XV. latnk. V Gorici, 5. septemrlm 1907. 36. številka. jN i slovensko-ljbelsWna'4i Iihsjiviak četrtek ob 4 uri pjpoldnu. Rokopiii »e ne Trajajo. Nefrinkora la puma 10 ne ipra-jemajo. Cena liitu ma-a u celo leto 4 kroii i, u pol leta I krom. Za manj premolile mm celo leto 8 krone, u pol leta K 160. Za Nemčijo jo cena listu 6 K, la drugo Ureu Avitrij o 6 K. Hokopiie »prejema „Narodna Tilkama" v Sorici, ulica Vet-turini It. 9. i- »{rji ^3)— 1 Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bnjt v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) c- NnroCinino in nsi-inanila 8 prej enia upravniSlvo, Gorica Semcniika ulica št. 16. Posamezno številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališiu nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu liaumgartl v Koronjski ulici in na Korcnjskem bregu (Riva Corno) št. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice so računijo po petit vrstah in sicer: čo se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogcdbi. Gorici. kaže, da v Maroka nastane velika vojska, za katero bo Francija rabila do 100 000 mož. — K sreči Maročani niso vsi edini. Shod hrvaških kmetov. — Dne 25. p. m seje sešlo v Zagreba 2000 kmetov. Lepo je govoril posestnik G o m b a v i d. Drugi govornik Je m rič je govoril o hrvatskem prava. Dejal je : „Madjari nočejo priznati naših pravic, hočejo poraadjariti nas, ki nismo nikdar bili pod tajo vlado. Nikdar Be ni svetil polamesec nad Zagrebom, medtem ko je okrog Pešte 157 let vladal turški konjski rep. Pred Dunajem se nam ni bati ničesar. Ondi vlada naš dobri kralj, ki nam je prisegel, in ki Brno mn prisegli mi. Ondi zboruje državni zbor, ki je izvoljen na podlagi splošne in enake vol. pravice, ondi je 27 miljonov Slovanov mogočen činitelj". S. K. S. I. Odbnrova *ejn S. K. S. Z. je bila v ponedeljek ob 6 zvečer. Sklenilo se jc proglasiti kol društveno glasilo »Primorski List". Važnejše objave se objavijo tudi v „ Gorici". Clnnnriim za društva, ki imajo manj ko 100 ndov, je 4 K na leto; za ! društva nad 100 udov pa G K na leto. * * * VžifUlbee „SI(M. kr«f. sod«Ido j /,vo7.c ‘ — Somišljenike, ki se zanimajo za ureditev prodaje vžigalic „Slov. kršč. soc. zveze' in drugega druž-binega blaga, prosimo, naj naznanijo „Slov. kršč. socialni zvezi" v Ljubljani svoje naslove, da jih povabi na sestanek, ki se bo vršil v kratkem. Posebno vabimo k temu posvetovanju katoliško-na-roduo dijaštvo. Dobrodošli tudi pismeni nasveti. Predlivim ju. Dr. Lampe je na jeseniškem zborovanju govoril o predavanjih v naših društvih. Dejal je: Glede predavanj v društvih velja to-le: 1. Že zdaj je treba pripraviti v vsakem društvu vzpored predavanj za bodočo zimo. 2. Predavanja se naj določijo redno, kar moči pogosto (po krajevnih razmerah). 3. Vsebina predavanjem bodi apologetična in se bavi z napadi na vero, ki se v istem kraju razširjajo od nasprotnikov, dalje domovinoznanska Posebno pa se naj razmotrivajo v izobraževalnih društvih strokovno-gospodarske stvari kmečkega, obrtnega ali delavskega stanu, kakoršno je ljudstvo. Voditelj društva naj si določi gotovo vsebino, ki se i.aj v gotovem času obravna; potem ne bo nikoli v zadregi za snov predavanjem. Če le mogoče, naj se predavatelji menjujejo, za važne stvari naj se naroče strokovnjaki. Vsako društvo naj vodi natančno statistiko predavanj. Koder je mogoče, naj se predavanja razširjajo v pravi vednostni socialni kurz. Zveza gre v tem oziru rada na roko. Za nadarjene člane naj se vpeljejo uidi govorniške vaje. * * H« Prihodnja odborova seja bo prihodnjo sredo, 11. I. m. ob 6h zvečer v prostorih „Goriške zveze". Gg. odborniki in odbornice, pridite! Novice. (Vlijen im naročnikom. — Na poziv, naj bi naši naročniki poravnali letošnjo naročnino do konca avgusta, odzvalo se jih je žal. vse premalo. Naj sc nas cenjeni naročniki spomnijo. Vsak krščanski naročnik naj si Aleje v sveto dolžnost, poravnali zaostalo naročnino, in še iz minulih let, ker imamo z listom ogromne stroške. Nekateri niso plačali naročnine še za I. 11)06 in celo Vabilo na občni zbor društva „Skalnica“. V nedeljo dne 8. t, in. ob 47a pop. bo v prostorih slovenskega «Alojzijevišča» občni zbor društva slov. delavk «Skalnica». Dnevni red: 1. Nagovor predsednice. 2. Poročilo o blagajniškem stanju. 3. Nagovor duhovnega voditelja. 4. Pelje ženskega pevskega zbora. T). Volitve. G. Raznoterosti. Podpisani odbor vabi pred vsem p. n. drušlveniee k velevažnemu zborovanju, vabi pa tudi drugo p. n. slovensko ženstvo v Gorici, naj se udeleži shoda in pristopi k prepotrebnemu drnštru. V Gorici dne 4. sepl. 1907. O d b o r. V Županstva, pozor! Na drugem me:ta puročumo o akciji, „Kmečke zveze" za goriško okolico glede sona. Vsa Btvar je osnovana na trdni in solidni podlagi, tako da je pričakovati najboljšega uspeha. Našim liberalcem pa to ni po volji. Dobili smo v roke okrožnico „iz-vrševalnfga odbora narodno - napredne stranke" na županstva glede skupnega nakupa sena. Liberalci bo videč našo premišljeno akcijo v tej zadevi začeli prav po liberalno metati ljudstva pesek v oči. Rako lahkomiseljna in nevarna, v nekem pogledu naravnost nemogoča, je ta liberalna ubcija, je razvidno iz na-alodnjega. Prvič: Tako važno gospodarsko zadevo hoče voditi „izvršovalni odbor na- LISTKK. Božja milost. I/. francoskega prevcl Pincliorln. Nedaleč malega mesta L. na južnem Francoskem stoji velik grad, obdan od vseh strani z mogočnim smrekovim gozdom. Lastnik tega gradu je grof Chaina. Podedoval je to posestvo od nedavno nmrlega strica, ki je bil učen in slaven astronom (zvezdogled). Stričevo ime je Blovelo po širnem svetu. Ko se začenja naša povest, sedel je gref Chaina neko deževno popoldne v svoji okusno opremljeni sobi poleg pisalne mize in mehanično brskal po kopici zastarelih pisem, ki so ležala pred njim. Bila so največ pisma iz dijaških let, mladostne bedarije, račnni in druge take brezpomembne listine. Naenkrat se mu pokaže iz vse te kope bel, še neodprt zavitek. Razgane ga, in iz njega pade podobica Matere Božje, na kateri so stale sledeče besedice: Božja milost. Pariz 2. 