da sem bil umetnik in da sem slutil Boga, boš spoznal resnico in dvoma te bo sram. Spominjaš se name, kakor si me videl pred davnimi leti. Takrat sem bil mlad, takrat sem bil umetnik. Ne vem natanko kakšne sorte umetnik, ampak toliko vem, da je gorel v meni sveti ogenj. Kar pa je poleg tega še gorelo v meni, je bila pre¬ grešna častihlepnost. Čudno je, da je človek najbolj častihlepen, kadar je časti najmanj vreden. Tako sem srečal človeka, ki je bil eno samo uro poet, pa je vse svoje življe¬ nje prej delal dolgove na čast tiste božje ure. Dokler je klepal hrome verze je hodil po cesti kakor puran in je bil jezen, če se ljudje niso ozirali za njim: «To je tisti pesnik!» Komaj pa je zložil lep sonet, si je odvezal dolgo, vihrajočo kravato, ostrigel si je lase in je zdaj spodoben in miren človek. Kakor je bila pregrešna moja častihlep¬ nost, vendar sem jo prenašal brez hude DELAVSKI ki je nepolitična, ki je pa pod vodstvom socialne demokracije. To priliko so hoteli izrabiti italijanski šovinisti, da bi priredili veliko narodnjaško manifestacijo in da bi “dokazali* zunanjim gostom, da je Trst še vedno po svoji večini prešinjen z idejami italijanskega nacijonalizma. Socialna demo¬ kracija, ki ni očitala slovenskim narodnja¬ kom ničesar, da so šli sprejeti svoje goste iz Istre in Goriškega, naravno, ni mogla in tudi ni smela preprečiti italijanskim na¬ rodnjakom, da bi ne šli sprejeti svoje goste iz Milana. Ker je pa bilo med izletniki lepo število socialističnega delavstva, je sklenila, da pojde tudi ona sprejeti svoje goste socialne demokrate. Pa je bil tudi namen socialne demokracije priti na kolo¬ dvor v velikem številu, da bodo videli iz¬ letniki, da tržaško ljudstvo ni prešinjenoz idejami italijanskega šovinizma marveč z idejo ki jo zastopa socialna demokracija. Kar smo nameravali, se nam je tudi popolnoma posrečilo. V nedeljo zjutraj je dokazal slovenski in italijanski proletarijat s svojim resnim in dostojnim nastopom, da Trst je in da hoče ostati socialističen kljub lažem in napadov slov. in ital. šovinistič¬ nega časopisja. Tudi ta korak socialne de¬ mokracije ni bil po volji ne slovenskim ne italijanskim narodnjakom. Ampak kjer je zapisano, da bo socialna demokracija de¬ lala to, kar bi želeli tržaški slovenski in italijanski narodnjaški komedijanti? Tega naj od nas kar nikdar ne pričakujejo. Toda da bodo imeli naši čitatelji pred seboj jasno sliko o nedeljskih dogodkih in spoznali zopet enkrat nelojalnost in sovra¬ štvo do socialne demokracije slovenskih narodnjakov podamo sledeče kratko toda resnično poročilo. Socialna demokracija jc potom svojega časopisja branila cel teden slovenske na¬ rodnjake pred ščuvanjem in obrekovanjem italijanskih šovinistov. “Edinost* sama je celo ponatisnila del lepega članka, ki ga je objavil “Lavoratore* v bran slovenskega naroda v Trstu. Cel teden je “Edinost* pisala, da morajo ostati v nedeljo vsi njeni pristaši doma, da pokažejo, da so bolj svobodomiselni in kulturni nego so ital. narodnjaki. Tajno so pa slovenski narodnjaki širili hektografirane listke s katerimi so vabili slovence da v nedeljo naj dokažejo, da v Trstu ni prostora za regnikole (italijanske podanike). V nedeljski izdaji je “Edinost* hvalila in opravičila nastop socialne demokracije. Slovenski narodnjaki so se zbrali v nedeljo zjutraj že na vse zgodaj pred kolodvorom, bilo jih je kakih 800. Ko so prišli na ko¬ lodvorski trg socialni demokratje s svojo zastavo, so jih slovenski narodnjaki na¬ padli s palicami in metali so na socia¬ liste s slovenskimi barvami pobarvano kamenje in precej velike kose železa. Nekega našega delavca so ranili tako, da jc mogel na zdravniško postajo. Nekdo je hotel tudi raztrgati našo zastavo, kar se mu pa ni posrečilo. Žvižgali so in upili “abbasso socialisti* ! “morte ai talijani* i. t. d. Prišli so redarji in so ločili narodnjake od socialistov. Ko so šli po kolodvorskem trgu italjanski narodnjaki niso slovenci nič več žvižgali in tudi niso lučali trobojno narodno kamenje. Kmalu