Izhaja vsak četrtek UREOMSTVO )N t'PR\VA: Trst, Ulica Martin delia liberti (Ul. Commort iale) 5 ’ I Tel 2i> HO Za Italijo; Gorica, l‘/za Vittoria 1 K/i 1. iMSt. pred. (casella posl.) Trst 431 Poit č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 35.— lir NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna Ur 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2k>0. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 427 TRST, ČETRTEK 29. NOVEMBRA 1962, GORICA LET. XI. PO OBČINSKIH VOLITVAH V TRSTU Posledice vključevanja Slovencev v italijanske stranke Uspeh Skupne slovenske liste na zadnjih občinskih volitvah v Trstu je dokazal, da smo številni tržaški Slovenci prepričani o nujnosti, da se morrmo vsi Slovenci pod [talijo takoj združiti in samostojno nastopiti, če hočemo ohraniti in okrepiti slovenstvo na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. Večina tržaških Slovencev se zaveda, da mora narodna skupnost složno in enotno nastopi'*, kadar so ogrožene njene bistvene vrednote, kaikor sta njena zemlja in jezik. Naša trnka, a borbena preteklost nas uči, da smo Slovenci mnogo ali vsaj nekaj dosegli, kadar smo složno in enotno nastopali. Kadar smo bili razcepljeni in razbiti, so nas izigravali in teptali. To velja tudi danes. Večina Slovencev je prepričana, da slovensko združitev lahko uresničimo le v okviru slovenske organizacije. Vsakemu pametnemu človeku je jasno, da slovenske enotnosti ne moremo uresničiti v okviru italijanskih organizacij, kakor so Krščanska demokracija, Italijanska komunistična partija in Italijanska socialistična stranka. Če bi se vanje vključili, bi storili narodni samomor. Z vključitvijo v italijanske poli tične stranke bi se odpovedali načelu in pravici do politične samobitnosti. Podredili bi se tujemu vodstvu, ki bi ščitilo koristi svojih italijanskih pristašev ter zanemarjalo Slovence. Ker je v teh strankah občevalni in upravni jezik izključno itaUjanski, bi izpostavili slovenske privržence potujčevanju. Slovenci bi postali sredstvo, ki bi ga italijanske stranke izrabljale le toliko, kolikor bi koristilo njihovim strankarskim interesom. PREDVIDEVANJA POTRJENA Skupna slovenska lista je že pred volitvami večkrat opozorila na pogubne posodice vključevanja Slovencev v italijanske politične organizacije. Poudarjala je, da so tisti Slovenci, ki volijo italijansko komunistično partijo, italijansko socialistični' stranko ali kako drugo tujo listo, na popolnoma zgrešeni poti. Izidi nedavnih občinskih volitev v Trstu so nam — žal — ponovno v celoti potrdili taka predvidevanja. Lista tržaške federacije italijanske komu-nističr e partije je na zadnjih volitvah dobila 38.497 glasov ter 13 svetovavcev. Za komunistično listo je — po trditvah sanrh tržaških komunističnih prvakov — glasovalo kakih 17 do 19 tisoč Slovencev. Od vseh glasov, ki jih je prejela komunistična lista, je bilo torej približno po’ovica slovenskih. Po demokratičnem načelu bi moralo biti od 13 izvoljenih komunističnih svetovavcev šest Slovencev. Toda zgodilo se je drugače. Slovenski komunistični pristaši so dobili le tri svetovavce. Zakaj tolikšna krivica? Slovenski komunisti so se z vključitvijo v italijansko stranko podredili tujemu vodstvu, ki ščiti predvsem koristi svojih italijanskih pristašev. Drug primer, iz katerega je razvidna pogubnost vključevanja posameznih Slovencev v italijanske stranke, nam nudi povolilno zadržanje vodstva italijanske socialistične. stranke. BOLEČA UGOTOVITEV Kakor je znano, sta pri zadnjih volitvah kandidirala na listi italijanske socialistične stranke tud Slovenca Dušan Hreščak in inž. Pino Pečenko. Kandidata sta v predvolilnem boju pozivala Slovence, naj jima dajo preferenčne glasove, da bosta izvoljena v občinski svet. Odzvali so se številni Slovenci ter jima dali preferenčni glas v upanju, da bomo Slovenci imeli več kandidatov v novem občinskem svetu. Hreščak in Pečenko sta od vseh socialističnih kandidatov prejela največ preferenčnih glasov. TocJa njuni dobronamerni volivci so bili kaj kmalu razočarani. Takoj po volitvah je inž. Pečenko odstopil. Zakaj? Inč. Pečenko je bil za vodstvo italijanske socialistične stranke dober, dokler je valbil Slovence, naj glasujejo za italijanske Socialiste. Ko je bil izvoljen, je postal nezaželeno breme, katerega se je treba čimprej odkrižati. Tudi ta primer ponovno zgovorno potrjuje našo trditev, po kateri itali- janske stranke izrabljajo slovenske privržence v toliko, kolikor koristijo njihovim interesom. Iz izidov zadnjih občinskih volitev v Trstu je torej razvidno, da smo tržaški Slovenci izgubili zaradi raztresenosti Slovencev po italijanskih strankah najmanj štiri mesta v sedanjem občinskem svetu. Ta ugotovitev je zelo boleča za vsakega zavednega Slovenca. Vsak preudaren Slovenec mora ugotoviti, da so za takšno stanje odgovorne tiste osebe in skupine, ki nasprotujejo združitvi vseh slovenskih sil in njihovemu samostojnemu političnemu nastopu. Za takšne porazne posledice so kr -ve tiste osebe, ki zavzemajo za vključevanje Slovencev v italijanske stranke ter prepričujejo in silijo naše ljudi, da volijo lu-je liste. ZA ZDRUŽEVANJE Zato menimo, da je dolžnost vsakega Slovenca, da odločno zavrne prišepetavce pogubne politike vključevanja in potujčevanja; da si z vsemi silami prizadeva za uresničenje narodne sloge in bratstva; da po svojih močeh pomaga pri stvarnem združevanju Slovencev na Tržaškem. S tem bo vsakdo pripomogel, da bomo tržaški Slovenci čimprej združeni in enotno nastopali. V okviru Skupne slovenske liste je dovolj prostora za vse slovenske politične skupine in za vsakega zavednega Slovenca in Slovenko. D. D. De Gaullova zmaga Z ožjimi volitvami med kandidati, ki prvi dap. glasovanja niso prejeli predpisane večine glasov v posameznih volilnih okrožjih, so se v nedeljo v Franciji zaključile volitve za novo poslansko zbornico. Kot je bilo pričakovati je golistična koalicija dosegla prodorno zmago, saj si je zagotovila absolutno večino poslanskih mest v parlamentu. V povojni francoski zgodovini ni takšnega uspeha doslej zabeležila nobena druga politična stranka. Samo De Gaullova »Zveza za novo republiko« (U.N.R.) bo v zbornici imela 233 poslancev, to je 9 manj, kot znaša absolutna večina. S Skupno s poslanci, ki so bili izvoljeni z glasovi pristašev tako imenovanega »Združenja za obrambo V. republike«, pa bo U.N.R. popolen gospodar v poslaniski zbornici. Največji poraz je na teh volitvah doživel »Narodni center neodvisnih«, ki je v prejšnjem parlamentu imel 121 poslancev, sedaj jih pa ima samo 50. Močno je nazado- valo tudi »Ljudsko republikansko gibanje« (MRP), ki je stranka francoskih katoličanov. V zbornici bo odslej imelo 38 poslancev, medtem ko jih je bilo prej 57. Volitve so pokazale, da so komunisti druga najmočnejša stranka. V zbornici pa bodo imeli 41 poslancev, in sicer 25 manj kot socialisti, ki so po številu poslanskih mest druga najmočnejša politična skupina v parlamentu. Na ožjih volitvah so namreč komunisti v mnogih volilnih okrožjih podprli socialistične kandidate, s čimer so preprečili iz volitev marsikaterega De Gaullovega pristaša. Kljub temu so komunisti znatno napredovali, saj se je število njihovih poslancev povečalo od prejšnjih 10 na sedanjih 41. Okrepili so se tudi socialisti, ki