CELJSKI TEDNIK GLASiLß SOCIALISTiCilE ZVEZE DELÜVNEGA LiOOSTVA CELJE, 25. FEBRUARJA 1966 — LETO XXI. — šT. 8. CENA 50 SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V CELJU PREMALO ČASA u TEMELJITO RAZPRAVO O PREDLOGU OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA 1966. LETO Kot na minulih zborih ob- čanov in proizvajalcev, tako je razprava o predlogu občin- skega proračuna za letošnje leto dobila svojistven pečat tu- di na prvi seji novoizvoljenih članov občinskega odbora SZDL v Celju, četudi je pote- kala bolj v luči predlogov in pripomb kot so jih na ta po- memben dokument celjske občine dali občani. Splošna ugotovitev je, da je tudi letos primanjkovalo časa za razpra- vo in da ga je bilo dovolj za pripravo osnutka in tudi za delo, ki je potrebno do konč- ne osvojitve proračuna. Osnu- tek proračuna je sicer objavil naš list in tako omogočil ob- čanom, da so se z njim in njegovimi glavnimi obrisi te- meljito seznanili. Ne glede na to pa podajanje oziroma tol- mačenje predloga tu in tam ni bilo takšno, da bi dajalo osnovo za temeljitejšo raz- pravo. In če kdaj, potem se je tudi tokrat uveljavilo mnenje, da ni vseeno, kako se zbori vodijo, kako se pišejo zapis- niki in podobno, če bi iskali po nekaterih zapisnikih, po- tem bi težko povzeli vzdušje in mnenje občanoA\ težko bi rekli, za kaj so se občani od- ločili, za kakšna stališča so se zavzeli na zboru v celoti m drugo. Mnenja posameznikov ne morejo biti tudi mnenja celotnega zbora! Podobno je z vprašanji, ki so jih zastav- ljali občani, oziroma zbori v celoti. In na kaj naj torej občinska skupščina odgovar- ja, če teh vprašanj in mnenj ni zapisanih. Sicer pa se je občinska organizacija SZDL v Cölju' na seji svoj članov zavzela, naj občinska skup- ščina ustanovi službo, ki bo spremljala razvoj in delo kra- jevnih samoupravnih organov, ki bo sistematično preučevala delo zborov občanov in pro- izvajalcev, zbirala vprašanja, nanje odgovarjala itd. Tu gre za pomembna vsebinska kot tudi nekatera tehnična vpraša- nja, ki jih bo treba v prihod- nje preučiti in rešiti. Naš list pa tudi celjski Radio bosta posredovala odgovore na vprašanja, ki so jih zastavili občani in proizvajalci in s tem prav gotovo opravila po- membno delo. čeprav kompleksne analize o zadnjih zborih še ni, je očit- no, da so bili dobro obiskani (po nepopolnih podatkih' se je zborov občanov udeležilo okoli 15 % prebivalcev v ob- čini) in da so bile tudi raz- prave živahne in sproščene ter kritike in pripombe kot pa veliko bolj osredotočene na na predloge. Morda so bile mnoge zadeve tudi preslabo pojasnjene in so tudi zavoljo tega sprožile negodovanje in nerazumevanje. Zanimiva je še ugotovitev, da se na zborih v delovnih organizacijah niso k;dove kako ustavljali ob pred- logu proračuna. I Dalje na 2. strani OBCNI zbor občinskega sindikalnega sveta celje NOSILO NAPREDNIH IDEJ Včeraj je bil v Celju občni zbor sindikalne organizacije celjske komune. Dobro pri- pravljen občni zbor je v spre- jetih zaključkih postavil trd; ne temelje za delo sindikal- nih organizacij v prihodnjem razdobju, poleg tega pa je tudi kritično ocenil nekatere najaktualnejše probleme se- danjega časa in življenja. Iz uvodnega referata predsedni- ka občinskega sindikalnega sveta Ivana Cokana povzema- mo, da se sindikalne organi- zacije v mnogih proizvodnih organizacijah in ustanovah še vedno niso uspele organizirati in uveljaviti kot tvorna poli- tična sila, katere naloga je v sedanjem času predvsem v tem, da uresničuje cilje go- spodarske reforme. Kljub te- mu pa zlasti sindikalne orga- nizacije ne bi smele prezreti drugih pomembnih vprašanj, ki vplivajo tako na boljšo