9. 18.. Ko grof to prebere, se mu zmrači obrai, na čelu se ma naredijo gabe in kakor nezavesten pade ▼ naslonjač. * * * rodno-napredne stranke11, ki nima niti pravnega obstoja in torej tadi nobene obveznosti. To se pravi po domače tako-le : Obstojno pravico pred postavo imajo le društva, osnovana na podlagi društvenega ali zadružnega zakona. Izvr-ševalni odbor pa ni ne eno ne drago. Torej pred postavo tudi nič ne velja. V b lučaju Kake nerednosti bi oblast izvrševalnega odbora sploh ne mogla prijeti, ker izvrše-valnih odborov kot pravnih oseb postava sploh ne pozna. Drugič: L!beralcem bi bilo Ijnbo, ker nimajo prav nobene goapodarske organizacije, da bi občine prevzele poroštvo pri nakupa sena za posamezne posestnike, ki ga ne morejo takoj plačati. To pa brez dovoljenja deželnega odbora občinskim zastopom ni d o volj n n o. Ako občinski zastopi sedejo na liberalne limanice, se jim utegne zgoditi, da bodo potem odborniki iz svojih žepov plačevali morebitne izgnbe. Županstva naj torej pazijo in dobro pomislijo, predno sedejo na ta liberalni lim. Ta najnovejši liberalni korak v pomoč IjndsUu kaže, da liberalci nimajo prav nobenega pojma o delokroga občin, ne o načinu, kako naj se kmetu pomaga. Slabšega izpričevala bi Bi za svojo gospodarsko in pravno znanje ne bili mogli dati ko s to svojo nerodno „akcijo“. Politični pregled. Polož-j v 3Iaroku je vedno bolj nevaren. Francoska vlada zopet pošlje v Maroko eno oklopno bojno ladjo, eno brigado kolonijalnih vojakov in en polk sudanskih re*ervistov. To je že cela vojska — V Maroku imajo sedaj 2 sultana. Za starega se poteguje posebno duhovščina. — Španska pošlje v Maroko 2 veliki križarki in 2 torpedovca. — V soboto je bila pred Kazablansko velika bitka. Maročani bo bili odbiti, a so se tndi Francozi morali umakniki. — Vse M nalo je približno trideset let, kar je, natn že znani grof Chaina, študiral na pariški univerzi. Bil je talentiran mladenič, poln upov in nad. Njegovi predstejniki so ga ljubili in spoštovali, ker je bil res priden in blag učenec, ki so ga študije čez vse veselile. Posvetil se je z vbo vnemo medicini, ter upal v nekaj letih dokončati študije in postati dober zdravnik. Uto leto so ae prirejali v Parizu veliki proticerkveni shodi in to dan na dan. Govorili in pisali so proti cerkvi ter preganjali in zasramovali duhovnike. Kor se je tudi naš gref Chaina udeleževal takih shodov, ni čudo, da se je tudi on takoj poprijel krivih naukov svobodomieelcev ali liberalcev. OJ takrat je izgabil vse veselje do štadija, knjige so ležale v neredu po njegovi sobi — sploh ni se brigal več za nauke. Zahajal je v klnbe svobodomiselcev, pisal tam dopise za protiverske časnike, razgrajal proti duhovnikom in pijančeval na vse mogoče načine. Prej priden dijak, ve-selje svojih predstojnikov, posUl je sedaj podel brezverec, pijanec in nečistnik. Predstojniki so ga svarili in opominjali, a zastonj so bili vsi dobri nauki. Težka je bila rešitev. Pijančeval je dalje, klel je, in glavna naloga mu je bila, netiti sovraštvo do cerkve in do duhovnikov, kjer je le mogel. \-?kega dn e mu je naložil odbor društva svobodomiselcev, naj spiše dolg in oster članek za neki liberalni časnik proti duhovnikom. Sprejel je to nalogo in se odločil spisati doma, kar mu je bilo naročeno. Doma se je takoj lotil pisanja. Ni še spisal dve vrstici, kar obda vso sobo neka čudna svetloba, katera mu je takoj vzela vid, da je padel kakor mrtev v naslonjač. Pri vratih je stala krajna ženska, odeta v rdeč, z zlatom ponat plašč, na glavi pa je imela krono iz samih biserov in diamantov. Okolu nje slalo je nešteto število angeljev z lirami v rokah, in prepevali so sladke nebeške melodije. Pro-čista Devica da znamenje z roko, vse utihne, ona pa zažuga grofa: „Grešnik, spreobrni sfc“, nakar izgine. Ko se grof kakor iz sanj prebudi, tresel se je kot šiba na vodi na mizi pa je zagledal bel zavitek, poleg katerega je stal listek a Bledečimi vrstami: Ko bodeš ležal na smrtni postelji, odpri ta zavitek. Odločil ae je spraviti ta listek, in ga pomešal med druga pisma, potem pa zadel premišljevati o tem, kar se je zgodilo. Ni hotel verovati, mislil je, da so bile le sanje, saj je vendar veliko število učenjakov pisalo, da Matere Božje nikdar ni bilo, da je vse sleparija. Ko je šol drugi večer spet v klub, da bi ondi govoril, ni mu šla besedica iz ust. Kakor hitro je začel govoriti, spomnil se je prikazni in ni bilo ma mogoče več nadaljevati. Spoznati je začel, da je bila vse resnica, da njegovo življenje ni pravo, da je na krivi poti. Lotil se je zopet študije in po dveh letih prestal vse skuJnje. Ker je podedoval po stricu veliko premoženje, ni mu trebalo služiti si krulit kot zdravnik, rad je pa pomagal revežem in jih zdravil brezplačno. Postal je bogaboječ mož ter se čuti še danes srečnega. za 1 c*Io 1905. Somišljeniki Hgilirajle za »Primorski List«. Cona lislu od sednj do novega I. je I K ;lt> v., za manj premožni' pa I K. Kdor lista redno no prejema, naj reklamira: »Zadnje štev. lislu nisem prejel«. Pismu hodi odprlo, zzamke ni Ireha. Xa ovillui naj so poleg naslova zapiše: »Reklamacija«. Za seno. — Na poziv „K. Z “ za go-riški sodni okraj se je zbralo preteklo nedeljo precejšni« število zastopnikov onih občin, ki Loio letos trpele vsled pomanjkanja sena. Posveta sta se vde-ležila tndi državni poslanfc K on in deželni odbornik B e r b □ 6; dežulna poslanca Blaž G-ča in Antou Jakončič sta pismenim potom opravičila svojo odsotnost, želeč shoda obilo vspeha. Posvetovanje je otvoril predsednik „KinetBke zveze" deželni poslanec Klančič, po čegar mnenja naj se akcija