bodo v parlamentu imeli 66 poslancev, medtem ko jih je prej bilo le 43. Izid volitev je pokazal, da ima De Gaulle (Nadaljevanje na 2. strani) ! Kje poteka Mae Mahonova črta haoio e NEDELJA, 2. decembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmiajše: »Usoda smešnega pajaca«, pravljica (Vojo Kuzmanovič - Desa Kraševec), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem (Cerkveni zbor iz Rupe); 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Vokalni tercet »Metuljček«; 17.00 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 18.30 Obisk v naši diskoteki: »Sergij Kocjančič« (Saša Martelanc); 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 21.30 Sodobna simfonična glasba. o PONEDELJEK, 3. decembra, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 18.00 Baritonist Andrej Štrukelj (Samospevi Pavleta Merkuja); 18.30 Glasba in glasbeniki v anekdotah (Dušan Pertot); 20.30 Peter Cornelius: »Bagdadski brivec«, komična opera v dveh dejanjih. * TOREK, 4. decembra, ob: 12.00 Pomenek s poslušalkami; 17.20 Sem in tja po lahki glasbi; 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »Tolminci« (Martin Jev-nikar); 21.30 Koncert pianista Freddyja Došeka — Krešimir rribec: Asonance, Vlastimir Mikolovski: Toccata, Sergej Rachmaninoff: Tri etude, op. 39: št. 5, št. 2 in št. 6. o SREDA, 5. decembra, ob: 12.00 Brali smo za vas; 18.00 Z zborovskih glasbenih natečajev »Antonio Illersberg«; 18.30 Julijski in furlanski skladatelji; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Darilo sv. Miklavža«', mladinska radijska igra (Aleksander Marodič), igrajo člani RO; 22.00 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: »Lttigi Rossi in kantata 17. stoletja«. « ČETRTEK, 6. decembra, ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »Tolminci« (Martin Jevnikar); lf/Tj Italijanščina po radiu; 18.30 Koncert zagrebškega Godalnega kvarteta — (violnista Josip Klima. Zlatko Balija; violist Dušan Stranič; violončelist Fred Kiefer); Matko Despič: Kvartet; 19.00 Širimo obzorja — »Nekaj o raketnih izstrelkih« (Slavko Andree); 20.30 Simfonični koncert Tržaške Filharmonije. Približno ob 22.00 Tržaško kulturno življenje — Milko Bambič: »Slikar Lojze Spacal«. » PETEK, 7. decembra, ob: 12.00 Pomenek s poslušalkami; 18.00 Harfistka Pavla Petrič-Uršič — Paul Hindemith: Sonata; 19.00 Radijska univerza — Maks Šah: Iz arabskega sveta: »Arabci v civilizaciji in kulturi«; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Novele in črtice — Anton Francesco Grazzini: »Krivični mrtvec« (Josip Tavčar). • SOBOTA, 8. decembra, ob: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Zgodovinske zanimivosti; 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke; 15.30 »Vera in nevera«, drama v treh dejanjih (Anton Leskovec), igrajo člani RO: 16.40 S produkcije gojencev glasbene srednje šole v Ljubljani; 17.20 II. Vatikanski koncil — poročila in komentarji o Vesoljnem Cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenščina : 19.00 Družinski obzornik, ureja prof. Iv. Thcuerschuh; 20.40 Zbor »Kras« pod vodstvom Pavle Komel; 21.00 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič). TEDENSKI KOLEDARČEK 2. decembra, nedelja: 1. adventna 3. decembra, ponedeljek: Frančišek Ksav. 4. decembra, torek: Barbara 5. decembra, sreda: Nikolaj 6. decembra, četrtek: Miklavž 7. decembra, petek: Ambrozij 8. decembra, sobota: Brezmadežna ŽALOSTNA STATISTIKA Po poročilih Avtomobilskega kluba Italije so našteli lansko leto 306 tisoč cestnih nesreč, življenje je zgubilo 8897 ljudi; ranjenih je pa bilo 218.945 oseb. Najmanj avtomobilskih nezgod se je pripetilo v Turinu, največ pa v Rimu. Običajni vzroki sra prehitevanje in nepravilno dajanje prednosti. Ugotovili so pa še eno novost, da se zgodi dosti več nesreč na cestah izven mest, kakor v mestih samih, čeprav je tam večji promet. Mac Mahonova črta je meja, ki poteka po visokih himalajskih grebenih in deli Indijo od Kitajske. Dolga je okrog 3500 km. To mejo so potegnili leta 1941 in je Kitajska ni nikdar priznala. Ime je dobila po predstavniku britanskega kolonialnega imperija, ki je tedaj vodil s Kitajsko razgovore o razmejitvi. Kitajci pravijo, da je meja krivična, ker je bilo na ta način več kot 150.000 kv. km kitajskega ozemlja priključenih Indiji. Indijci pa trdijo, da je ta razmejitev še najbolj naravna. Mac Mahonova črta poteka točno po razvodnici, tako da je indijskim in kitajskim obmejnim stražam omogočeno nadzorstvo nad obmejnim ozemljem. Pri tem so Kitajci še na boljšem, ker veliki reki Ind in Bra-hmaputra izvirata na njihovem ozemlju in tako lahko z najvišjih točk nadzorujejo promet na poteh, ki vodijo v doline omenjenih rek. Kitajci pa bi še želeli, da bi sc meja premaknila še bolj južno od glavne razvodnice. S tem bi se pa pojavili prav pred hindustansko nižino, kjer živi okrog SPREJEM NA JUGOSLOVANSKEM KONZULATU V prostorih jugoslovanskega konzulata v Trstu je bil v 'sredo na predvečer dneva republike slovesen sprejem, ki ga je priredil generalni konzul g. Rudi Janhuba. Sprejema so se udeležili najvišji predstavniki oblasti, med njimi generalni vladni komisar dr. Mazza, župan dr. Franzil in predsednik pokrajine dr. Delise. Med gosti, ki sta jih sprejemala generalni konzul in soproga, so bili tudi številni predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja s Tržaškega in Goriškega ter iz videmske pokrajine. Sami poviški Ko so se v torek zjutraj kadilci prebudili, so z jezo prebrali novico, da so se vsi zavojčki cigaret podražili za 20 lir. Najbolj so prizadeti kadilci slalbših vrst, ker morajo plačati isti povišek za »alfa« kot na primer visok uradnik v finančnem ministrstvu, ki kadi samo fine cigarete. Pri nas je pač tako, da morajo revnejši sloji nositi enaika bremena kot bogatini, čemu smo pa enakopravni, nas tolažijo. Liberalni poslanci so v tem smislu vložili tudi interpelacijo v parlamentu. Na vrsti so pa še drugi poviški, železniške tari fe bodo poskočile od 10 do 15 odstotkov. Podražile se bodo vstopnine za kino, kol-kovine, da ne govorimo o cenah živil, ki polagoma, a nevzdržno lezejo navzgor. Oblasti se rade izgovarjajo, da gredo vsi ti poviški na račun plač državnih uslužbencev. V javnost mečejo radi kot pasjo kost zlasti šolnike, češ plače smo jim zvišali, kaj moremo, če ste vi reveži davkoplačevalci obremenjeni. V resnici pa šolniki, ki morajo biti še vedno po pameti določenih ljudi cankarjanski »hlapci«, še se daj niso prejeli določenih poviškov od avgusta dalje. Ko pa je šlo za poviške sodnikom in podčastnikom v skladiščih, se ni nihče razburjal. Tu je tudi prav taka dvojna mera kot pri cigaretah. 