so prišli izletniki iz Milana in so v koloni odšli za malo četico ital. narodnjakov na veliki trg. /a njimi je pa šla ogromna kolona socialističnih delavcev s zastavo in godbo na čelu svirajoč in pie- pevajoč delavske pesmi. Po sprejemu na magistratu milanskih izletnikov, so odšli soc. dem. ki so bili zbrani na velikem trgu, v delavski dom, kamor so prišli tudi milanski socialistični delavci kjer so bili sprejeti z navdušenjem. Milanske sodruge je pozdravil sodrug Pitoni v imenu tržaške socialne demokracije. Odgovoril je v imenu milan¬ skih sodrugov poslanec sodr. Rondani, ki je iz okna delavskega doma govoril tudi zbrani množici na trgu. Ko smo mi in ital. narodnjaki čakali na kolodvoru milanske izletnike, so pogumni slovenski narodnjaki hodili po tržaških ulicah nadlegovati mirne prebivalce, ki niso imeli z demonstracijami nič opraviti. Pri teh demonstracijah pa so se združili slovenski narodjaki z naj nižjo mularijo tržaškega mesta, s takozvanimi «leccapiatini» s temi žalostnimi zastopniki tržaškega klerikalizma in patrijotizma, ki v svojem klerikalnem fanatizmu sovražijo vse kar je naprednega in modernega, vsled česar tudi svoje italijanske brate. Tudi v nedeljo zvečer so demonstrirali po mestu slovenski narodnjaki in italijanski klerikalci skupno. Žalostno je za stranko, ki kadar hoče pokazati svoje in zanetiti novo sovraštvo, do italijanskega naroda se poslužuje italijanskih renegatov t. j. odpad¬ kov italijanskega naroda. Neumno je tedaj trditi, da so bile nedeljske pajacade italijan¬ skih leecapiatinov in slovenskih narodnjakov, narodne manifestacije. Če je bilo pobalinstvo to, kar so naredili italijanski nacijonalci proti Slovencem nedeljo popred, je tudi pobalinstvo, kar so naredili v nedeljo slo¬ venski in italjanski patrijotardi. Da je pa bil namen slovenskih narodnjakov in ita¬ lijanskih klerikalcev nastopiti samo proti socialistom je znak, da so napadli saitlO socialiste, da so žvižgali pred «Lavoratorom» in pod stanovanjem sodruga Pittoni-ja. To je gola resnica, ki je «Edinost* prav gotovo z vsemi svojimi lažmi in obrekovanji ne bo mogla prikriti. Njeno poročilo o nedeljskih dogodkih je do pičice zlagano. Pomislite samo, da je pripovedovala, da so oni iztrgali socialistom zastavo in da smo mi takoj obesili drugo, ki smo jo imeli pripravljeno. (Kakor da bi bili vedeli popred, da nam jo bodo narodnjaki iztrgali in smo zato shranili drugo v žep.) Pripoveduje, da so čakali izletniki na kolodvoru tri četrt ure med tem ko niso čakali niti tri minute. Sploh vse poročilo od konca do kraja je bilo zlagano. Pri nedeljskih dogodkih si ni pri¬ dobil slovenski narod ničesar, pač pa jc zgubil veliko. Pri takih narodnjaških paja- cadar ni in ne bo imela socialna demokra¬ cija nič opraviti. In mi protestiramo, da bi se v take komedije umešavalo ves slovenski narod, kajti s tem žalijo so¬ cialistični del slovenskega naroda, ki hoče hoditi svojo in gotovo bolj pra¬ vilno pot, da doseže svojemu narodu boljši obstanek in lepšo bodočnost. Če hočejo slovenski narodnjaki uganjati komedije, svobodno jim, toda pri teh kome¬ dijah nima slovenski narad nič opraviti, ker niso njemu koristne marveč zelo škodljive. vesti in brez kesanja. Videl sem namreč, kako radodaren je narod s častjo in slavo, kako trosi z obema rokama zaslužene križce na desno in na levo, tako da obvisi časih svetlo znamenje na prsih človeka, ki je stal slučajno ob cesti in- vprašaje osupel: “Kaj pa sem storil?* Velikokrat sem bral: “Naš velezaslužni v dejanskem rodoljubju osiveli...* Kdo? Nikoli še nisem bral nje¬ govega imena, in zdaj nenadoma, kakor da so se oblaki razmeknili, je obžarilo solnce njegov obraz. “Kolika čast bo šele dodeljena resničnemu zasluženju !