raztegne na vse prizadete kraje. Da se dožene, koliko in kake vrste sena bodo potrebovale posamezne prizadete občine, se je sklenilo peslati na vsa županstva prizadetih občin obrazce, na katere bodo zapisala, koliko da žele posamezni posestniki sena in koliko da bodo sploh občine trpele vsled suše. Ta naročila so za sedaj še neobvezna, ter bodo obvezna postala tedaj, ko se ugotovi koliko se bode lahko nabavilo Bentt in po kaki ceni. Določilo se je, da bodeta v tej zadevi govorila pri okrajnem glavarstva, namestništva in pri deželnem odbora predsednik »Kmetske zveze1* in državni poslanec Fon. Sestavila se bode tudi spomenica, ki se bo odposlala vladi in deželnema odbora. Državni poslanec Fon obljabi poskrbeti v ministerstvu za znižanje voznarine in delovali na to, da bode dala vlada iz draginjskega zaklada podporo. — Storilo se bo vse, kar je mogoče, da se olajša kmetovo stanje. Upanje je, da bo akcija imela aspeh. — Županstva prizadetih občin prosimo, da nam doposlane obrazce izpolnjene najhitreje vrnejo. Deželni odbor je izdal na mini-sterskega predsednika spomenico, v kateri priporoča vladi, naj se bolj briga za prebivalstvo goriške dežele. Posebno pa priporoča povzdigo živinoreje, trtorejo, v o d o vo d e, ce s t e, železnico Sv. Lucija-ldrija, pogozdovanje, svilorejo itd. Vse to moramo iz srca pozdraviti! Zahteva pa dež. odbor tudi potrditve občinskega reda, ki je bil sklenjen svoj čas proti glasovom naših poslancev, in ki bi bil hud udarec za slovenske občine. Proti tema moramo pa protestirati! Na adreso c. kr. gozdne direkcije v Gorici. — V oddelka trnovskega oskrbništva so začeli čistiti ceste — sekati razno drevje 2 m ob cesti, in to je prav. Zakaj pa v tem oziru ne stori ničesar c. kr. oskrbništvo na Dol-nV Smreke na Mali Lažni bodo kmalu s svojimi vejami cesto pometale.. . Bukovje bije človeka v obraz, ako se pelje skozi gozd na Dol. . . Naj torej volealavna c. kr. gozdna direkcija blagovoli ukazati, da se ceBte povsod enako očistijo, za kar ji bodo potniki jako hvaležni! Novi deželni volilni red — potrjen ? — Listi porotfajo, da je cesar potrdil novi deželni votivni red; a da razglašeno to še ni. Duliovska vest. — Č. g. I. Milanič pride iz Dol. Tribuše kot kurat v Roče; v Dol. Tribušo pride g. kaplan Sok iz Cerkna kot provizor ; kot kaplan v Cerkno pride g. 1. Kos od Sv. Lucije. Frančiškanske izpremembe v Gorici in na sv. Gori. — Dosedanji gvard. v Gorici preč. g. p. Baz. Dolinar je ostal gvardijan in postal detinitor. P. Arhangel Apej gre s Kostanjevice v Kamnik kot katehet: p. Fruktuoz Frank pride v Nazaret na Štajersko za učitelja; p. Aleksander Vavpotič gre kot organist v Ljubljano. V Gorico pridejo : p. Ferdinand Zajec pride za organista ;*p. Leonard Kal sc iz Ljubljane in p. Vincenc Kunstelj iz graške univerze kot profesor na domačo gimnazijo. — S svete gore gre: p. Oto Kocjan v Pazin. Na sv. Goro prideta: gg. p. Marijan Širca iz Zagreba kot vikarij; p. Kri-zostom Wester iz Nazareta. »Duliovska Zvez«1* za slovenske duhovnike goriške nadškofije vabi svoje člane na občni zbor, ki se bo vršil v petek dne 13. t. m. v učilnici deškega semenišča ob 10. ari dopoldne. Dnevni rad: Odborovo poročilo in slučajni predlogi. J. Pavletič. Pošta in služba božja. — Trgovinsko ministerBtvo razpošilja te dni odlok na svoje uslužbence, da morajo ob nedeljah in praznikih vršiti svoje verske dolžnosti in morajo imeti vsled tega svoje urade zaprte. Za vinogradnike. — V Bolcanu na Tirolskem se je pretekli torek vršila konferenca, sklicana od krščansko-soci-alnih poslancev. Naperjena je bila proti vladi, ki še sedaj ni objavila novega viničarskega zakona, dasiravno ga je cesar že potrdil. Če v štirinajstih dneh vlada ne stori svoje dolžnosti, odpošljejo na Dunaj pod vodstvom poslanca pl. L*ysa posebno deputacijo. Obenem se je sklenilo, obvestiti viničarje po celi državi o gibanju južnotirolskih vinorej-cev ter jih pozvati, naj se pridružijo. Sedaj se poroča, da je novi vinski zakon že potrjen in stopi v veljavo 1. decembra. C. kr. okr. Sol. svet za goriško okolico jo imel sejo 20. avgusta 1007. — Gospica Marija Perc, učiteljica v Skriljah, je dobila radi bolezen polleten, gospica Marija Blažič, učiteljica t Kamnjah, radi bolezni 6 tedenski dopnst. Začasno bo bili nameščeni gg.: Franc Mermolja iz Dobravelj za nadučitelja v Črničah; Viktor Zgonik iz Podlake v Dobravlje; učiteljski kandidatje: Tnšar za Podlako-Dolenji Lokovec; Figi za Ajdovščino; Gabrijelčič za Lokve; Podgornik za Lokovec; gospice: Hedv. Strel iz Lokev v Bukovico; Ljudmila Lavrenčič iz Ajdovščine na Vitovlje. Suplirani bdetao gospici Gabrijela Mrevlje v Skriljah ; Amalija Murovec v Kamnjah. Gospica Josipina Srebernič ostane začasno v Rihemberku. Prošnja za samostalno šolo v Zalovščah p i Dornbergu se predloži pomnoženemu c. kr. okr. šol. sveta s priporočilom, naj se ji ugodi, če je zadostno število otrok in to s posebnim ezirom na visoko število otrok na štiri-razrednici v Dornbergu, Dovolilo se je, naj se vpelje v Vrtojbi v II. in III. razredu začasno poldneven ponk. Na prošnjo, naj bi se ustanovila za Kanalski in Tolminski Lom reina šola, se je sklenilo, predlagati pomnoženemu c. kr. okr. šol. svetu, naj se odpošlje na mešana komisija goriškega in tolminskega okr. šol. sveta. Nakazalo se je izplačilo nekaterih računov in rešilo nekatere vloge male važnosti. Mučne vojaške vaje in naši poslanci. — Letos se vrše na Koroškem tako naporne vojaške vaje, da je vsled napora več vojakov Ž9 pomrlo, na stotine pa zbolelo. Član „Slovenskega kluba“ g. poslanec Pogačnik, kije načelnik vojnegaodseka, je včeraj zjutraj poslal vojnenm ministra Schij-naaha sledečo brzojavko: „Z ozirom na dosedanje naporne vaje in na skrajno neugodno vreme prosim Vašo prevzvišenoBt, vplivati na to, da se nadaljni manevri odpovedo da se preprečijo večje nesreče