100 milijonov Indijcev in ki je steber indijskega kmetijstva ter industrije. Sestanek Kennedy-Miko)an Po 24 dneh bivanja na Kubi se sovjetski podpredsecnik Mikojan te dni mudi v Združenih državah. V New Yorku se je sestal z glavnim tajnikom OZN U Tantom in z ameriškimi predstavniki pri Združenih narodih. V mednarodni javnosti pa Vlada mnogo pričakovanja za današnje srečanje med predsednikom Kcnnedyjem in sovjetskim prvakom. Predmet njunih razgovorov ni samo vprašanje Kube, temveč tudi drugi mednarodni problemi. Zdi se, da je sedaj ugodni čas za nadaljevanje pogajanj med obema taboroma in za ublažitev mednarodne napetosti. Prebivalstvo Jugoslavije Ob koncu lanskega leta j s Jugoslavi ja i metla 18 milijonov 549 tisoč prebivalcev. V primeri z letom 1921 je število prebivalstva narastlo za pet milijonov. V Jugoslaviji je po številu največ Srbov, in sicer 7 milijonov 800 tisoč. Za njimi pridejo Hrvati z mallo manj kot petimi milijoni. Na tretjem ms tu so Slovenci z nekaj več kot poldrugim milijonom ljudi. Sledijo Makedonci, katerih je en milijon 45 tiseč, in pol milijona Črnogorcev. številne so tudi druge narodnosti. Največ je Albancev, katerih število znaša 915.000. Potem so še po vrsti Madžari, Grki, Slovaki, Romuni, Bolgari, Čehi in Italijani. Teh so našteli 23.000. v NIKOLI PREPOZNO Mesto Vinci v Italiji je rojstni kraj slovitega učenjaka Leonarda da Vincija, ki je živel v 15. stoletju. V rojstnem kraju še do danes niso postavili spomenika rojaku, ki ga poznajo vsi ljudje zadnjega pol tisočletja. šele zdaj se je zganil občinski svet in je razposlal po vsem svetu prošnje za pri spevke. ČESTITAMO! Dne 17. novembra sla si v Trstu obljubila večno zvestobo dr. ing. Ladislav Sterle in dr. Breda Štolfa. Novemu paru iskreno čestitajo prijatelji in znanci ter mu želijo mnogo sreče v novem življenju. čestitkam in voščilom se pridružuje tudi No- vi list. De Gaullova zmaga (Nadaljevanje s 1. strani) za seboj večje število ljudstva, kot se ie moglo sklepati ob nedavnem referendumu za spiemembo ustave. Nepristranski politični opazovalci pa se kljub temu sprašujejo, ali bo golistična koalicija mogla tudi v bodočnosti odločilno vplivati na francosko politično življenje. Sprašujejo se zlasti, ali je politično koristno, da se vsa oblast zaupa raje eni sami osebi, kot pa večji skupini ljudi, ki zagovarjajo natančno določen politični program. Izdaj« Konzorcij Novega lista » Odgovorni urednik Drago I.egiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 Vatikanski koncil II. skih resnic. V debato je odlično posegel tudi istrski rojak poreško - puljski škof Ne- V soboto in nedeljo je papež sprejel v posebnih avdijencah škofe posameznih dežel. Nadalje so se pri njem zadržali nemški kardinali in škofje. V nagovoru je Janez XXIII. poudaril, da so temelji vere vedno isti. Vendar se'mora Cerkev pri raz-glaševanju resnice prilagoditi vedno novim razmeram, toda le previden postopek je jamstvo za uspeh. Papežev poudarek je v zvezi z razpravo koncila o virih razodetja. Pojavili sta se namreč dve struji pri razlagi tega člena. Papež pa je rešil vprašanje tako, da je imenoval za to vprašanje posebno kardinalsko komisijo, v kateri sede predstavniki obeh struj. Komisija ima nalogo proučiti osnutek o virih razodetja, o katerem bodo razpravljali na generalni seji. V torek so koncilski očetje na 28. generalni seji zaključili razpravo in gjlasovanje o uporabi modernih komunikacijskih sredstev, radia, televizije, tiska za širjenje ver- Za Kolumbovimi sledovi V modernem 20. stoletju se marsikaj ne posreči, kar so pred 500 leti zmogli naši predniki. Ta resnica se je izkazala tudi pri poskusu, da bi ponovili potovanje Krištofa Kolumba, ki je leta 1492 odkril Ameriko. Zgodba je pa sledeča. Ameriški ilustrirani tednik »Saturday Eve-ning Post« je dal stesati popoln posnetek Kolumbove karavele »Nina«. Jadrnica je dolga komaj 12 metrov in ima 30 ton prostora. Na krov so postavili prav enake in preproste navtične priprave, kot jih je imel veliki odkrivatelj. Posadka »Nine II.« je štela enako število mož, kot jih je imela »Nina I.«, to je španskega kapitana Carlosa Etayo in šest mornarjev. Poleg teh pa še ameriškega časnikarja Roberta Marksa, ki je imel nalogo opisati vso odpravo po Kolumbovih stopinjah. Jadrnica je odplula 19. septembra iz Pa-losa, istega pristanišča, od koder je odjadral tudi Kolumb. Ladja je pristala, kot njena prednica, 12. oktobra na Kanarskih otokih, da napolni zaloge z živežem in pitno vodo. Odplula je na odprti Atlantik 28. oktobra. Morsko lupino so srečali nekateri parniki že proti sredini oceana. Po računih, posnetih iz Kolumbovih dnevnikov, bi morala pristati 10. novembra na otoku San Salvador, kjer je vrgla sidro prva »Nina«. Kolumbove posnemovalce so pa tam zaman pričakovali. Letala in ladje iščejo po morju drzne mornarje, a te je s karavelo vred morda že potegnilo morje v globino. ZA HRBTOM Republika Pakistan, ki se nahaja Indiji za hrbtom, je vedno v sporu s svojo sosedo. Kitajsko - indijski spor je Pakistanu kar prav prišel. Kar brž 'je navezal stike s Pekingom. V parlamentu so ostro napadali Ameriko, ker je dobavila orožje Indiji. Predlagali so tudi, naj Pakistan izstopi iz vseh mednarodnih zvez, kjer so udeležene zapadne države. Eden izmed opozicionalmh poslancev je govoril, da ni prijatelj komunizma, pač pa kitajskega ljudstva in je dodal, da se Kitajska samo 'brani pred indijskim napadom. Stara politična pesem o levu in jagnjetu, ki kali vodo. Ž)1Č. Zadnja novost s .koncila je papeževa odločitev, da se ne bo drugi del koncila pričel že 12. maja, ampak šele 8. septembra prihodnjega leta. Razlog za odložitev je predvsem potreba, da komisije natančno pregledajo dosedanje delo in da pripravijo nove osnutke. Drugi razlog je finančni, kei bi koncilski očetje imejli preveč stroškov za potovanje in bivanje v Rimu spomladi in potem še enkrat jeseni. Sto let pošte Letos obhajajo italijanske pošte stoletnico svojega obstoja. V ta namen je poštno ministrstvo razglasilo različne spominske svečanosti, ki bodo trajale od 21. novembra do 2. decembra. Najbolj zanimivo je potovanje poštnih voz s postiljoni na kozlu. Kočije in postiljoni so napravljeni v slogu in nošah izpred sto let. Kočijaži bodo zatrobili na rog in odpeketali s starinsko vprego z osmih različnih skrajnih koncev države do Rima. Ena izmed teh starinskih poštnih kočij s postiljonom in kočij ažem je oddrdrala tudi iz Milj skozi Trst, Benet V sklopu tridesetih afriških samostojmn držav, ki so dosegle popolno samostojnost, zavzema eno odličnih mest republika Nigerija v zapadni Afriki. Komaj dve leti sta minili v oktobru, odkar je zaplapolala na drogu v glavnem mestu Lagosu zelena - bela - zelena zastava. Iz topov na angleških vojnih ladjah je zagrmelo 21 strelov v pozdrav novi afriški republiki, ki je bila več kot šestdeset let podložna britanski kolonialni oblasti. Svobodo je dobilo 36 milijonov ljudi, ki žive na ozemlju 700 tisoč kvadratnih kilometrov, na skoro tako obširnem, ikot je vsa Srednja Evropa. Ko se je poleglo prvo beh obrežjih. Zbrali so po en primer vseh zanimivih živali in žuželk s tistega področja, katere bodo zdaj specializirani strokovnjaki podrobneje preučili. ANGLEŠČINA V SVETU Angleščina se v svetu vedno bolj širi kot literarni jezik. Poleg angleške in ameriške literature nastaja še cela vrsta drugih literatur, ki so pisane v angleščini. Pri tem ne gre samo za britanske dominione s prebivalstvom belega porekla, ki si ustvarja lastno literaturo, ampak tudi za črnske in azijske narode, ki pišejo v angleščini, kot na primer Nigerijci, Malajci, Liberijci, Južno-Afričani in drugi. Teh literatur ne prištevajo več k angleški književnosti, ampak dobivajo lastno mesto v svetovni književnosti in tudi angleški jezik, ki ga uporabljajo, zadobiva čisto posebno, lokalno barvo. mogel do konca pokazati svoje nedvomno bogate zmožnosti.