* sem pomislil z vročim licem in svetlimi očmi. Mlad sem bil, Bog bodi milosten moji mladosti! Da bi bil mirno tam sedel, mirno užival svoj vsakdanji kruh, popival v krčmi z rodoljubi, ljubil ženo in vzgajal otroke — glorija bi sijala danes nad mojim čelom. Tako pa sem bil mlad in neizkušen, ničesar nisem videl, ničesar razumel, pre¬ vrnil sem v svojih mislih vse naturne pra¬ vice in postave, naprayil sem se za častjo in slavo po taki poti, po kateri se ne pride drugam, nego v hišo kesanja in hude sra¬ mote. — Zaslutil sem Boga in sem bil umetnik. Ta zmota ni trajala dolgo; kakor obraz vsakega umetnika, tako se je postaral ču¬ dovito hitro tudi moj obraz, Ne samo obraz, tudi srce se je postaralo in obsenčilo ga je spoznanje. (Dalje prih.) Volilna agitacija v Istri, Tako smo srečno prišli do zaželjene vo¬ lilne borbe in upamo, da se izvede iz naše strani volilna agitacija kolikor mogoče in¬ tenzivna in vspešna. Pretečeni četrtek se je vršil v Pulju jako lepo obiskan shod pripadnikov jugo¬ slovanske soc. dem. stranke. Na tem shodu je sodr. Petejan raztolmačil natančno nov volilni zakon za istrski deželni zbor. Zlasti se je bavil obširno z volilnimi imeniki, ki bodo še ta teden postavljeni vodilcem na ogled. Da se našim somišljenikom olajša pregledovanje volilnih imenikov, je naša stranka naročila volilne imenike, ki bodo vsak dan na razpolago sodrugom v društve¬ nih prostorih. Po mestnih okrajih se je ustanovilo pododbore, ki imajo nalogo da pregledajo so li vsi volilei dotičnega okraja, upisani v volilni imenik. Za vse tiste so¬ druge in somišljenike, ki niso upisani, bo reklamiral ali centralni odbor ali pa okrajni pododbori. Govoril je tudi sodr. Haramina, ki je spodbujal navzoče k požrtvovalnemu delu za časa volilne borbe. *** Volilni shod, se je vršil v petek dne 14. t. m. v prostorih narodne gostilne na Kostanjeven griču. Shodu, ki je bil nena¬ vadno obilno obiskan, je predsedoval sodi-. Haramina. Poročal je sodr. Petejan. je raztolmačil novi volilni red ter go Vl nadalje, burno aklamiran, o gospod^ z Knobo ’ položaju Istre. Pečal se je šnjega deželnega zboia. Razkiinkal y zano politiko slovenskih narodnjakov v > vi . _ ^ yJ *i i vv\ t Kati K? - % ( jCi 1 -h" O K Jr ter se pečal z narodnimi boji, ki zročili istrskemu ljudstvu veliko škodo, 1 Pojasnil zakaj da kandidira jugoslov socialno demokratična stranka, kr j.. ki nastopi s čistim in resnim progra^ Na to je govoril sodr.. Haramina litičnih in strokovnih socialističnih , zacijah ter o njihovem pomenu za delav st , Narodnjaške organizacije ovirajo saraoj f ; naših organizacij. Narodnjaki nimajo j t so še nikdar imeli pred seboj koristi lavstva; marveč koristi kapitalizma. Od nasprotne stranice ni oglasil k be,, nobeden ampak so vsi navzoči odobrav, namene naše stranke. Shod je trajal skoro dve uri. Tako smo pričeli in upamo da g, letošnja volilna borba donese lepih vspebj Na delo sodrugi. Politični pregled. p peb v d«e fI sir# P j. Dl 0 bi« \ ®' EV! Srbska skupščina je po dolgih kriza! poi vendar sprejela trgovinsko pogodbo z At fcd strijo. To je zopet zmaga avstrijskih vel agrarcev, ki hočejo na vsak način izkorii čati avstrijsko revno ljudstvo. O tem spn govorimo nekaj prihodnjič. Srbska „zarotniška“ afera kaže dalje bolj pravo lice tendenčnega proces O špionu in denunciantu Nastiču objav “Srbobran* nove podatke, po katerih i dvoma, da je mož pravi politični pust lovec. Med drugim pravi «Srbobran», i so se tiste bombe, ki so igrale v črnogi skem procesu odločilno ulogo in ki sobi baje napravljene v Srbiji, v resnici cirale v Sarajevu pod “Nastičevim v« stvom*. Rauchova reptilska glasila, katerit se je pridružil tudi “Slevenec*, skušaj) “dokazati* zaroto s tem, da -sodišče izpustilo zaprtega Pribičeviča. Ampak mi se brati malo natanko odlok sodišča. Ti je rečeno, da mora Pribičevič ostali v poru, ker je vsled Nastičeve brošure opi vičen zato, ker je Pribičevič sam prizi da je bil res v Belemgradtn_Ampak povč se, da. je bil v Belemgradu pet |) secev, preden se je baje začela tista genaarna “zarota*. Rauchovi organi n\ rajo Srbe nadalje, <5e pojde tako še nel časa, bode kmalu premalo zaporov. tiih t por zna 85! jr n|( re sa P ( Wahrmundeva afera se konča še večjim porazom, nego se je zdelo pi enim mesecem. Ko se je končala stavka, se je reklo, da bo profesor