in bolezni". Sovražnik cerkve ua smrtni postelji. — V Genovi je ležal na smrtni postelji najhujši liberalni časnikar Italije, Jurij Brozi. Bil je voditelj vsega cerkvi sovražnega gibanja. Pred smrtjo pa se je spravil s jerkvijo, preklical je vse svoje zmote in v oporoki določil, da se to javno razglasi. Domače žgaujarue. — Posl. Povše piše o tem sledeče: Znano je, da je finančni minister meseca julija sklical nekaj poslancev in kmetskih posestnikov, ki se bavijo z domačo žganjarijo, na posvetovanje, katere olajšave od strani finančne oblasti bi bile potrebne, da se kmetom omogoči brez posebnih sitnosti izrabili zakonito določeno oprost:tev od davščin pri kukanju žganja iz domačega pridelka, sadja, tropin itd. Pri tej enketi so zastopniki kmetov navedli vse, kar otežkočuje pravzaprav onemogočaj« izrabiti pridelano blago, ker so sitnosti s lem v toliki meri spojene, da se rajši opusti poraba pridelka. Oiobito veliko sitnost dela to, da se mora že do sredi oktobra naznaniti, koliko so bo kuhilo žganja v prihodnjem letu in iz katerega blaga, ko kmetovalec pač ne ve, kaj bo v prihodnjem letu sploh pridelal, n. pr. sadje, katerega sedaj že tretje leto ni. Istotako se je zahtevalo olajšave če nepričakovane ovire nastanejo, da se sme prenehati b kuhanjem žganja, kar pa je sedaj kaznivo in sicer se narekujejo kazni, ki presegajo sploh vso vrednost blaga. Ker posli zahtevajo vedno več pijače, zahtevalo se je od Btrani kmetovalcev, da se tudi večji kontingent, to je večja množina litrov dovoli posameznim kmetom. Nato je finančni minister sedaj začasno dal sledeči odlok. Najprej pravi, da je naročil finančnim oblaBtvom, da sestavijo poljudno spisan pouk, kako je pri domačem žganjarjenju postopati, da Be ne kršijo dotične postave ter da se s tem kmetovalci obvarujejo glob. Ittolako se naroča finančnim oblastvom, kako jim je v tem postopati in kako imajo uporabljati zakonite določbe ter pri tem varovati kmetovalce, v kolikor je sploh dopustno v zakonu. Prenaredila se bo napovedna dolžnost in pri tem olajšala napoved. Skušalo se bo ugoditi tudi zahtevi, da-se sme prenehati s kuhanjem, če nastanejo nepričakovane ovire, n. pr. obilno delo, bolezni v rodbini itd. Obljubljeno je tadi, da se bo množina davka prostega žganja povišala. Posebne vrednosti pa je, da je finančna oblast pripravljena pogoditi se za primerno malo svoto, da potem odpadejo vse sitnosti kontrole in tndi ovire prodaje tako nakuhanega žganja, sedaj pa se sme davka prosta knha le za dom porabljati. Nekaj olajšav se je v tej enketi doseglo, pa ožji odsek, ki je bil od enkete pooblaščen vršiti pogajanja s finančnim ministrom, in kojega član je tudi poročevalec teh vrstic, se ne zadovoljuje s tem odlokom ministra, ker so obljubljene olajšave nezadostne, pa tudi nejasne; zato se mora akcija v tem oziru nadaljevati in če treba zakonodavnim potom dognati v prid kmetovalcev, ki so pač opravičeni brez nadaljnih ovir izkoriščati vse pridelke v kmetiji, od katere itak že plačujejo davke. Vabilo na katehetski shod združen z ustanovnim in občnim zborom. Društva slov. katehetov dne 10. in 11. sept. 1907 v Ljubljani. Spored: Ponedeljek, 9. septembra: Ob 8. uri: Pozdravni večer v mali dvorani hotela „Union“. Torek, 10. septembra: 0i> 8. uri zjutraj: Sv. maša v marijaniški kapeli. Ob polu 9. uri zjutraj: Pričetek zborovanja v Marijanišču. a) Pozdrav zborovalcev, nadzornik kanonik preč. g. A. Karlin, b) Ustanovni in občni zbor Drnštva slovenskih katehetov, c) Predavanje o cični metodi, prof. čast. kanonik g. Ant. Kržič. Ob polu 3. uri popoludue a) Nastop pri učencih 11. razreda, katehet g. P. Rsgalat Čebulj O. Fr. b. Predavanje o disciplini v šoli in cerkvi, katehet g. Ant. Čadež. Sreda, 11. septembra: Ob 8. uri dopoludne: a) Nastop pri učenkah IV. razreda, katehet g. J. Mlakar, b) Katehet vzgojitelj, predava prof. g. dr. Gregorij Pečjak. O o 2. uri popoldne: Prost razgovor. Krščansko misleče učiteljstvo je imelo danes dopoldne svoj dan- Ustano-vilo se je društvo krščansko mislečega učiteljstva. Dvorana v „Šolskem Domu1* je bila polna. Došlo je tudi mnogo liberalnih kolegov in koleginj pod varstvom dveh generalov. Shod je otvoril in vodil g. vodja Abram. O prigramu je govoril g. nadučitelj Likar. Dokazal je potrebo novega drnštva, ki bo delalo na podlagi krščanskih načel. Njegove besede so silno zbodle liberalne teroriste, da so začeli delati nemir; a so nehali, ko so videli, da no opravijo nič. Viharno odobravanje je vzbudil govornik, ko je dejal: „Po vas izzvana vojna naj se začne 1“ Potem je bral pravila, ki so bila brez ugovora sprejeta. Ko se je oglasil k besedi gospod državni poslanec Jaklič, so liberalni učitelji odšli, boječ se slišati resnice |iz ust g. poslanca. G. Jiklič je povdarjal, da mora učiteljstvo delati z ljudstvom. Diitelji si morajo biti v svesti, da morejo delati za ljudstvo, šolo in narod. A našim liberalnim tovarišem je le za liberalno strankarstvo. Voditelji učiteljstva hoč«jo, da bodi vsak učitelj obenem liberalec, t. j. proti ljudstvu in proti veri. Givnrnik želi cicer, da bi se učiteljstvo zdruiilo strokovno brez strankarstva. Č9 pa se strokovna organizacija zlorablja v strankarske namene se moramo ločiti. Ksmenjski nčitelj V o-do pivec je govoril nekaj in branil liberalne tovariše; a krepko ao mu odgovorili gg. Kosec, Švara, Rus tj a, Jaklič in Abram. Pozdravila sta učiteljstvo še gg poslanec Grča ia dr. Pavletič. Ko sta govorila ši gg. Hrovatin in Kosec je ziključil predsednik gosp. Abram shod zah/alivši se vsem skupaj, predvsem pa neustrošenira gdč.nam učiteljicam in g. poslancu Jikličn. (Viharni pozdravi.) Sipek liberalnih cvetic je povil neki napredni nadučitelj v „Sočiu z dne 22. avgmta ter jih nekomu poklonil. Ko sem bral v no vinah, kako slabo vzgajajo rihenberški učitelji ondolno mladino spomnil sem se na omenjeni dopis v .Soči". Škandal e, da slovenski nadučitelj spiše dopis v tako snrovem tora in se zraven tega še junaško podpiši V tem dopisu kar mrgoli izrazov kakor: »sestradani pes“, podli denuncijant itd. Jaz sicer g. Strnada oiebno ne poznam in tudi ne vem, komu je dal poduhati, da se s takimi dopisi ljudstvo demoralizira. Nekdo. — Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici prične šolsko leto 1907—08. dne 16. septembra t. I. s sv. mašo. Vpisovanje učencev bo dne 14. in 16. septembra od 9—12. ure predpoludne v tamošnjem šolskem poslopji. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol ter so dosegli vsaj 13'/2 lota svoje starosti. Za vsprejem se zahteva: 1. zadnje šolsko spričevalo; 2. krstni list; 3. zdravniško spričevalo; 4. spričevalo v obnašanji pa le tisti, ki že /eč časa niso obiskovali šole. Šolnina se na tem zavoda ne plačuje, temveč dobe pridni, pa potrebni učenci nekaj državne podpore. Učanci naj prihajajo k vpisovanja v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov. Stanovanje in hrano se dobi tam od 12 do 14 gold. na mesec. — Strela v mestu. — V soboto popoldne je v mestu med nevihto ia nalivom hudo treskalo. Na Attemsovi palači je strela odbila glavo možu, ki je stal na strehi. Kos glave je padel na dežnik neke mimo idoče gospice ter jo ranil na roki. K sreči pa je bil mož — kamenit. — Kronanja podobe M. Božje na Brezjah se je udeležilo v nedeljo 30.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije. — Na c. kr. učiteljišču v Kopru bo vpisovanje za šolsko leto 1907/08 dne 13. in 14. septembra od 9—12 pred-in od 3—6 popoladne. 16. septembra se prične na vadnici redni pouk in se začenjajo na zavodu vsprejemni, ponav-ljavni in zrelostni izpiti. — Strašna smrt pri zgradbi cerkve v Pečiui. — Pri stavbi nove cerkve v Prečini na Dolenjskem se je ta pondeljek popoldne iz lahkomiseljne krivde prizadetega prigodila strašna nesreča. Kakor znano, gradi to cerkev eno največjih in najlepših na Dolenjskem, Btavbena tvrdka .Špacapan i drugi“ iz Renč. Zgradba je bila že do konca glavnega venca Bredno končana, in rečeni dan so polagali nanjo še obesek, ali kakor pravijo „sims". Ta nakit sestoja iz posebne mase vlite«* kamna, katerega pojedini koBi so do 180 m dolgi in blizo 350—400 kg. težki. — V pondeljek popoldne sta enega teh kamnov vzdigovala delavca Fajk in Špacapan (ta ni identičen s podjetnikom Špacapanom). Okrog 5. ure je Špacapan poslal delavko Marijo Pucelj po pivo. Ko se mu je delavka približala na glavni oder, spusti Špacapan kamen, ki je slonel na valarjih, in se skloni nekako kleče na desko dobro utrjenega odra. V tistem hipu pa je zdrčal kamen nad Špacapanom iz svoje lege, prodrl debelo bruno odra ter med tem ko je strašnim treskom telebnil ob tla, kjer se je globoko zaril in preklal, potegnil tudi Špacapana in delavko za seboj. Špacapan je padel tako nesrečno ob kamen, da si je razbil vso glavo in zlomil nogo, ter bil takoj na mestu mrtev. Marija Pucelj je imela pri vsi nesreči vsaj to srečo, da se je vsled obleke padec kolikor toliko zadržaval in pa da je pala na truplo ponesrečenca. Sprva Be je sicer mislilo, da je tudi ona mrtva, pa k sreči razun težkega pretresanja najbrže ne bo resnejih poškodb. Drugega dne se je že popolnoma zavedla. Delavec Fajt, ki je delal na drugem konen usodepolnega kamna, se je še ob pravem času k zidovju sklonjen, krčevito oprijel in obstal nepoškodovan na odru. — Stroge policijske odredbe. — Znano je našim čitateljem, kako umazano grnjo so pričeli laški socialni de-mokratje proti katoliški duhovščini. Vse poštono časopisje se zgraža nad teni lopovstvom, ki jo je vprizorila socialna demokracija. Konečno se je zganila tudi policija. Policijski prefekt v Rimu je izdal na vse komisarijate posobr.e okrožnice, v katerih naznanja, da bo ne bo več nnpad ali sramotenje na kakega duhovnika kaznoval po § 458, temuč po S 142, ki določa zapor od 3 — 30 mesecev. Tako je prav, sedaj bo vendar konec nesramne gonje. Take odredbe bi bile potrebne tndi za naše liberalne ia socialistične časnikarske hijene. — Kuhinjska šola v Gorici ae odpre •< prvino oktobrom. Na to ae opozarjajo cenjeni gOBtje! Darovi. Za ..Slovensko sirotišče". — P. n. :gg.: Ivan Hamar, karat, 4 K; Jernej Zajec 30 v; M. M, 10 v; Goričan 2 K; nek dobrotnik 1 K 34 v. Bog stotero poplačaj l Iz goriške okolice. g Shod v Šcinpmii. — Posl. g. F o n je imel v nedeljo svoj prvi shod in ta v Šempasu Na preprosto vabilo v naših listih je došlo na shod nad tristo vo-lilcev. G. poslanec je priredil shod svojih volilcev, prišli so pa tudi oni, ki ga niso volili. Bodi prav! Prav pa ni, da i so le ti v svoji senci dali zavetja znanemu kričaču, da je mogel motiti govornike. Potrpežljivost modrih je zmagala in shod se je vršil brez nezgode. G. državni poslanec se je zahvalil volilcem na obilni udeležbi ter precej prešel na poročilo o delovanji* državnega zbora. Omenil je različnih strank in klubov, potem pa pojasnjeval prestolni govor. Pojasnil nam je, v katerih točkah nam je poklonjena cesarska vlada in tako po cesarjevi besedi se tako zavezala delati za ljudski blagor. Pov-darjal je, da se po danih obljubah bližamo boljšim časom, ker je vlada na tako slovesen način velik del programa naše ljudske stranke, ki jo zastopa v državnem zboru »Slovenski klub“, sprejela v izvršitev. Govoril je nadalje o delovanju „Slovenskega kluba" in „Kmečke zveze“, konečno pa o nekaterih domačih zahtevah glede cest in osušitve lijaŠke doline. Volivci so pazno sledili izvajanjem g. poslanca, so mu pogosto z medklici pritrjevali, konečno pa mogočno zaploskali. Na to se je oglasilo več volilcev k besedi. G. Faganel se je spodtikal nad neko vrsto visokih pokojnin. Č g. vikarij Franke je grajal prehitro vožnjo avtomobilov. Drugi so se pritoževaji nad zemljiškim in hišnim davkom. Č. g. župnik Grča je predlagal