« Zagrebška »Borba« pa piše v recenziji, pod katero je podpisan Nasko Frandič: »V gledališkem ansamblu je imel največ diha Stane Starešinič, čeprav je njegov »Hamlet« bolj besen kot prežet z močno bolečino, s čimer je zmanjšana komponenta spiritualnosti in karakteristične intelektualne meditacije — bistvenih potez lika in duhovnega pravila neodločnega ter s filozofskim razmišljanjem obteženega Hamleta.« Stane Starešinič se bo pojavil na predstavah Slovenskega gledališča v Trstu spet v začetku decembra, ko bo uprizorjena otroška »Pravljica o carju in pastirju«. Izšlo bo Kocbekovo delo Pri Mohorjevi družbi bo izšel odlomek Kocbekove knjige »Listina«, ki predstavila drugi d«l »Tovarišije«. Zadnje čase se Kocbekovo ime spet pojavlja v osrednji slovenski literarni reviji »N" sodobnost«. Odlomek »Listine«, ki bo izšel pri Mohorjevi družbi, opisuje baje Kocbekovo pot v Bosno na zborovanje jugoslovanskih partizanpv. Krajši odlomek iz »Listine« je bil pred meseci objavljen že v reviji »Naša sodobnost«. Vzbudil je pozornost po svojih literarnih kvalitetah. Francoski list o slovenski poeziji Ena zadnjih številk francoskega literarnega tednika »Les Lettres Frangaises« prinaša daljši članek o antologiji slovenske poezije, ki je izšla pred kratkim v francoskem prevodu v uredništvu Draga Šege. V članek je vključen tudi intervju s Šegom. Ni nam pa ugajalo, da Sega v svojem intervjuju toliko naglaša, da smo bili Slovenci samo narod sužnjev in tlačanov. Naša zgodovina se vendarle lahko ponaša tudi z velikimi dejanji uporništva in bojnega junaštva; v času Karantanije, bojev proti Turkom in kmečkih uporov. SMRT ARGENTINSKEGA PISATELJA Umrl je znani argentinski pisatelj Manuel Gal-vez. Star je bil 80 let. Do zadnjih dni je bil aktiven. Zapustil je veliko število del pripovednega značaja, med katerimi je najbolj znan roman »Na- | cha Regules«, biografije in zgodovinske študije. V Argentini, kjer je bil zelo popularen, so vzbu- I jale. nekatere njegove knjige obsežne polemike, zlasti zaradi svojega nacionalizma. Slovensko>koroška kulturna izmenjava Dogovorjeno je bilo, da bodo že v prvi polovici leta 1963 gostovali na Koroškem ljubljanska Opera, Slovenska Filharmonija, Slovenski oktet ter violinist Igor Ozim. Pri tem bo operno gledališče izvedlo Verdijevega »Rigoletta« ter Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«, Filharmonija pa bo posredovala slovanska glasbena dela Rahmaninova, Čajkovskega in Ramovša. Iz Celovca pa bodo prišli gostovat igralci celovškega gledališča z Milocker-jevo opereto »Dijak prosjak« ter znani pevski zbor celovških madrigalistov. Verjetno pa bodo tudi v dramskem repertoarju celovškega gledališča v prihodnji sezoni upoštevali eno izmed jugoslovanskih dramskih del, morda Krleževo v zvezi z življenjskim jubilejem tega pisatelja. Dejansko mineva letos že 12 let, odkar se je začela plodna kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo. Bilo je leta 1950, ko je ljubljanska Opera — kot sploh eden prvih jugoslovanskih ansamblov na povojnem gostovanju v tujini — nastopila 'v Celovcu. Primerjanje umetniških dosežkov, odmev pri občinstvu ter osebni stiki, nastali prav ob takih izmenjalnih gostovanjih so nedvomno v teh letih opravili pozitivno delo, tako da danes stvari tečejo že precej gladko. DVA RUSKA PROTISTALINISTICNA ROMANA Moskovska »Pravda« je objavila včeraj zelo u-godni recenziji o dveh protistalinističnih romanih. Oba se dogajata v Stalinovem času in se zelo kritično izražata o pokojnem diktatorju. Pri prvem romanu gre za delo »En dan v življenju Ivana Denisoviča«, pisatelja Salčanicina. Drugi roman pa ima naslov »Dan, ki mine« in njegov avtor je Vadim Kuževnikov. Prvi roman prikazuje življenje v nekem koncentracijskem taborišču v Stalinovem času in objavila ga je literarna revija »No- vii mir«, to je »Novi svet«. Drugi roman pa je izšel v reviji »Znamnja«. Pripoveduje pa zgodbo o nekem zidarju, ki so ga poslali v koncentracijsko taborišče, ker je kritiziral stalinistično manijo ?.a gradnjo donebnikov namesto stanovanjskih hiš. UMRL JE SLIKAR GIANNI RUSSIAN Tržaška javnost je z žalostjo sprejela na znanje, da je umrl znani tržaški slikar Gianni Rus-sian, profesor risanja na državnem umetnostnem institutu. Na raznih italijanskih in mednarodnih razstavah je bil že večkrat nagrajen in je bil živahno udeležen v kulturnem življenju, naše dežele. Vidmar o ,Administrativni baladi, SLOVENSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR priredi TEORETIČNO - PRAKTIČNI SMUČARSKI TEČAJ »na suhem« Tečaj bo v prostorih Slovenske prosvete v Trstu, ulica Donizetti 3, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih ob 21. uri. Vaje bo vodil Rafko Dolhar. Prijave pri prvi vaji, dne 3. 12. 1962 ob 21. uri. Vabljeni so vsi ljubitelji zimskega športa! Josip Vidmar je v nekem ljubljanskem dnevniku hudo raztrgal komedijo »Administrativna balada«, katero je pred kratkim prvič uprizorila ljubljanska Drama Slovenskega narodnega gledališča. »V svoji zgovorni žurnalistični vsevednosti avtor te reportaže, ki je, seveda komediji popolnoma nepodobna, za gotovo ne ve tega, da je zlasti satire mogoče pisati samo s prodirnim umom in duhom, ki ne ostaja na površini, temveč razkriva globlje skrite sile takega ali drugačnega življenja« — piše Josip Vidmar. »V tem pogledu je Mikel v svoji »baladi« od začetka do kraja čista in najbanal-nejša površina. Nenaravnost in siromaštvo glavnega konflikta v zvezi z uradnimi prostori, konflikta, ki ne vodi nikamor in ki ga avtor ne zna razplesti, primitivni paralelizem s predplenumsko nakano v obeh taborih, ki se v redakcijskem taboru i?.gubi v pesek, v Zavodu pa v obsežno in dovolj nesmiselno igro v igri, ki tudi nima izteka, ceneno in šlagersko ravnanje z dialogom, ki je res neusmiljena antologija trivijalnosti in neokusnosti, da se človeku podrobno navajanje kratko-malo upira — to so manifestacije kritičnega duha tega dela, te odrešilne satire, po kateri našo družbo žeja in brez katere je kratkomalo v nevarnosti.« To je samo majhen odlomek iz izrazoslovja in primer sloga, s katerima Josip Vidmar uniči Mikelnovo komedijo. Svojo recenzijo zaključi z besedami, da je bilo vloženega veliko truda za delo, ki tega ni vredno. »Ali ni že zaradi igralcev, ki se morajo pojaviti pred občinstvom brez nalog, nedopustna taka iz- bira repertoarja, kakršno opazujemo zdaj že nekaj mesecev vse od Durrenmatta in Osborna in vse do vrste domačih del, ki v tem pogledu ne nudijo igralcu ničesar,« naglaša' Vidmar. »Neka najnižja raven za sprejem slovenskega dela v repertoar osrednjega gledališča mora eksistirati. Zdi se mi,.da je delo ,ki je po svojem okusu v bistvu zelo blizu miselnosti, kateri se hdče posmehovati, vendarle neprimerno za ta namen, ker je v svojem bistvu v protislovju samo s seboj,« Vidmarjeve kritike, ki so postale zadnji čas silno stroge, povzročajo navadno tudi polemike v literarnih in gledaliških krogih. —o— Michel Mohrt nagrajen Francoska akademija je podelila svojo letošnjo nagrado za roman pisatelju Miche.Iu Mohrtu za delo »La Prison Maritime« (Mornariški zapor). Nagrada znaša pol milijona lahkih frankov. Z njo hoče francoska akademija nagraditi kakega mladega pisatelja za delo, ki se odlikuje po bogati fantaziji in zvišanem navdihu. To je prva izmed velikih literarnih nagrad, katere, podeljujejo