Kalif mund predaval na nemškem vseučilišču Pragi. Vsakdo je moral misliti, da bopff daval o svojem predmetu, o katerem) predaval tudi v Inomostu, namreč o cerk¬ venem pravu. Toda po učnem načrtu prihodnje leto ima kanonično premoženjsi in potronatno pravo, torej čisto postransk predmet. Ampak še o tem bo predava samo do božiča, potem pa pojde za leto na dopust, ki se mu pozneje najbrž* še podaljša. In tako se izpolni volja M* rikalcev. Zares, slavni junaki so avstrijski liberalci! Finski deželni zbor je sklenjl, dane M pošlje carju vdanostne izjave. Starofin sb in švedska stranka je hotela podati tako izjavo, toda odločili so socialni demokrati* ki so odklonili tako hinavstvo klečeplazenja- Prevat na Turškem je imel na M 1 ' cedonijo blagodejen upliv. Mladoturki s® ponudili vsem narodnostim ravnopravnos v vsakem obziru ter so je povabili na nm sodelovanje v okrepljenje ustavnih raz® eI | Vodje srbskih čet so izjavili turškem| poslaniku v Belemgradu, da razpuste sw| čete. Nadejati se je, da to store tudi Bolg# in Grki hi da se po dolgih letih barM skega požiganja in prelivanja krvi P ovt zopet mir v nesrečno deželo. Ako bi 1 razni sultani in sultančki, veliki vezir 1 efendiji drugod mogli kaj naučiti, P osDe ,I m _ ji i b . d , «011 bi si iz teh dogodkov tale prepost in manj nadarjenim lahko umljiv nauk, da r narodi tembolj mirni, čimveč prostosti j I jim da in čimmanj se nadlegujejo s P 0 * 1 cijskimi in drugimi naredbami. Poslanci druge ruske dume, ki s°^j kaznovani, ker so podpisali Viborski ® nifest, so bili vsi spuščeni iz zapora. ; broš# Vohun Nastič ki je v svoji — “Finale* denunciral razne srbske rodolj u . na Hrvaškem radi “veleizdaje*, toži s e j več hrvaških neodvisnih listov radi r« 2 ipnja časti. Včeraj so na njegovo tožbo lobili poziv pred sodišče odgovorni uredniki «Pokreta*, «Obzora». «Agramer Tagblatta» jj, iSlobodnc Rieči*. (Jreskovič urednik «Obzora» in Tomič, urednik «Pokreta» sta bila tudi aretirana. Domače stvari. Danes, zvečer ob 8 uri se vrši v Delavskem Domu «javen ljudski shod* z dnevnim redom : jugoslovanska soc. dem. stranka in dogodki proštih dveh nedelj. Veselica v prid glasilu ital. sodrugov Tl Lavoratore* se vrši v nedeljo dne 23. t. m. v gostilni al Boschetto. Pridite vsi. Občni zbor pekovske bolniške blagajne se je vršil v torek dne 18. t. m. Predsedoval je sodr. Wimer. Tajnik Kvgen Carlini je podal krasno in natančno poročilo delovanja blagajne v letu 1907 iz katerega poročila posnamemo sledeče : Skup¬ nih dohodkov je imela blagajna 22,948*28 K. Troškov pa: 15.888T1 K zdravil in pod¬ por: 5.093'02 K upravnih troškov. Prebitek znaša tedaj 1.277'84. Znašal bi prebitek lahko 1.967T5 K ako bi se ne bilo zgubilo 652*25 K in ako bi se ne bilo uknjižilo 37*06 kron uporabe pohištva. Tekom pretečenega leta je bilo nazna¬ njenih 289 bolnikov in bolnic, od teh je dobilo podporo samo 268. 28.ini se je od¬ reklo podporo ker je bila njihova bolezen sad pijančevanja. Od 268 ki so dobivali podporo je bilo kar 34 ponesrečenih na delu. V podporo se je dalo 10.041*55 K. Rezervni sklad je znašal dne 31. decembra 1907 36.416*75 K. Na zahtevo sodruga Mozetiča pove tajnik da svoto 853*26 K, ki je označena pod točko „globe‘* tvorijo globe, ki so jih mogli plačati delodajalci, ker niso naznanili svojih delavcev takoj bolniški blagajni in ker jim niso dovolili tedenskega počitka. Poročilo blagajnika vzame zbor na znanje enoglasno. Po predlogu sodr. Quaiat-a in v imenu nadzorovalnega Oseka, občni zbor odobri resolucijo v kateri se zahvaljuje doseda¬ njemu vodstvu, tajniku Carliniju in zdrav¬ niku Jezerum-u za njihovo delo. Mozetič in Quaiat predlagata in zbor sklene, da se imenuje poseben odsek, ki naj proučuje reformo pravil bolniške blagajne, da bo mogoče zvišati prispevke in zvišati dnevno podporo od 2*40 na 3 K na dan. V ta odsek so izvoljeni sodrugi Sešek, Mozetič, Q,uaiab, Osana, Mermolja in Baučer. — Temu odseku se je dovolilo da sprejme v svoje vrste tudi društvenega zdravnika. Po daljši razpravi o