pro- izvodnjo kot tudi na delavče- vo počutje. To so varnost pri delu, prehrana, nastanitev in ostali elementi 'komunalnega standarda, otroško varstvo in pomoč zaposleni ženi ter vse oblike rekreacije. Dalje, na 5. strani TISTI, KI so ŽELELI VIDETI KARNEVAL SO MORALI ODRINITI V PTUJ. POSNETEK PRIKAZUJE KURENTA, KI POZDRAVLJATA CELJANE. KUNÜtKÍ D. Bravničarja Koncert violinista Dejana Bravničarja v sredo je bil zo- pet skromno zaseden. Le ne- kaj čez sto poslušalcev v dvo- rani Narodnega doma'je uži- valo ob virtuoznem podajanju programa mladega ljubljan- skega violinista. Kaže, da po- staja problematika obiska se- rioznih koncectov v Celju vse bolj pereča. Težko bi verjeli, da je to le začasen pojav po- gojen z organizacijo kvalitet- nih prireditev, saj se koncert- na poslovalnica res potrudi, da prihajajo v Celje kvalitetni umetniki s kvalitetnim" pro- gramom. Za klavirsko spremljavo je poskrbel pianisit Marjan Li- povšek. POGREB BOLJŠI OD SEDMINE (PO TRČIFONU OD NAŠEGA SPECIALNEGA DOPISNIKA ŽALEC, NA SAM PUSTNI DAN: DAVI SE JE TU KON- ČAL SVEČAN SPREVOD ZAMASKIRANIH VOZNIKOV (ZDI SE MI, DA TRINAJSTIH) MOTORNIH VOZIL, KI SO PREDSTAVLJALA PRED ŠTIRITISOČ GLAVO MNOŽI- CO OBČANOV ŽALSKI PUSTNI KARNEVAL. Naklonjeni občani, vreme in jaz, poleg še nekaterih, ki so se službeno udeležili letos-з njega žalskega karnevala, tu ne omenjam preživelih orga- nizatorjev preminulega celj- skega karnevala, ki so vestno (razen mene) beležili dogaja- nja v Žalcu, smo bili navdu- šeni nad posrečeno zamislijo, kako prikazati gospodarski razvoj občine ob dopolnjeva- nju z vsebinskim delom in ob- razložitvijo tega razvoja. Tako smo lahko videli žalske poiz- kuse interplanetamega sodelo- vanja s preživelimi Gemini ra- ketami, slišali o migetanju in migljanju cestne razsvetljave, brali lepak o stripteasu v Ko- vu, ki je, kot je iz napovedi razvidno — resnično ZADNJI na gospodarskem področju občinskega razvoja, čakali na izstop France, ki se pod milim nebom ne more poročiti in se je zato zabarikadirala v (joj- mene) fička. Kdo se bo danes še ženil s fičkom, ko je toliko skromnejših vozil recimo a-la OPEL, ki ga pa tokrat ni bilo v povorki, kar daje čutiti, da so se povorke udeležila le pre- živela sredstva. Končno so po- kopali stari dinar, ki se je kot zakrament svetlikal v turistič- no razpoloženem soncu in smehljal v od pričakovanja nabuhle obraze dogodevščin lačnih obrazov gledalcev. Mo- ja soseda se je razjokala. Ko to poročam, stojim na vzvišenem prostoru ob križi- šču z občinsko ulico in poslu- šam napoved spicarja, ki nas bodri, naj si ogledamo mimo- hod mask, kar pa navdušene množice ne moti, da se ne bi razlila že po prvem obhodu velepovorke — po avtobus- nem postajališču. »Tudi malč- ki so nas presenetili«, pravi spicar in res vidim tam pod njegovim zvišenim prostorom sorodnico, ki pelje dva india- narja, kajti povorka, je kot smo že rekli — mimo. Druge nisem počakal, baje jo bodo obrnili, temveč sem letel za znanci, ki se gredo priprav- ljat maškare za »taboljš« predstavo, ki bo čez nekaj ur v domu. Filme sem poslal sku- paj s snemalcem evrovisione — z avtobusom, več bomo po- ročal po sedmini, ki bo, kot se temu reče — »bomba« — drugo leto. Trčireporter ŠANDOROV VANČ Zakon pomanjkljiv Na minulih volilnih zborih kmečkih zavarovancev je bilo veliko pripomb na racvm za- kona o zdravstvenem zavaro- vanju kmetov. Zato je občin- ski odbor SZDL Šmarje pri^ Jelšah sklical posvetovanje o teh problemih. Na razgovoru — udeležili so se ga predstav- niki občine, družbenoipoliitič- nih organizacij, zdravstvene- ga doma Šmarje in zavoda za socialno zavarovanje iz Celja — so sklenili, da bodo v