resolucijo, v kateri shod volilcev izreka zahvalo g. drž. poslaficu na njegovem splošnem delovanju v edinosti in družbi poslancev „S 1 o v e n s k e g a k 1 u b a“ in posebej na njegovem delovanju za naše domače potrebe, in ga naprosi, da naj še na dalje deluje a) za izvršitev erarske ceste v Trnovski gozd; b) za državno podporo cest, ki vežejo gorenjo vipavsko dolino z dolenjo in c) za podporo osušitve močvirja v lijaški dolini. G. Anton Bele, nadučitelj je dodal in pojasnil resolucijo za odpravo nemškega in italijanskega napisa na li-jaškem mostu in drugo radi Slovencem nepovoljnili razmer na goriškem kolodvoru državne železnice. Resolucije so bile vse soglasno sprejete in izročene državnemu poslancu. Na to je bil shod zaključen. G. poslanec pa se je še dalje časa razgovarjal z ^volilci in je slišal še razne želje volilcev, katere si je zapisal, da se prilično za nje potegne. g Sestanek volivcev v Ozeljanu. — Po končanem shodu v Šempasu je državni poslanec gosp. Josip Fon počastil tudi Ozeljance. Njegovi volivci so se sploh vdeležili shoda v Šempasu, naprednjaki pa so ga pričakovali na Otavi. Sešli so se vsi naprednjaki, bilo je pa tudi nekaj „Slogašev“ vmes. Dvorana se je skoro napolnila. G. drž. poslanec je prijazno nagovoril došle volivce. Omenil je, da so mu Ozeljanci dali le malo glasov, da pa on zdaj na to ne misli, ter hoče poslušati želje tudi onih, ki ga niso volili, ker mu je mar za blagor vsega slov. ljudstva. Govoril je o delovanju državnega zbora, posebno glede pogodbe z Ogrsko in o inelo-racijskem zakladu, pa o cestah in osuševanju lijaške doline. Uuela se je po tem živahna debata. Volivci so bili gostobesedni z raznimi vprašanji. Veliko je bilo govorjenja glede ceste v Trnovski gozd. Potem je prvak naprednjakov g. Franc Špacapan želel izvedeti vzrok, zakaj gosp. drž. poslanec ni pristopil v Jugoslovanski klub. V pojasnilo je dobil razen drugih razlogov i ta, da najbolj vneti prijatelji Jugoslovanskega kluba sami priznavajo, da zastopniki raznih strank ne morejo skupaj v enem klubu vspešno delovati. G. Jan. Špacapan je skrbel za zabavo z vprašanjem glede ! ■svoječasnega predsednika v akad. društvu »Triglav1. Dobil je povoljen odgovor. „Triglav“ namreč ni bil politično, ampak zgolj slovensko akademično društvo pod zastavo z geslom: „ Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos", kar pa je poslancu bilo in je v ponos, zato je bil lahko predsednik takega društva. Gosp. Alojzij Rijavec se je pritoževal nad uničevanjem koristnih tičev, govoril o škodljivih črvih, o suši in o pomanjkanju sena. Posebno o nabavi sena se je razvnel obsežen razgovor. G. poslanec je povedal, kaj se je danes dopoldne v Gorici o tem določilo, ter naročil Ozeljancem, naj naznanijo količino, koliko namreč se zavežejo in po kateri ceni kupiti sena. Na to je vstal zopet gosp. Franc Špacapan, se je zahvalil g. poslancu za obisk in mu izrekel zaupnico. Zborovalci so temu pritrdili z živahnim živio. G. poslanec je še opozoril, da je vedno pripravljen poslušati zahteve in zelje tudi tistih, ki ga niso volili, naj se le zaupljivo obračajo nanj. Konečno je še g nadučitelj Likar pohvalil delovanje g. poslanca in mu priporočil skrb za Oze-ljance v bodočnosti. In zopet je po dvorani zadonelo .živio" g. poslancu. Da se pa Ozeljan ni popolnoma zatajil, zato so poskrbeli nekateri nerazsodni mladiči, pa žvižganje se jim ni posebno obneslo. g Dva shoda. — V nedeljo priredi poslanec Fon dva ahoda. Dopoldne ob Vali v Dornbergn, popoldne po blagoslova v Mirna. g Umrla je v Dornberga včeraj soproga tamošnjega gostilničarja in mesarja g. Pelicona gospa Amalija Pelicon roj. Vodopivec. Pogreb bo danes ob 6. ari pop. N. p. v m. 1 g Iz Mirna. — Poslovil oe je od nas č. g. kaplan Ir. Podobnik in odšel je za župnega upravitelja v Ajdovščino. Težave te slnžbe je skaail že pri nas, ki gotovo niso bilo manjše, kakor bodo v Ajdovščini. Prestal pa jih je častno. Poleg dovelj dragih opravkov je bil načelnik posojilnice veB čas, odkar nas je zapaBtil prejšnji g. žapnik. Tadi za naše „Kat. del. društvo" in njega delovanje se je vedno zanimal in trndil. Ako draštvo stori v kratkem na pota izobrazbe velik korak naprej, bo to njegova zaslaga, za kar ma kličemo : Urala I Bog povrni I Šel nam je v vsakem ozira na roko. Njegova vrata so bila nam vedno odprta ob časa važnih posvetov in sklepov dobri stvari v prid. Ravnati ae hočemo po zadnjem njegovem priporočila s prižnica in v tem dabn mn kličemo tadi mi: Z Bogom I g Strela je ubila v soboto pop. v Vipolžah posestnika J as niča, ko je na njivi sejal deteljo. Ko ga zvečer ni bilo domov, so ga šli iskat in ga našli na njivi ubitega. g Dež v Brdih. — Po dolgotrajni saši je Brda pretečeno nedeljo zjutraj vendar enkrat obiskal pohleven, trajajoč dež. Grozdje sedaj se dobro debeli. Želeti je še več dežja. g Toča — V nedeljo je padlo precej dožja po deželi. Žil, da ni bilo brez toče. Posebno po Jazbini med vo-gersko in šempasko občino je toča naredila veliko škodo po bregovih. g Občinske volitve v Solkanu se bližajo. Kmetje in obrtniki! na krov, da bo konec sedanjih razmer v občinskem gospodarstva ! Jožef Vuga se strašno peha za Odona Lenassija. A na dan volitve pokažite, da Solkan je slovenski in zato ne marate Lenassija ter njegovih zagovornikov. Na delo ! g Nagla smrt. — Na Lokvah je umrl 1. septembra mladenič Štefan Makuc. Prišel je pred par dnevi s Koroškega domov; v nedeljo je še ustal — sicer nekoliko alab, a zdelo ae je, da ne hado — popoldne ga naenkrat obide alabost, zakliče še enkrat: „Oče!