v Franciji proti koncu leta. Pisatelj Michel Mahrt je profesor prava in je napisal že številne knjige, med katerimi so najbolj znane: »Moje kraljestvo za konja«, »Nomadi«, »Zvesti služabnik« in biografijo o Montheralu pod naslovom »Svoboden človek«. GOSPODARSTVO Za in proti Skupnemu evropskemu tržišču Organizacija Skupnega evropskega tržišča j ima svoje prijatelje in svoje sovražnike ali j vsaj neprijatelje, poleg nekaterih nevtral- * cev, ki niso ne »za« ne »proti«. Prijatelji SET so predvsem države, ki so že v tej organizaciji: prvotnih 6, ki so organizacijo ustanovile, in sicer Italija, Francija, Nemčija in Beneluks, kar je kratica za Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg; tem se je pozneje priključila Grčija. Pristopiti pa želi še skupina držav, med katerimi je glavna Anglija, s katero prav sedaj potekajo pogajanja za pristop; nadalje želijo pristopiti tudi Turčija in več ali manj vse države zapadne Evrope z Avstrijo in Švico vred. V izvenevropskem svetu spadajo med prijatelje SET nekatere afriške države, ki so bile prej sestavni del francoskega imperija in so s Francijo še vedno v nekakšni gospodarski skupnosti. Te bodo preko Francije povezane s SET. Med ostalimi prijatelji so predvsem države, ki nimajo kmetijskih presežkov. Sem spada v prvi vrsti otočna država Ceylon. Nevtralnih držav, ki niso ne za SET in ne proti, je mnogo, a so Krompir v shrambi Letos ga imajo naši kmetje bolj malo, ker ga je suša stisnila in zato bi bila še posebna škoda, če bi krompir v shrambi utrpel še kakšno škodo. Shramba za krompir ne sme biti vlažna, ker v njej krompir rad gnije. Shramba ne sme biti pretopla, ker v tem primeru gomolji radi skalijo in poženejo dolge nitaste poganjke, posebno če je krompir na kupu. Pa tudi premrzla ne sme biti shramba, da ne bi pozimi gomolji zmrznili. Premočna svetloba tudi škoduje krompirju, ker je krompir živ predmet, ki diha in je to dihanje pri svetlobi močnejše kot v temi ali poltemi. Naši napredni gospodarji že vedo, kako se mora ravnati s krompirjem v shrambi, zato se ne bomo spuščali v podrobnosti. Opozoriti hočemo le na krompirjev molj, ki se v zadnjem času pojavlja tudi pri nas. K sreči je to edini škodljivec, ki napada krompir v shrambi. Krompirjev molj je majhen metuljček, katerega smo dobili med vojno iz Amerike, od koder so dobavljali krompir za prehrano predvsem ameriških vojakov. Me- i tuljček zaleže jajčeca navadno v očesne jamice na gomoljih. Iz jajčec izvaljeni črvički ali ličinke se hranijo s poganjkom, ki je zarojen v očesu, potem pa prodrejo v notranjost gomolja. Tu izdolbejo male 1 rovčke, katere prepletejo s svilenimi nitkami. Pri izhodu iz rovčka izločajo odpadke, ki ostanejo na svilenih nitkah. Ce je mnogo krompirja moljavega, je škoda velika, ker napadeni in zvrtani gomolji začnejo znotraj gniti in tako okužijo še zdrave gomolje v okolici. Gnijoči gomolji niso primerni za živinsko krmo. Proti krompirjevemu gomolju v shrambi se borimo z »gesarol 5«, katerega nalahno raztrosimo po razprostrtem krompirju. To napravimo takoj po izkopu krompirja, brž ko smo ga spravili v shrambo. i skoraj vse v mednarodnem svetu brezpomembne, razen Japonske. Med neprijatelji SET so predvsem države s komunističnim vodstvom, to so Kitajska in s Sovjetsko zvezo povezane države. Med slednjimi deluje že nekaj let SET podobna organizacija, in sicer »Ekonomski odbor za države vzhodne Evrope«, ali kratko »KOMEKON« (Kom-itat ekon-omičeski). Proti SET pa so tudi nekatere nekomunistične države, predvsem Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, države angleške gospodarske skupnosti. Te države imajo velike kmetijske presežke in umljivo je, da bi rade imele čim bolj prost trg za vnovčitev teh presežkov. SET pa se hoče glede kmetijskih pridelkov čimbolj zapreti, kar pomeni praktično, da bo SET v zunanjem svetu kupovalo kmetijske pridelke šele takrat, ko bodo domači porabljeni. Zgoraj imenovanim agrarnim državam gre predvsem za trg Zahodne Nemčije, ki izvaža ogromne množine industrijskih izdelkov in ki pridela doma komaj del potrebne hrane. Pri pogajanjih s SET mora Anglija upoštevati, da jc povezana z zgoraj omenjenimi državami. SET zelo sovražna je Indonezija, ki je v veliki gospodarski krizi in se izgovarja, da je temu kriva prav ta organizacija. Indonezija celo zahteva, da se organizira proti SET bojkot. Neprijateljsko so razpoložene proti SET tudi Argentina, Urugvay in Brazilija, seveda tudi zaradi kmetijskih presežkov, predvsem mesa. Ni mnogo drugačno stališče Pakistana in Indije, a ne iz istih vzrokov. Tako je stališče SET v mednarodnem svetu, ki se zaveda, kakšnega ogromnega pomena bo ta gospodarska sila, ki se bo pozneje skoraj gotovo prelevila tudi v politično. Že danes se lahko govori o 200 milijonih ljudi, organiziranih v SET. To število presega danes število prebivaltsva ZDA, v kratkem pa bo prekoračeno tudi število ruskega naroda. Pred našimi očmi se ustvarja nova velesila. RICINUS JE STRUPEN! Ni strupeno ricinovo olje, katerega jemljemo pri zaprtju, pač pa so strupena cela zrna. če otrok zaužije samo dve zrni, lahko umre. Strupenost je odvisna od snovi j »ricin«, ki pa se pri stiskanju ne združi z oljem, marveč ostane v tropinah. Pazi na otroke, če gojiš v vrtu kakšno ricinovo steblo, ki varuje vrt pred marsikaterim škodljivcem in tudi pred krtom. FAUNA (ŽIVALSTVO) NA SARDINJI IN SICILJI Na Sardiniji živita dve živali, katerih ni drugače v Italiji, in sicer sardinska prepelica in muflon. Muflon je neke vrste divja koza. Ne živijo pa na Sardiniji kune, jazbeci, vidre in veverice. Na Siciliji ni krtov ne kun ne veveric in jerebic. Sleparije z živili V časopisih pogostokrat beremo, da so tu in tam odkrili ponarejena živila, večkrat z neverjetnimi primesmi in v ogromnih količinah. Zaradi tega se marsikateri bralec boji, da je sploh vse ponarejeno. Javnost zahteva od države, da s strožjim nadzorstvom odkrije ponarejevalce in jih strogo kaznuje. To pa ni tako enostavno, kot si navaden človek domišlja. Glede ponarejevanja živil je najbolj jasna zakonodaja v Zahodni Nemčiji, kjer se živilom ne sme sploh ničesar primešati, kar ni izrecno dovoljeno. Strogosti nemške zakonodaje se približujejo zakonodaje Švice, Nizozemske in skandinavskih držav. Italijanska zakonodaja je sicer tudi dobra, a je dejansko teže izvedljiva. Pravi namreč: Kaznovan je, kdor živilom primeša zdravju škodljive snovi ali kdor slepari s kvaliteto. Določba je dobra, a država mora najprej odkriti tistega, ki jc primešal zdravju škodljive snovi, in dokazati, da so te snovi res škodljive. Pri današnjem razvoju kemije in tehnike ni dokaz' vedno lahek. Na drugi strani pa je v Italiji občutno pomanjkanje sposobnega in izvežbanega osebja, ki bi se posvetilo službi za odkrivanje sleparij z živili. Država te ljudi preslabo plačuje, mnogo slabše kot zasebna industrija in zato res sposobni nočejo stopiti v državno službo. Zato se bodo razmere v Italiji zlolj-šale šele po splošni reorganizaciji kontrolne službe, ki bo nudila sposobnim primerne življenjske pogoje. Do tega pa je še daleč. S katerimi živili se največ slepari? Moki primešajo prav malo sadre, a teža kruhu je višja. Maslu primešajo margarine, ‘Sku- te in še kaj. Jajca iz skladišč prodajajo za sveža. Pred kratkim smo čitali, kaj