raznih drugih stvareh se zaključi ta važni občni zbor. Stavka slikarjev končana. — Odbor stavkujočih delavcev in odbor de¬ lodajalcev, sta se v torek dne 18. t. m. sešla na posebno sejo kjer sta se končno sporazumela v vseh točkah spomenice, ter izjavila, da se bodo i delavci i delodajalci sklepov držali. Ob 9. uri zvečer se je vršil v Delavskem domu shod delavcev slikarjev, kjer je sta vkuj oči odbor poročal o sporazumu. Po daljši razpravi so navzoči odobrili sklep seje obeh odborov ter da prično delati že takoj drugi dan. Rdinost je razžalila ves slovenski narod. Rekla je, da ni še zrel za internacionalizem in socialno demokracijo. To je ravno toliko, kakor reči da je slovenski narod bedast. Mi imamo pač večje zaupanje v slovenski narod, ker ga že sedaj smatramo za veliko bolj izobraženega nego mislijo uredniki Edi¬ nosti. Proč z ljudmi ki žalijo in imajo za norca cel narod. Vsi uradniki uslužbeni v trgovskih in obrtnih podjetjh, kakor tudi odvetniški in notarski uradniki in uradniki domačih uprav, ki mislijo pristopiti novi skupini zveze trgovskih uslužbencev, ki se ustano¬ vi v Trstu, so vabljeni na zborovanje, ki bode danes ob 8. uri in pol zvečer v društvenih prostorih društva *Fascio» ul. Paduina št. 4, I nad. Javni ljudski shod skliče organi¬ zacija težakov v nedeljo dne 23. t. m. ob 9 in pol uri zjutraj v Delavskem domu ul. Boschetto 5, I nad. DELAVSKI LIST 3 N si težaki so naprošeni da se udeleže tega shoda na katerem se bo razpravljalo o delavskih izkaznicah. JKveza lesnih delavcev vabi vse lesne delavce na važno zborovanje, ki bode v nedeljo dne 23. t. m. ob 10 uri zjutraj v delavskem domu ul. Boschetto 5, II nad. Dnevni red je: Agitacija in organizacija. Vsem organizacijam, ki hočejo predložiti kongresu strokovnih organizacij kak predlog, se naznanja, da čas za vložitev predlogov konča dne 31. t. m. Predloge, ki bodo stavljeni po tem denevu, se ne bo vzelo na znanje. > mestu .Jlalmo" na Švedskem, so stopili mestni pometači v stavko ker pa občina ni mogla dobiti stavkokazov, ker so tam vsi delavci organizirani, opraljajo sedaj službo pometačev in krumirjio mladi čast¬ niki, ker tudi vojaki so se odrekli službi krumirjev. Občinstvo, ki je vse na strani stavkujočih delavcev ima vsak dan zjutraj posebno zabavo ko gleda razne gibčne lajtnante ki mesto sabelj vijejo metle. Mi pa bi priporočali tvrdki «Dr. Mandič*, ki je že od začetka svojega obstanka tako vestna vzgajiteljica _ krumirjev, da bi jih organizirala tudi za Švedsko, morda napravi dobro kupčijo in bi rešila tamošnje častnike iz neprijetnega položajia. Poskusite Dr. Mandič. Tržaške delavske zadruge vpisana zadruga z omejenim poroštvom Podpisano vodstvo vabi vse svoje člane na IV. r^dni občni zbor ki bode v nedeljo dne 30. avgusta ob 9 uri in pol predp. v II. nad. Delavskega doma s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Prečitanje in odobritev zapisnika zad¬ njega občnega zbora; 2. Poročilo o IV. zadružni dobi; 3. Poročilo nadzorovalnega odseka; 4. Predložitev bilance'; 5. Volitev predsednika, 5 odbornikov in 9 članov nadzorovalnega odseka. 6. Slučajnosti. Od 22. t. m. naprej dobi vsak član po en iztis poročila in bilance katero dvigne lahko v zadružnih skladiščih ali v zadruž¬ nem uradu. Ako se ob določeni uri ne doseže po¬ trebnega števila članov se' vrši občni zbor¬ na drugo sklicanje pol ure pozneje (t. j. ob 10. uri) s vsakim številom navzočih članov. Pristop na občni zbor bo dovoljen samo članom ki se bodo izkazali s člansko iz¬ kaznico. DOPISI. GORIŠKO. Miren. Silna razburjenost je zavla¬ dala v krogu nekaterih tukajšnjih čevljar¬ skih mojstrov, ko so prečitali naša zadnja dva dopisa o razmerah tuk. čevljarske obrti in delavstvu. Ti ljudje spadajo namreč v tiste vrste bolnikov, ki nočejo vedeti niče¬ sar o zdravniku in tarnajo vseeno nepre¬ nehoma, da so zelo bolani. Ker smo jim mi povedali, kje neki jih čevelj žuli, ker smo jim dokazali kje tiči krivda nazado¬ vanja in propadanja tuk. obrti, pripovedu¬ jejo, da hočemo spraviti ob