“ — in mladenič je bil mrlič... Za žalostne stariše je tolaživno le to, da je ta mladenič še 15. avgusta bil na bv. Višarjah. N. p. v m.! Iz ajdovskega okraja. a Odkritje S. Gregorčičeve spominske plošče v Ilihembergu. — V nedeljo popoldne Be je vršilo v Rihem-berga slovesno odkritje S. Gregorčičeve spomineke plošče. Slavnostni vspored se je izvršil prav lepo. Otvoritveni govor je imel g. žapan Pavlica, slavnostni govor pa dež. odbornik prof. Berbnč. Lepo so peli domači cerkveni pevci, nadalje ao kaj lepo peli pevci „Izobr. društva" iz Batuj s spremljevanjem čr-niških tamburašev, izborna sta bila tudi zbora „Zvezde“ iz Sovodenj in „Prešeren“ iz Št. Petra. Ljubko je deklamovala deklica Štefanija Vidmar pesmico „Slovo“. Obžalovati je, da ae liberalci tadi pri tej 8večni priliki niao mogli dostojno obnašati. Kričali so cel čas. V žvižganja so se izkazovali Bricevi, Mo-žinovi in Plesničarjevi šolarji, v kričanja pa pevci imenovane trojice. Kdo je te ljudi pripravil do tega? Demonatrantje bo zasedli prostore pri Lična, kjer bi se bil imel vršit koncert. Razgrajači ao upili: „Doli a farji! Doli s klerikalizmom! Doli b Štrancarjem !“ Nekaj šolarjev so zaprli obč. čuvaji, enega razgrajača ki je imel v roki nož, pa orožniki. Tu si oglejte liberalno omiko I Sramota za cel slovenski narod je, če bode taka stranka še v bodoče mogoča med nami I Zvečer so pijani razgrajači napadli črniške tamburaše in jim polomili glasbila. — Ljudstvo rihernberško je ogorčeno nad temi divjaki. Čast in Blava poštenim R;hem-beržanom, ki so sicer proslavili svojega pesnika I a ,,Kmečka zveza“ za ajdovski sodni okraj bo imela svoj ostanovni občni zbor v nedeljo, 8. t. m. ob 4 pop. pri Rebka na Goričici. Dnevni red je: 1.) Poročilo pripravljalnega odbora. 2.) Sprejemanje članov. 3.) Volitev odbora. 4.) Raznoterosti. Naznanjamo vsem prijateljem »Kmečke zveze“, da je vlada ustanovitev društva dovolila. Hkrati jih poživljamo, naj priglase svoj pristop že na ustanovnem shoda izvoljenim začasnim odbornikom. Pripravljavni odbor namreč ima pravico, člane nabirati. a Strašna nesreča bi se bila kmalu zgodila v Rihenberku. Ko je voz čr-niških tamburašev stal na dvorišču pri Ličnu, so nekteri poživinjeni liberalci odstranili eno kapo pri kolesa. Kolo je sicer nekaj casa teklo, a pod Rihember-kom je padlo iz svoje osi. — Sreča, da se pri tem noben mladenič ni ponesrečil. Tu se vidi, kakšno omiko razširjata „Soča“ in „Primorec“. Tu se vidi, kako vzgajajo ljudstvo napredni učitelji. Sramujte bo 1 a Lepega voznika so imeli ba-tujski pevci, ko so se peljali v Rihenberk. Pri odkritja spominske plošče je pomagal liberalcem žvižgati. Za to „sodelo-vanje“ bo dolgi Kalabrež račanil eno krono več. Pa naj bo, saj jih je silno potreben I a Trgaj ml rožice. — V 99. št. „Soče“ se norčuje neko dušsvno revše iz pevskega zbora, ki je pel baje: „Tak’ dolgo smo prepevali" in baje tudi „trgaj mi rožice11 itd. in pravi o tem, da jo bilo to smešno. Temu nadatnemu laži-učenjaku se zdijo narodne pesmi smešne! Ubogi revež nima toliko znanja o slov. glasbeni literaturi, da bi vedeli, da so te pesmi le odlomek iz VI. venca Fr. Ferjančičevih krasno harmonizovanih nar. pesmi. Sicer pa je omenjeni pevski zbor pel cel venec. Omenimo pa, da pesmi „delaj mi pušelce“ sploh ni v nobenem Ferjančičevem vencu. Torej ne moremo ometi, kje je dolgouhni kritik slišal one besede. a Jezik so kazale. — Ko je li-biralna sodrga napravila demonstracijski obhod po Rihenberku povodom zadnje slavnosti, marširala so v zadnji vrsti nektera dekleta ter mimoidočim kazale svoje napredne jezike. Videli smo jih — dolgi so. a Zakaj niso nastopili? — V „Soči“ se pritožujejo liberalci, češ, da jim je bilo zabranjeno sodelovati pri Gregorčičevi slavnosti v Rihemberku. Prepričali smo se, da je to debela laž. Elini in pravi vzrok zakaj nista nastopila Plesničar in Možina s svojimi pevci je ta, da nista bila zmožna naučiti svojih pevcev pesmi katere so bile na programa. Zbrala sta pevc* — poskušala — a ni šlo. Ali ao učne moči ali mate-rijal tako slab — tega ne bomo razmo-trivali. To je resnica, kar pa piše „Soča“ je vse laž. a Napredujaško petje. — Med slavnostnim govorom „popeval“ je napredni rihenberški pevski zbor. Resnici na ljubo moramo priznati, da tako surovih glasov nismo slišali. Ti pevci in njih učitelji so toliko napredovali v glasbeni umetnosti, da so vsa pravila v takta in harmoniji — daleč zadej pmtili. a Na Otlici vidno in vedno napredujejo. Omenim le 2 novosti: 1. cerkev je dobila nov kip „Angelja Varha“ — res krasno delo, ki se 4e primerjati ne da stari podobi „Angelja Varha“, od , katere se pa vendar stare ženice težko ločijo... 2. prva veselica Marijinih hčer je vapela jako dobro. Ponovila se je ta veaelica deloma v nedelio 1. septembra. Pevcem bi bilo želeti, da bi dobili še par dobrih basov, potlej pa že lahko nastopijo še bolj javno nego do zdaj... Igravke v igri „Cita“ ao ae vrlo držale, ko bi prostor bil zaprt in ne le za silo napravljen, bi maraikak gledavec in po->n pnulnšavec imel — solzne oči,.. Glej, Gita, da boš res ostala dobra G ta, in tudi poboljšane dekle naj pazijo, da zopet ne postanejo Mala, Prava, Per-verza... Ogromen smeh pa je vzbujal drugi prizor: „Kmet Herodi Tu so pokazali pa moški svoj talent — res, občudovati je treba take igravce, ki prvič nastopajo... Le lako naprej; pošteno veselje naj ponUdi nnSteno delo! a Iz Brji. Na vejici »Primorca" je pognal lažnjiv članek iz Brji 3. avgusta 1907. Vi, ki hočete dokazati z vašim dopisom, da jc rihenberška cerkev dovolj prostorna, najbrže vse sodite po sebi. Za vas in take vrste ljudi, kakor ste vi, je gotovo še prevelika, zato, ker jo red-kokedaj znotraj vidite; ne rihenberške, in ne nobene druge. Pod Žabeljskitn turnorn in v kasovski dvorani so vsa vaša sveta opravila, odpustke pa dobivate iz društvenega soda. O cerkvi, vam svetujem, da se nikdar ne glasite, ker s tem se le smešite; saj še vrabci na strehi vedo, da vi niste ne za brjsko in ne za rihernberško cerkev. Pač pa dobro vemo vsi v naši fari, da se veliko trudite in da napravljate razdor med nami Brjci, da ne pridemo do zidanja ne ene