so dodali siru. Prodajajo premalo suho kavo v zrnju (po zakonu sme vsebovati 5% vlage). Oljčno olje mešajo s semenskim in ga prodajajo z zvenečimi imeni »extra deviško olivno olje« in podobnimi; pred par leti so prodajali esterifieirana olja, pomlajena olja, ki so bila določena za milarne itd. Najbrž se v Italiji največ ponareja vino, tako da je nastal že pregovor »vino je lahko tudi iz grozdja«. Za takšna vina uporabljajo vse snovi, katerih sladkor povre v ogljikov dvo-kis in alkohol. Seveda se uporablja tudi mnogo čistega sladkorja za napravo petijo-ta. Pri vinu je zelo mnogo sleparij z zamenjavanjem kvalitet. V tem oziru je znano, da se je v Trstu popilo in najbrž se Še popije letno nad 30.000 hi terana, medtem ko se letni pridelek terana suče med 5 in 7.000 hi. Milan popije letno približno milijon hi vina »Valpolicella«, celotna proizvodnja pa znaša okoli 150.000 hi. Končno nastane vprašanje, katera oblast naj organizira nadzorstvo nad živili. V drugih državah je to odvisno od ene ali največ dveh oblasti — ministrstev, v Italiji pa se pečajo is tem vprašanjem občine, prefekture, kmetijsko ministrstvo, finančno ministrstvo in zdravstveno ministrstvo, pa še kdo drugi misli, da je za to poklican. Tudi v tem oziru je potrebno zadevo urediti. Pa še nekaj. Drugod sodelujejo organizacije potrošnikov pri odkrivanju ponarejevalcev, v Italiji pa se vpije in namesto kakšne pomoči se sliši odločne »me ne frego«. it. «. 9. »Ta pa je iz tajnega skladišča kletarja Pretija. Posrečilo se mi je, da sem prisluškoval razgovoru med njim in višjim natakarjem. Skril sem se v neko pokvarjeno napeljavo za peči. Seveda, zavojčka sem vzel kar s seboj. Zdaj se boste pa vi začudili, komisar. Zavojčke so mi ukradli.« »Ukradli?« se je začudil. »Da, prste pa je imela vmes neka tovarišica, ki me je imela za prekupčevavca z mamili.« »Da — gospodična Rayski.« »Točno! V hotelu se pa imenuje gospodična Ender, po poklicu časnikarka, čemu mi ni bilo to prej povedano,« je očitajoče pripomnil. Komisar se je igral s pepelnikom: »Najprej smo hoteli, da delata neodvisno drug od drugega, hm, da, morda bi bilo bolje drugače. Toda, čujte, kako ste zopet prišli do blaga?« Samo se je posmejal: »Vzel sem spet iz njene sobe. V garažo sem jih pa vzel, da bi mi jih zopet kdo ne smuknil.« »In gospodična Rayski?« »Je ostala brez dokazil in me torej ni mogla izročiti v vaše roke.« Komisar se je spet nasmehnil in je vprašal : »Kako ste pa prišli do garaže?« »Po niti tistega razgovora, kjer sem prisluškoval. Sklenil sem kar takoj, da se udinjam kot mehanik in se približam natakarjevemu bratu. Najlepše pri vsem pa je to, da sem slučajno zvedel za spoznavni znak vse tolpe. Na ta način sem si pridobil natakarjevo zaupanje.« »Kako ste pa prišli do znaka?« »Sem že dejal, slučajno. Treba se je prijeti za glavo, obenem govoriti o vremenu ter omeniti tudi sonce.« »Ah, imenitno, imenitno!« se je veselil komisar. Samo je otresel pepel s cigarete in se posmejal: »Res, če nam ne bi prišli včasih taki slučaji na pomoč, bi bilo težko. Nata- kar mi je zaupal. Preko njega sem prišel do kletarja. Ostalo pa veste. To so pa le manjše ribe. V ozadju so druge osebe. Naša mlada sodelavka... je že dolgo pri vas?« »Ni pri nas. Dela za kriminalno policijo v Trstu.« »To vem. Mlada dama je imela razen mene na sumu še nekega Portugalca, vsaj za takšnega se je izdajal. Danes opoldne je izginil kot kafra. Moral bi tudi tam malo povohati, a vseh gumbov ne morem istočasno pritiskati. Za enkrat sem že nekaj dosegel. Delo tukaj bom prepustil vam in mladi tovarišici. Jaz bom pa iskal sledove avta, ki vozi proti prestolnici.« Komisar je bobnal s prsti po mizi. »Seveda, doktor. Vi kot član Interpola imate višje cilje, kot pa zasledovati le nekaj postranskih oseb. Mislim tudi jaz, da je treba kje drugje iskati glavne niti.« »Brez dvoma!« Samo se je dvignil, zazde-hal in pogledal veliko električno uro nad vrati. Poltreh! »No, sedaj pa le pokličite ven mojega tovariša. Pustite ga pa v dobri veri, da spadam k njegovi bratovščini in da sem vse priznal. Morda boste iz njega še kaj izvlekli. Nakažite mu, da veste kaj tudi o njegovem bratu in kletarju.« Komisar je vstal: »Ta dva bomo pa jutri poiskali. Jutri vam bom o vsem poročal.« Samo mu je segel v roko:• »Torej, jutri.« »Lahko noč, gospod doktor!« Maja se je vrnila šele proti četrti uri zjutraj v hotel. Na zabavi pri policijskem načelniku se je prav dobro imela. Vsi so hoteli z njo plesati, komaj da jo je načelnikova žena zapletla za trenutek v razgovor. Gospod Komi je zginil že pred polnočjo, kar je dalo Maji precej misliti, šele na poti domov se je spomnila na telefonski razgovor, katerega je imel policijski komisar v njeni navzočnosti. Dva mehanika iz garaže »Moto« sta zaprta. Ali ni v enem izmed obeh prepoznala dr. Prelca? Morda se je le zmotila? Zazdel se ji je zelo sumljiv. V njegovi sabi je našla tista dva zavojčka, ki sta iz njene sobe izginila. Kdo neki je bil, če ne on? Od kod sta pa prišla Lista dva zavojčka? Tisoč vprašanj, na katera si ni znala odgovoriti. Zvečer je še enkrat preiskala vso sobo, a ni našla ničesar. Je morda ta doktor Prelc...? Je res trgovec z mamili? Kaj govori za to in kaj proti? Za prvi primer sta dokaz tista dva zavojčka, čemu se pa pretvarja in dela kot mehanik v garaži? Je eden izmed obeh aretiranih? Vse kaže tako. Maja je vzdihnila in si zaželela, da bi se motila. Zdaj ji je postalo jasno, zakaj ni ničesar omenila ne policijskemu načelniku niti komisarju. Zavedla se je, da jo nekaj veže na tega moža. Četrto uro je že odbilo, ko je stala pred svojo sobo. Nemirno je gledala po. dolgem, praznem hodniku. Pari čevljev so stali pred vrati, ponekod dva. Poleg njene sobe prenočuje zakonski par. Čudna misel jo je spreletela. Kolikokrat je že sanjala o poroki. Do danes pa še ni' našla pravega moža. Odprla je vrata. Ne — ni še pravega, ona pa ima že šestindvajset let. častilcev ji nikoli ni manjkalo, saj je bila krasotica. Nekoč pa ji je spremljevalec kar v obraz povedal, da lepe ženske ne znajo biti zveste. Samo enkrat je njeno mladostno srce zadrhtelo. Na poroko pa ni bilo mogoče misliti. On je imel bolno ženo — neozdravljivo bolno na umu. Ni je maral zapustiti. »Kaj more reva zato, da trpi,« ji je rekel. »Bilo bi kruto in brezvestno od moje strani, če bi jo zapustil.« Prav to poštenje je vlilo Maji spoštovanje do njega. Trpko je še domislila do konca. Zena ljubljenega moža živi še danes. On se je pa pred dvema letoma smrtno ponesrečil. Maja je resnično žalovala po njem. Ljubezni se je pa skoraj zbala. Naslednje jutro se je Maja kar zdrznila, ko je ugledala doktorja v zajtrkovalnici. Kar skočil je kvišku in jo povabil, naj prisede. Ona je čutila rdečico po obrazu, ko je stopila k mizi. Pristopil je natakar, a ni bil Zelenec, ki je po navadi tukaj stregel. Malo gostov je še sedelo v dvorani, ker je bilo že pozno. (Dalje) Tako bi nam ne mogli pomagati, da bi razvozlali skrivnost Srečnega sveta. Tudi kot prevajalci bi nam ne mogli služiti, čeprav bi se naučili angleščine, ker bi ne poznali tehničnih pojmov in izrazov zanje, zlasti ne za take, katerih morebiti tudi mi še ne poznamo.« »Torej tudi s tem ni nič.« »Zanesti bi se morali pač samo nase in na naše tehnične naprave.« »Kako torej vi presojate to možnost, profesor Magnussen?