ugled njihovo obrt, Pa ne samo to, ampak tudi delavstvu da škodujemo. Nikdar ne mislijo ti ljudje ničesar za delavstvo, nikdar še niso nič dobrega naredili za delavstvo, takoj pa ko jih človek potegne za ušesa, pa se jim vname v srcu skrb za delavstvo. Pravijo nam da smo plačani od judov, da spodko- pujemo ugled obrtnikom in tako, da ško¬ dujemo tudi delavstvu. No, z našimi delodajalci se pač ne bomo sedaj pričkali radi judovstva in tudi nji¬ hovim petoliznikom, ne bomo polagali pre¬ več skrbi. Le povedati je pa treba tem kramarjem krščanske ljubezni in ljudskega poneumnevanja, da če je kdo škodoval obrti in delavstvu so ravno oni, ki hočejo kljub razvoju veleindustrije ostati še vedno tam, kjer je bila obrt pred 200 leti. Sicer pa izpodkopati mirenski čevljarski obrti ugled ni treba, ker so to že sami deloda¬ jalci dovelj preskrbeli. Pa tudi zaradi čevljarskih podučnih te¬ čajev so se ti ljudje razjezili. No, tudi tu jih lahko potolažimo in ohladimo njihovo jezico na osebe, ki so imele pogum pove¬ dati resnico. O teh tečajih se še sploh nihče ni resno bavil, pač pa se je te te¬ čaje smešilo na naravnost ciničen in ža¬ losten način. Kdor je čital razprave o teh tečajih v raznih narodnjaških listih si je prav gotovo moral misliti, da so pri nas izredno ukaže! j ni mojstri in da je pri nas čevljarska obrt v najlepšem cvetju. Resnica je pa, da so izkoristili te tečaje samo delavci, ki so potem potom svojega, trudapolnega dela in požrtvovalnosti pri¬ vedli našo obrt, do res lepih vspehov. In še danes, da ni teh izučenih delavcev, bi morali delodajalci delavnice popolnoma zapreti. Razun 5—6 mojstrov, ki so res zmožni svoje obrti, so prisiljeni drugi obra¬ čati se za vsako malenkost k svojim de¬ lavcem. Pri nas je pa 70 do 80 mojstrov. Največ je takih, ki bi se jih lahko imenovalo mojstre skaza, nekoliko je pa mojstrov za silo. Delavcev je pa okolu 200. Veliko jih je prav pridnih, ki tekmujejo lahko mestnim delavcem. Meseca maja in junija leta 1905 smo imeli v Mirnu spopolnilni obrtni tečaj za čevljarje. Učil je g. J. Hulka, ki je bil poslan od c. kr. trgovskega ravnateljstva iz Dunaja. Njegov namen je bil izučiti de¬ lodajalce, da bodo zmožni v pospeševanje male obrti. Upisalo se je 35 čevljarjev. To število se je znižalo med tečajem na 29, od teh je pa bilo celih četvero (4) moj sto v, toda le eden teh mojstrov je zahajal pridno k pouku. Tečaj je bil tedaj za mojstre a obiskali so ga sami delavci. Delodajalci so si mislili, da je škoda zgubljati čas v svrho poduka posebno še, ko so vedeli, da jim bodo delavci itak pomagali celo — brez¬ plačno. Seveda so pa imeli in imajo še danes čas zahajati v krčmo in tam popivati po cele dneve. To pa škoduje največ naši obrti. Toda oni bodo hoteli še nadalje skrivati rano, ki jih more dovesti do pogina. Mi pa bo¬ mo skušali to rano zdraviti, da pospešimo mirensko obrt, seveda ne v korist deloda¬ jalcev marveč v korist delavcev. [Nabrežina. Letošnja suša je razdjala tudi našega kmeta. Uničila je žito, krom¬ pir, fižol in druge pridelke. Edini pridelek, na katerega so naši kmetje računali in spravljali vse svoje nade, je bilo vino. Ve¬ čina, ali bolje rečeno, skoraj vsi kmetje imajo pa vinograde ob morskem obrežju. Sicer jih stane ta pridelek ogromnega truda. Grojzdje, ko je dozorelo, morajo nositi do¬ mov na ramenah. Tako morajo od daleč nositi kamenje za obzidavo vinogradov in druge temu potrebne reči. Zadnji dež jo pa tem revnim ljudem odvzel še zadnje upe. Celo leto so se tru¬ dili in mučili, sedaj je pa voda uničila vsem kmetom, ki imajo vinograde ob obrežju, kar po štiri celo pet vinogradov. Zidove, zemljo in trte je odnesla na drežje od koder bo morsko valovje spravilo počasi vse v globočino morja. Na mnogih krajih se niti ne pozna več, da so bili tam lepi vi¬ nogradi zadnja nada našega kmeta. Videli smo kmete, ki so se jokali kakor otroci, ko niso videli več svojih vinogradov okolu katerih so se trudili celo leto. Kdo bo pomogal sedaj tem revnim trpi¬ nom? Na tisoče in tisoče