ne druge cerkve. Kako bi se preprečilo zidanje v Rihenbergu, to imate zmeraj na dnevnem redu. Vi, ki pišete v vašem dopisu, da župnik in Pavlica snujeta zidanje nove cerkve v Rihenbergu, ste pokazali, da rihenberških razmer nič ne poznate, najmanj pa zadeve o cerkvi. Kaj niste nikdar slišali pokojnega župnika, ko je razlagal in vnemal ljudi za zidanje nove cerkve. Torej se nista sedanji župnik in župan tega izmislila. Tam kvasite tudi nekaj o farovžu. Pa o tem ni še nič gotovega. Kadar boste pa zagotovo zvedeli za zidanje novega fa-rovža, nas vsejtakoj skupaj pokličite, da nas bodete poučili, da če se zida farovž, bomo ob ves trtni zarod in ob vse pridelke. Saj dobro vemo, da vi, če je le mogoče, nas takih nezgod obvarjete. Za to vam ostane večen spomin na Brjah . . . Vi si upate trditi v vašem dopisu, da, rajši ko damo kaj za rihenberško cerkev, se vržemo v naročje ricmanjskim razmeram. No, za tiste riemanjske razmere ste sposobni samo vi. To lahko po vseh listih razglasite. Nas Občinarjev pa ne sramotite nikdar s takimi nepremišljenimi dopisi! Kaj vi boste nas primerjali Ri-cmanjcem? Kaj ste vi naš vodja’ Ne, Brjci ne bomo šli nikdar po vašem povelju. Mi ostanemo zvesti katoličani in udani svojini duhovnim pastirjem. Vam pa svetujemo, da se čimprej odpeljete v Ricmanje. Potem bi bil mir na Brjah, kakor je bil, ko ni bilo vas. No, pasji dnevi so tudi nam Brjcem doprinesli srečo. Obiskal nas je poslanec Štrekelj. Na mah je imel cele kupe brjskih naprednih potreb pred sabo, da je rekel: „Dalo se bo vsemu pomagati". Dobil je baje cele kupe prošenj. Rekel je, da morajo dozoreti. No, pa saj je ta gospod ptiček za to. Bo že znal te prošnje ravnati ; najbrže jih bo obesil na zvonik svetega Štefana na Dunaju. Ko bodo zadosti suhe, pa jo bo odkuril v gosposko zbornico ž njimi. Tako je s tem shodom pri kraju. A, kaj pal Shod je nastal kar oliskoma. Tekal je zasopljeni Colja, kakor vihra po vaseh: ..Poslanec gre, poslanec gre! Kedor je njega volil, hitro skupaj! En hekto vina bo, če ne bo ljudstva, kdo bo pa pil? Tak krik je bil, kot bi vse vasi gorele. V tem času so se vsi želodci za eno ped zvečali češ, zdaj se bomo napili rujuega vinca. Hitro vidimo 32 žejnih oseb priti skupaj. Polovica jih je bilo nevolivcev, ki so vsi ginjeni čakali visokega gosta Prikaže se od Zahriba poslanec Štrekelj v spremstvu Čopiča in sličnih gospodov iz Ri-henberga. Naši napredni junaki so kar trepetali pred Lojzetom. Eden izmed njih pa je rekel: „Kaj se bojite, saj sva pri vojakih skupaj konje „futrala“.“ Tako so šli v krčmo in so cmokali z ustnicami. A gospod poslanec pa ni dal več kot samo za en bokal. Pravijo, da je rekel, da nima drobiža. In zadovoljnost je bila preč ! Iz kanalskega okraja. ki Iz Lukovca. — še ni leto dni, ko Eta dva gospoda zapustila lokovško dnhovnijo. Ni dvomiti, da se je v nedeljo t vsaki družini teško določil potrebnega varnim za dom; vsakteri je hotel slišati še poslednji govor velečastitega in priljubljenega gospoda kurata. In res ža-lostna in pobita so postala vsa srca vernikov, koj v začetka govora. Govoril je tako ganljivo, da je v cerkvi vse ihtelo. Lepo nas je podučeval, lepo nam govoril; a tndi svaril. Vedno smo bili ginjeni od njegovih govorov; a zadnji govor njegov nam ne izgine iz spomina. Ne da se tajiti, da si je v tem času pridobil ngled in spoštovanje VBeb duhovljanov, saj je bil vedno dobor oče ubogih, (skrben pastir svojih ovčic, marsikatero trdovratno srce je spreobrnil, vedno delovai v spovednici, na prižnici in v župnišču. Da je bil res priljubljen in spoštovan, potrjujejo oni, ki so ta čas prihajali v domačo cerkev k službi božji, ker poprf j so hodili le v sosedno če-povansko cerkev. Zadnjo sv. mašo je imel pri nas v ponedeljek t. j. 2. t. m. ob 8. uri zjutraj, k kateri je došlo prav monogo vernikov, po sveti maši je dal poslednji blagoslov vernikom z Najsvetejšim. Potem je blagoslovil rožne vence, sveče in druge stvari vernikom. Koj potem je pa odšel, veliki zvon ga je spremljal. Žalostni smo bili vsi, vedoč, da pri nas ne bo več služboval. Kljub temu pa iz srca želimo, da bi ga Bog ohranil na mnoga leta, čilega in čvrstega. Več Lokovčanov. Iz tolminskega okraja. t Vojakovo pismo— pozdrav izobraževalnemu društvu „Soča“ pri Sv. Luciji. — Vojak-rojak nam je poslal iz Trsta sledeče pismo : Dragi „Primorski List1*! Sprejmi v svoje predale meje skromne vrstice od valov Binje Aprije. Naš polk št. 97. ne mudi sedaj na cesarskih vajah na Koroškem. Ne misli dragi čitatelj, da se nam vojakom vedno slabo godi. Pred kratkim se je ustanovila pri Sv. Jakobu »Slovenska čitalnica", kamor zahajamo slovenski fantje v vojaški suknji skoro vsako nedeljo, kjer se dobro zabavamo med vojaki. Seveda pri tem vadno mislimo na domače gore in planine. V zadnji številki ..Primorskega Lista" sem bral, da namerava izobraževalno društvo” „Soča“ pri Sv. Luciji prirediti v nedeljo veselico. Žal mi je, da ne morem biti zraven, ker mi ne dopuščajo vojaške dolžnosti. Zato želim kot rojak cenjenemu društvu vse najboljše I Bog je živi! Še en pozdrav od obal sinje Adrije vsem rojakom v solnčni goriški ter tolminskim goram!“ Iz cerkljanskega okraja. c Soja „Kmečke zveze1*. — Po shodu se je vršila v dvorani BGospo-darekega dcmau seja „Kmečke z»eze“. Predsedoval je predsednik Franc Tavčar. Navzočih je bilo 17 odbornikov. Tajnik Gabr. Bevk prečita utemeljene resolucije, katere so se fprejele pri zadnjem občnem zboru in se že odposlale na kompetentna mesta. Dalje tajnik omenja, da je nujna potreba enotnosti glede objav „Zveznih“ zadev in sklepov. Sklene se sprejeti kot društveno glasilo »Primorski I i s tw, kateri naj se tako preuredi, da bode ob enem tudi glasilo vseh „K m e č-kih zvez11 na Goriškem. V tem glasilu se bodo za naprej tudi naznanjale seje in sklepi istih. Dolžnost pa je vseh odbornikov in članov „l