« »Povejte vi svoje mnenje, gospodje,« se je nasmehnil profesor. »Zanesemo se na vas. če ste nas tako dolgo srečno vodili po poteh Rimske ceste, nas boste gotovo tudi srečno pripeljali nazaj v Obljubljeno deželo,« je pristavil pater Robert. »Vi ste naš Mojzes.« »A ne smete pozabiti, pater, da Mojzes ni dočakal vrnitve v Obljubljeno deželo.« »Res je. A vam želim, da bi jo dočakali, že zaradi nas.« »Torej: moje mnenje je, da je druga možnost sicer precej manj tvegana kot prva, vendar pa ni gotovo, da bo uspešna. Lahko bi se tudi močno prevarali, če bi se dali zapeljati napačnemu, preuranjenemu sklepanju. Zato bi jo morali kombinirati s tretjo možnostjo.« Za hip je počakal. »Nekdo bi moral tvegati in se sam ali še s kom skupaj vtihotapiti v Srečni svet <3>o otatak oesotja K. Z. 86. ter nabrati čimveč podatkov.« »Toda če pa nihče od nas ne zna tega vražjega jezika, te žlobudravščine, ki jo zdaj govore ... ti naši potomci... tako rekoč.« »To je res,« so skoraj vsi priznali. »Brez znanja jezika bo težko, neglede na vse ostale nevarnosti.« »Tudi polt bi ga izdala.« »Oh, to je najmanjša skrb. Za to imamo sredstva,« je dejal šef zdravnik. »Z nekaj injekcijami vas lahko spremenim vse v črnce. Obratno bi bilo malo težje.« »Nedvomno bomo potrebovali te vaše usluge, doktor.« »Prav rad vam bom na razpolago, če bo treba. Napravil vas bom za takega zalega mulata te nove vrste, da bo ženstvo Srečnega sveta kar noro za vami.« »Če bi že moral postati žrtev takega poslanstva, naj bi še bilo, ampak da bi me spravil na oni svet kateri izmed teh »Srečnežev« zaradi ljubosumnosti, pa bi bilo proti mojim načrtom." ( Dalje) PREGLED LETOŠNJE LAHKOATLETSKE DEJAVNOSTI Evropejci najboljši na »vetu 2 V metih prednjači Rusinja Tamara Pres, ki je najboljša tako v metu krogle (18,55) kot v metu diska (58,12). Mera v metu krogle predstavlja nov svetovni višek. Presova ima tudi svetovni rekord meta diska (58,98). Tako v metu krogle (Garisch: 17,47) kot v metu diska (Miiller: 56,39) sta na drugem mestu tekmovavki iz Nemčije. Zybina (SZ), 16,95 (krogla) in Kontsek (Madžarska), pa sta na tretjem mestu (55,53 disk). Najboljša metavka kopja je Rusinja Ozolina, ki je letos dosegla mero 58,53 m, čeprav je svetovna rekorderka z razdaljo 59,55 m. Na drugem mestu najdemo Diaco- Najboljše popevke Evrope Lahka glasba je zelo razširjena po svetu in zlasti v Evropi. Stalno opažamo, kako mladi in stari kupujejo plošče, da jih potem v družinskem krogu zavrtijo. Ljubitelji lahke glasbe se stalno sprašujejo, katere so najboljše popevke. Znana italijanska revija »II Disco« mesečno objavlja lestvice najboljših plošč raznih evropskih držav, ki imajo glavno vlogo v glasbenem 'svetu, in sicer Francije, Nemčije, Anglije, Belgije, Nizozemske in Italije. Ocenili smo posamezne plošče in dobili smo naslednjo vrednostno lestvico: 1. Speedy Gonzales (11 točk); 2. I can’t stop loving you (8 točk); 3. Chariot (7 točk); 4. Stai lontana da me, Paradiso, J’irai tvvister le blues, Heisser Sand, Roses are red in I remember you (vse po 5 točk); 10. Let’s twist again, Swee.ty in .1’entends siffler le train (4 točke); sledijo še druge pesmi z manj točkami. Oglejmo si okus v posameznih državah. V Franciji je na prvem mestu pesem, ki jo poje Richard Anthony in ki se imenuje J’irai twister le blues. Na drugem mestu je lepa pesem, ki je vedno bolj priljubljena: Chariot, ki jo poje Petula Clark ali ki jo igra odlični orkester Pourcel. V Belgiji se trenutno nahaja na prvem mestu melodija, ki je bila pred meseci dolgo na prvem mestu tudi v ZDA, in sicer I can’t stop loving you. Pojeta jo Ray Charles in Gibson. Na drugem mestu najde mo pesem ,1’entende siffler le train, v izvedbi Richarda Antonyja, na tretjem pa že prej imenovano pesem Chariot. Na Nizozemskem je na prvem mestu pesem Heisser Sand. na drugem simpatična melodija Speedy Gonzales, na tretjem pa I can’t stop loving you. V Nemčiji vodi pesem, ki jo poje Connv Francis Paradiso. Sledijo Sweet, Lady Sunshine & mr. Moon ter Speedy Gonzales. V Angliji ie najbolj kunliena plošča I remember you. ki jo poje Frank Ifield. Tudi v Angliji je mišja zgodbica Speedy Gonzales zelo priljubljena, saj je na drugem mestu. Roses are red je trenutno na tretjem mestu. Kaj pa v Italiji? Na prvem mdstu je pesem Stai lontana da me, ki jo poje Adriano Celenta-no, sledi Let’s twist again, tako v izvedbi Peppina di Capri kot Chubby Checkerja. Na tretjem mestu je Ogni giorno, ki jo lepo poie Paul Anka, na četrtem Tango del mare (poje Betty Curtis), na netem pa Cuando calienta el sol (Los Hermanos Rigual, Los Merfcellos Ferial in Lina del Lima). Sneddy Gonzales je na sedmem mestu, Daniela na osmem. Sei rimasta sola na devetem, Tvvitsin thc tvvist na dvanajstem, Caterina na trinajstem in St. Tropez tvvist na štirinajstem mestu. Lestvica najboljših pevcev v Evropi ie nasled-nia: 1. Pat Boone 10 točk, 2. Richard Anthony 9 točk. 3. Rav Charles in Connv Francis 8 točk, 5. Petula Clarck in Johnny HaFidav 7 točk in 7. Adriano Celentano, Franck Ifield, Anneke Gron-lob in Mina. vsi no 5 točk. Mimogrede moramo nuditi ljubiteljem lahke glasbe tudi seznam najboljših pesmi ZDA. Na nr-»m mestu je nesem Sherrv (4 Seasons in Janie Ross), na drugem mestu ShHla (Tommv Roe). na tretjem Locomotion (Little Eva), na četrtem She’s not you (Elvis Presley") in na petem Ramblin’rose (Nat King Cole, Wood Herman in Ray Gamett). d. t. nescujevo (Romunija), 55,66 m, na tretjem pa ponovno sovjetsko tekmovavko Prasolovo (55,04). Naš prvi pregled zaključujemo s peterobojem, v katerem se odTkujeta Irina Presova (4.955) in Bystrova (4.833), obe iz Sovjetske zveze. Nemka Heine je dosegla 4.751 točk, svetovni višek pa je 5.137 točk (L Pres). V prejšnji številki smo pisali o atletih, ki »kraljujejo« v posameznih disciplinah. V tej številki bomo uspehe združili, da ugotovimo, katera država in katera disciplina je najboljša v lahki atletiki. Lahkoatletske panoge bomo razdelili v tri skupine: teke., skoke in mete; deseteroboj (pri ženskah peteroboj) pa tvori skupino zase. Tekov je 12 (100, 200, 400, 800, 1500, 5000, 10.C00, 110 ovire, 400 ovire, 3.000 ovire in štafeti 4x100 in 4x400 m), skokov 4 (v višino, daljino, troskok in skok s palico), meti ravno tako štirje (krogle, diska, kladiva in kopja). Oglejmo si najprej moške. V tekih gospodujejo predstavniki ZDA, ki so nabrali (če ocenimo uspehe s točkami 5,3 in 1) skupno kar 45,1. Na drugem mestu so Nemci (13,1), na tretjem pa predstavniki Nove Zelandije (11,0). Sledijo še Poljska (8,2), Sovjetska zveza (6,2) ter Francija, Italija in Belgija (vsaka 5,0). Evropa ima v tekih skupno 47 točk, ameriška celina pa 48,9, ker se poleg predstavnikov ZDA odlikujejo tudi Kanadčani. Južni Amerikanci so zelo slabi v lahki atletiki. Ostale celine (Az;ja, Afrika in Oceanija) pa so nabrale 12 točk. V skokih prednjači Sovjetska zveza, ki je nabrala 15 točk. ZDA imajo 9 točk in predstavljajo resno grožnjo za boljše Paise. Finska (5), Poljska (4) in Kitajska (3) nudijo kakšno prijetno presenečenje v posameznih disciplinah. Evropa je v skokih nabrala 24 točk, Amerika 9, ostale celine pa samo 3 točke. Poleg deseteroboja (Formo-za 5, Sovjetska zveza 3 in Nemčija 1) ostanejo še meti, kjer se odlikujejo s precejšnjo razliko metalci iz