kron škode ob¬ čuti naš kmet, in vendar, kamor se obme nikjer ne vidi pomoči, Kje ste sedaj re- ševatelji kmeta? Kje ste vi, ki se kregate po časopisju zaradi slovenskih tablic in pišete dolgovezne članke o kakem trgovcu, ki si je upal postaviti nad uhodom svoje trgovine laški mesto slovenskega napisa, da se potem zabavate ob njegovi jezi?! Kje so sedaj kramarji slovenske navdu¬ šenosti? Eh. Ob volitvah bodo prihajali pač re¬ ševati kmeta in mu obljubljali zlate gra¬ dove. Sedaj ni ne duha ne sluha o nobenem, celo naš občinski svet, bo izvedel o tej nezgodi najbrž šele iz «Delavskega lista* ker, dokler so na dnevnem redu važne politične dogodbice, nimajo seveda naši ob¬ činski očetje časa poizvedeti in baviti se z nezgodo, ki je zadela našega kmeta. Nilši dopisi v «Delavskem listu* so končno vendar pomogali, da so se začele zboljšati razmere v tuk. klavnici. Otalež. — Veliko veselico priredi ,,Bralno društvo v Otaležn“ v nedeljo dne 23. avgusta t. 1. v prostorih Franceta Vogrič št. 12 Travnik. Vspored: 1.) slav¬ nostni govor; 2.) šaljivo srečkanje; 3.) šaljiva pošta; 4.) I. Aljaž «Oj Triglav moj dom* poje možki zbor; 5.) P. H- Sattner «Pogled v nedolžno oko*, možki zbor; 6. I. Prclovec, «Narodne pesmi* možki zbor. Pevske točke bo izvajal pevski zbor prostovoljnega gasilnega društva v Idriji. Med posameznimi točki igrajo komperti. Začetek veselice ob 3. uri popoldne. Vstopnina za nečlane 40 vin. za osebo. V slučaju slabega vremena se vrši ve¬ selica v nedeljo dne 30. avgusta. Ker je čisti dobiček veselice namenjen v svrho društvene knjižnice se bo tudi preplačila hvalevredno sprejemalo. K obilni udeležbi vabi Odbor. Tudi „Delavski List“ priporoča tamošnjim in zunanjim sodrugom, da se udeleže v ve¬ likem številu te koristne in potrebne do¬ mače zabave, ki jo priredi vrlo bralno društvo v Otaležu. Na veselici bo navzoč — kakor čujemo tudi sodrug dr. H. Tuma, ki bo preskrbel navzočim prav gotovo kak izreden užitek svojega globokega znanja. Na delo tedaj za kulturo in napredek. ISTRA. Pulj. Iza samostanskih zidov. Pri nas v Pulju imamo tudi neki samostan, ki se imenuje „ Samostan Gospe od Sv. srca Jezusovega 1 '. V tem samostanu, ki pa ni preveč na glasu, se vzgaja tudi otroke, s katerimi se pa ravna prav po nečloveško. Tu se otroke pretepa, zapira v nezdrave tamnice in pusti se jih celo lakoto trpeti. Med temi mladimi mučeniki, je bila tudi 8-letna hčerka vdove Marije Prevrat iz kostanjevega griča. Že delj časa je bila v tem samostanu. V zadnjem času je pa mati — ki jo je šla obiskati — zapazila, da ji je hčerka zelo oslabela. Na vprašanje so ji nune odgovorile, da je otrok prehlajen in da se ni bati nič hudega. Drugi teden, ko je mati spet prišla obiskat hčerko, je ni dobila več. Na vprašanje kje da je, so ji odgovorile nune, da je otrok še vedno prehlajen vsled česar ji ga ne morejo po¬ kazati. Toda mati je na vso moč zahte¬ vala, da se ji pokaže hčerko, tedaj so pa nune odgovorile, da je dobro ampak da jo more tem potom tudi takoj odvesti seboj. Ni treba še omeniti, da je bila mati s tem popolnoma zadovoljna. Nato je šla po de¬ klico, ki je bila zaprta v neki umazani sobi v podstrešju in bila že skoro na pol mrtva. Niti govoriti ni mogla. Ko je mati uprašala rednico, kaj da so naredili z otrokom, je ista odgovorila kakor se spo¬ dobi poštenim in bogaboječim ljudem: «Blagor nji, saj če umre pojde v nebesa. Ko je prišel otrok k zavesti je pripovedo¬ val kako se je ravnalo z njim in da se tako ravna tudi z drugimi. V samostanu se kuha vedno samo testenino. Te jedi pa nisem mogla vedno jesti. Kadar nisem mogla jesti so me za kazen vedno zaprle v vinsko klet po več ur lačno, ne da bi mi dale druge v jedače. V kleti je vedno vse mokro. Ce sem na kak drug način malo pregrešila (bili so to pač otroški grehi. Op. ur.) so me kaznovale s celodnevnim postom. Če nisem mogla moliti, so me zapirali v klet, ob pouku sem morala klečati na golili kolenih. Ko smo vpra¬ šali punčko, če bi šla še rada v samostan, je prestrašena se oklenila matere in pričela jokati. Ta slučaj ni prvi, ko se sliši slične Stvari iz omenjenega samostana, toda naše kompetentne oblasti se ne ganejo, da bi preprečile tako nečloveško počenjanje in vse* še v imenu boga in Krista. Od naše strani zahtevamo, da se takemu škanda¬ loznemu in zločinskemu početju tega in drugih samostanov napravi enkrat za vselej konec. Stariše pa svarimo, naj ne pošiljajo svojih otrok v samostane. Kako se mora zahtevati od samostanskih dednic, da bi čutile ljubezen do nedolžnih otrok, ko ne poznajo materinskega strahu ne materinske ljubezni. Pazite tedaj, kam pošiljate • svoje otroke. n 1 pri Dolžnost vsakega sodruga je, biti naročen tudi na glavno gla¬ silo jugoslov. soc. demokratične stranke „Rdeči Prapor “ Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. DELAVSKI LIST D 1 Fran Cantoni . Trst --- ul. Barriera vecchia št. 23 Velika zbirka maruj fakturnega tkanega blaga in drugih potrebščin, CENE ZHERNE x :c ^Slovenčnn Gsiii v Trstu in na Primorskem. Pozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron Zadruga lesnih delavcev izdeluje pohištva, iziožbe prodajaln, kakor vsa druga lesna dela. Delavnica: Trst - Ulica Ferriera št. 3 - Trst. Tovarna testnine z jajci Ernesto A. Mopivez Trst, ul. Farneto št. 13. TRST ulica Machiavelli štev. 8. ANTON CECH TRST - Ulica Ponderia št. 12. ilop najboljših illl! in I! Maršale, Vermuth, i. t. d. I SHle oslja, premaga in drv. = Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. » 50 » 20 » franko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevajte vzorce! Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. r v. J Mesesnel Antonio priporoča svojo GOSTILNO — za — rojonsho cerkvijo. = VINA IZVRSTNA. = Mrzla in gorka jedila vodno na zazpolago. J*ostrežl»a točna. Cene zmerne. 1 = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. —- Napitnina je odpravljena. .. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij :- in časnikov v vseh jezikih. — ■'.- w Pozor! — Delavci! Širite delavski tisk! — Pozor! h?« V prodajalni .»DELAVSKE TISKOVNE DRUZBE“ v Ljubljani na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarne Evropa) se dobe sledeče knjige in brošure: H. Kirchsteiger: ,,Pod spovednim pečatom 11 . I. knjiga 2'60 druga K 2. .P. Mihalek: „lz nižin življenja". Cena 1 K. Abditus: „0bčinski socializem". Cena 70 v. A. Kristan: „Socializem“. Cena 20 vin. „ „Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo". Cena 10 vin. „ „Zakaj smo socialisti". Cena 14 vin. K. Marks in F. Engels: „Komunistični manifest". Cena 40 vin. K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Cena 30 vin. ,, „Proletarijat“. Cena 30 vin. „ »»Kapitalistični razred". Cena 30 vin. A. Kristan: „0 konsumnih društvih". Cena 20 vin. L. Wannund: „Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost" 70 v. S. Machar: „Magda!ena“. Cena 2 K. „Program socialne demokracije". 4 vin. „Vun z enako volilno pravico" 4 vin. in „Zvišanje duhovniških plač". Cena 10 vin. Vsa pisma naj se naslavljajo na JeHo tiskovno družbo" v Ljubljani" dunajska cesta št. 20 . Odlikovani eiektro fotografski atelje za moderno slikanje A. JERKIČ Via (Jelic Poste lO se priporoča v izdelovanje vseh v “foto¬ grafsko stroko spadajočih del. — Cene zmerne. — Slikanje- se vrši p ri čarobni električni razsvetljavi do 7 ure zvečer. Skladišče ameriških mrežic iri aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST ulica delle Acque št. 20. -—- I r 1^2 ATELLI PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. = KNJIGOVEZNICA = P1PPAN & BORTUZZO ulica Valdirivo štev. 19 , = ■ - - = II. nad. - Izdeluje najfinejš>a in tržna dela po zelo nizki ceni. Gostilna „Alia Lea!ta“ ANTON SASTZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja - . 1 ' 1 Družinske zabave. = fj Pozor! — Delavci! Širite delavski tisk! — Požar! M Gostilna „ Časa del Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro iti ul. S. Catterina M Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. - Shajališče zunanjih sodriif/ov.