ZDA (21 točk), na drugem mestu je Sovjetska zveza (8), sledita Madžarska in Italija (3). I/. tega torej sledi, da so Američani najboljši v tekih in v metih, Rusi pa v skokih. Če združimo točke vseh skupin, dobimo naslednjo lestvico: 1. ZDA 75,1; 2. Sovjetska zveza 32,2; 3. Nemčija 14,1; 4. Poljska 12.2; 5. Nova Zelandija 11,0; 6. Italija 8; 7. Formoza, Finska, Anglija in Francija, vsaka po 5 točk; 11. Kanada 3,8; 12. Kitajska in Madžarska 3; 14. Etiopija 1 ter 15. Švica 0,5 točke. Lestvica celin: 1. Evropa 90,0; 2. Amerika 8,9 in 3. ostale združene celine 20,0. Kako pa je. pri ženskah? V tekih (100 , 200, 400, R00, 80 ovire in štafeta 4x100 m) prednjačijo atletinje iz treh držav: Nemke (12,8), Poljak1 nje (11,4) in tekmovalke iz Avstralije (10,2). Odlikuje se tudi Koreja, ki je nabrala 7 točk. ZDA so nabrale 2,4 točke, Sovjetska zveza 3.6, Anglija pa 3,8. Evropa v skupni oceni prevladuje s precejšnjo razliko Gospodinje so večkrat v dvomu, kateri detergent v prahu naj kupijo, ko jih je toliko v ‘prodaji. Vsako podjetje hrupno reklamira in hvali svoje izdelke in tako pripomore, da so gospodinje v še, večji zadregi. Kateri detergent je najboljši, se večkrat sprašujejo ženske. Na pomoč je prišla italijanska mesečna revija »Ouattro soldi«, ki je v prejšnjem mesecu objavila zanimiv pregled o kvaliteti teh detergentov. Strokovnjaki so upoštevali najprej belino umitega perila, nato pa še čistočo tega. Največji odstotek beline nudi prašek »Persil« podjetja Persil (9,25), na drugem mestu najdemo proizvod podjetja Palmolivc »Ola« (8,75), sledi na tretjem mestu »Vel«, vedno podjetja Palmolivc (6,30). Najbolj čisto pere »Vel« (9,21), drugi je »Persil« (9,20), tretji pa »Ola« (9,18). Lestvica je naslednja: 1. »Persil«-Persil 18,45, 2. »Olh«-Palmolive 17,93, 3. »Vel«-Palmolive 15,51, 4. »Extra«-Lever Gibbs 14,90, 5. »Tide«-Procter & Gamble 14,89, 6. »Vero F.lli Filippi 14,80, 7. »Orno piu«- (32,0), Amerika ima samo 2,4 točke, ostale celine pa skupno 19,2 točke. V skokih nimamo glavne prevladujoče države. Sovjetska zveza, in Romun:j i imata vsaka po 5 točk, Nemčija 4 in Jugoslavija 3. Že iz navajanja držav je razvidno, da Evropa nima konkurence (17 točk), ker ZDA nirraio niti ene točke, ostale celine'pa samo 1. V metih kraljujejo tekmovalke iz Sovjetske zveze (17 točk); Nemke so nabrale 6 točk, Romunke pa 3. Sovjetska zveza je najboljša tudi v peteroboju (8 točk). Skupna lestvica vseh ženskih disciplin je naslednja: 1. Sovjetska zveza 33,6; 2. Nemčija 23,8; 3. Poljska 11,4; 4. Avstralija 11,2; 5. Romunija 8,0; 6. Koreja 7,0; 7. Anglija 3,8; 8. Jugoslavija 3,0; 9. ZDA 2,4 in 10. Nova Zelandija 2,0. Seveda je takoj razumljivo, da so Evropejke najboljše (85.0). ker imajo Američanke samo 2,4 točko, tekmovalke b-stalih celin pa skupno 20,2 točke. Združili bomo zdaj obe lestvici, tako moških kot ženskih disciplin, in dobili bomo naslednjo lestvico: 1. ZDA 77,5; 2. Sovjetska zveza 65,8; 3. Nemčija 37,9; 4. Poljska 23,6; 5. Nova Zeland:ja 130; 6. Avstralija 11,2; 7. Anglija 8,8; 8. Italija in Romunija 8,0 in 10. Koreja 7,0. Lestvica po celinah je naslednja: 1. Evropa 175; 2. Amerika 81,3 in 3. združene ostale celine 38,2. MEDSEBOJNA SREČANJA Zanimivo je pogledati, kako bi se odločila medsebojna tekmovanja celin Evrope, Amerike in združene celine. Po vsej verjetnosti bi tekmovanje izpadlo < v korist Evrope. Upoštevali bomo letošnje izide dveh najboljših atletov vsake celine. Evropa bi z lahkoto porazila (153-78) moško ekipo združenih celin in prav tako tudi ZDA (134-86). Zanimivo bi bilo brez dvoma srečanje med Evropo in Ameriko. Amerika bi zmagala v' tekih (70-62) in v metih (25-19), čeprav ne z veliko razliko (8 točk v tekih in samo 6 točk v metih), medtem ko bi Evropa bila uspešna v s.kokih (27-17) in v deseteroboju (8-3). Končni izid moških reprezentanc bi bil 116-115 v korist Evrope. Srečanje bi torej bilo zelo borbeno in izenačeno. Pri ženskah bi Evropa porazila ZDA 95 5-36,5) in združene celine (84,5-47,5), te bi pa premagale Ameriko (53-35). Če združimo tekme moških in žensk, bi bila Evropa uspešna tako proti Ameriki (211,5-151,5) kot proti moštvu ostalih celin (237,5-125,5), in sicer z veliko razliko. Amerika pa bi vs~eno porazila o-stale združene celine (169 139). Iz tega sledi, da so Evropejci najboljši v lahki atletiki. Zanimivo bi bilo tudi srečanje med Sovjetsko zvezo in ostalimi evropskimi državam'. Pr: ženskah bi Rusinje nudile močan odpor, saj bi klonile samo z izidom 60-71, pri moških bi se tekme končale z naslednjim rezultatom: Sovjetska zveza 06,5. Ostala združena Evropa 132,5. Odločilnega pomena za Sovjetsko zvezo bi bili šibki tekači, medtem ko bi bili metalci in skakalci boliši. Končni izid srečanja bi bil: Združena Evropa 203,5- 156,5. d. t. KONEC Lever Gibbs 13,14, 8. »Super Trtm«-Trim 13,11 in 9. »Ava«-Mira Lanza 12,97. Upoštevati moramo tudi ceno praška in njeno težo. Uvrstitev bi bila naslednja: L Ola 3,90, 2. Orno piu 3,60, 3. Vero 3,50, 4. Ve! 2,80, 5. Tide 2,65 itd. ... IN VINA V STEKLENICAH Tudi možje so v dvomu, kadar kupujejo vina v trgovinah in jim je na razpolago cela polica vin. Govorimo seveda o cenenih vinih, o tistih, ki jih pijemo vsak dan pri kosilu. Na pomoč nam ponovno priskoči omenjena italijanska revija »Ouattro soldi«, ki je ocenila tudi ta vina. Njih cena se suče od 100 lir za rdeča vina do 170 lir za liter belega. Seveda taka vina niso pristna, temveč so mešanica raznih vin (upamo, da so tudi brez dru-Hih primesi). Najboljša bela vina so: 1. Vinbolla (Casa Vinicola F.lli Bolla-Verona) 18/20, '2. S. Vi-gilio (Coop. Viticola Bardolino) 17/20 in 3. Folo-nari (F.lli Folonari-Brescia) 16/20. Najboljša rdeča vina so: 1. Bardolino (Vero Bardolino Coop. Viti-coltori) 18/20, 2. Valpolicella (Cantine Ca’ Tron Roncade-Treviso) 17/20 in 3. Petternella (Cant. Pet-ternella-Legnago) 16/20. 'EM m BO Ml DETERGENTI V PRAHU... iu,H čl u c/) •— O vij c a .a flj TJ O O) D (L) T3 oj oj »rt OJ tD ^ S O OJ ' (J • r~~' >y-f D.* ,2 OJ O O p, O O (U 73 Oi. . o. 03 a -D v — OJ O So v- c- J-, tu E S £> ^ c .L §fe0 . bo C N M - - O 03 J2 ■•—■ O, — O (u 11 ^ «r-i ^ WJ O £? o a o c 3 T3 0>£^ - c 9 2.!*, IZ13 3 ■ M k C _ _ oj p « o c 5 — N OJ B. .Si,‘S >" m -g 2 o 01 c/) - - c ■5.2 1/1 oi ~ CQ V. P- Oj P—4 TJ OJ O >0 — L_, O) ^ ^ C3 03 r> CKJ I S g S šli *■* o, o. °2o V) »S «.‘6 N o G. C TJ ^ 5 o 03 «g N rt L »-» • ^ d) C .S .*H r=3 ^ 8: O 03 M cx oj 3 M M J3 C £.3 a « e “ oj s o« JA w 03 OJ O i|"J; 1 O .s,» 1 J3 3 . o 43 rt • ^ C isi *—1 OJ (U Ih w>u J2 c 'rt E « _ Se': OJ W ,r"> C -« *•* C/5 .OJ (U • A 03 rt a - w 8 03 .S . in >C/J rt *? 'S E *5 :G, rt o c CQ c u £ 0.n *£ * C a m 13 S O O M N bu ~ - rt O »r; >CJ "> > M 5> o oj o R.si. v V) 01 £ c •> X/) G £ >V5 2 ^ S4 rt 5?-2 ^ o tj 2 OJ 6 3 _ —: 'C ■“■3 C/5 "•g g 03 o ^ G 73 S-. S ^ C/> X _ 8. Ji C (D o «, >o cd rt y N G bfl n •H > .g O — rt rt£ T3 t-aj d, .§ § « C •=» ^ n O K* - o 2 w - X. 'S n rt iS g —^ ui C 1 2^ E 2 o> *s o N £ (§■ T3 r « 2 jc »H .in « N rt —> £) U. C3 O OJ •§ S M U c “> a — O O -Si," v 1/1 ai2 ° ‘U «-a «i3‘ « ; o S E g E D Oj 2 •“ a Si N rC H OJ Pf-J Ol • FH ulg >(/> rt « 2 u « "S z S." Sp F a o flj O >CJ ^ w) rt O G d O P. rt S) jv* > (L) 5? rt O Ih 9 bo^ « b .JjSrtN ■o o fc- 6. > c •s8 .m >cj M O oj in §“§■ E .S, 0.0 (K30