prob- lemih zdravstvenega zavaro- vanja seznanili širšo javnost. Predvsem so menili, da v za- konu ni zapopadena solidar-. nost kmečkih zavarovancev, saj prispevka za zdravstveno zavarovanje ne plačujejo vsi, ki imajo dohodke iz kmetij- ske proizvodnje. O teh problemih bodo raz- pravljali tudi na plenumu o zdravstvu, ki ga pripravlja občinski odbor SZDL Šmarje za mesec marec. ; JURE KRAŠOVEC ODLIKOVAN Ob dvajsetletnici novinar- jev Jugoslavije in dvajsetlet- nici osvoboditve je predsed- nik SFRJ Josip Broz Tito od- likoval z raznimi odlikovanji skupaj 112 novinarjev za nji- hove zasluge in časnikarsko prizadevnost v vseh teh letih. Med odlikovanci je tudi član naše redakcije Jure Krašovec, ki je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. VREME Najkasneje okrog 28. febru- arja ohladitev s snegom do nižin. V začetku marca pretežno jasno in liladno vreme z mrazom po- noči, pozneje nekoliko topleje. marjetka herman Z dolgimi prsti si je po- pravila pramen las, ki ji je venomer uhajal k ustni- cam in si zatem prižgala kdove katero cigareto tega dne. »če bi že pila, potem sli- ce slivovke,« je dejala. Sonce se ji je lovilo v la- seh. Prav, pa slivovko. »Torej, vi bi radi moje mnenje. Moje mnenje, ki ga boste kot vidim zapisali, (jaz bi si to zapomnila!), to bi naj zatem ljudje bra- li? Moje MNENJE?« Na- redila je požirek, slivovka je bila fuč in utrnila ciga- reto. »Da, bila sem predsednik mladine v Žalcu. V pone- deljek se bom umaknila. Torej, najprej se bomo , kregali, nihče noče funk- cij, toda jaz se umikam.« Prižgal sem ji cigareto. »A, zanimivo? Za vas je to torej zanimiivo?« Zrla je vame, iz okrogle odprtini- ce, ki so jo tvorile našob- -iene ustnice so 'prihajali oblački dima. »V resnici pa je to ne- zanimivo in enostavno. Ob izvolitvi sem želela, da bi mladi obogatili kulturno življenje v Žalcu. Imamo namreč celo vrsto društev, organizacij, sekcij in kaj vem kaj še — od sebe pa ne dajo ničesar,' ali pa zelo malo. Sicer pa kaj ho- ete pravzaprav od mene?« -Utrnila je cigareto. Morala sva začeti znova. V tej svoji enostavnosti. ko so je same oči in son- ce v laseh je na njej še najbolj enostaven tisti več- ni ZAKAJ. Pri njej je vse zakaj. Skoraj bi mi vsili- la občutek, da dopoldne ne zaupa niti sebi — popoldne pa nikomur, toda ne, bodi previden, kajti... »Zakaj hodiva naokrog, kot maček okrog vrele ka- še?« je nenadoma dejala in si prižgala cigareto. »Ra- da delam in ko se za nekaj ogrejem, se temu predam vsa. Tako tudi delu v orga- nizaciji. Ali veste, kaj me je ubilo? Vedno isti obra- zi. Trije, štirje, ki delajo, ostali pa ... Kaj vam ni prav? Moram reči, kako je bil naš aktiv zelo dela- ven, nadvse delaven, koliko srno imeli uspelih sestan- kov, klubskih večerov, sre- čanj mladih literatov? Če jih pa nismo imeli! To kar smo naredili, se vpričo te- ga, kar bi lahko naredili, izgubi.« Zamenjal sem pe- pelnik in ji prižga^ ciga- reto. »Rada som odkrita, po- štena. Ali sem zato že fra- zer? Ne? Hvala. Smešno. Ne maram pehanja za po- ložaji, ne kimanja in ne denarja! Ne maram Beat- lesov, ne Koralov, navdu- šuje me gledališče, jazz, Jaki, vse kar v meni zapu- sti nekaj, o čemer moram razmišljati. Rada se sme- jim. Zakaj se ne bi vedno smejali? Tako pa poslušaš vedno iste »štose«, le pre- obleko jim dajejo novo, hvala, ni mi do tega. Ra- zumete? Lepo od vas! Pa kljub temu, verjamete, da ste vi s temi nemogočimi in smešnimi vprašanji dol- gočasni? To je moje mne- nje!« Nekdo bi vprašal ZAKAJ. Ona pa je za trenutek ob- sedela, zdelo se mi je, da je levo oko za spoznanje priprla, čakal sem, da bo rekla zakaj. Pa ni. NI! Nani PISMA PRESLABA INFORMIRANOST članek, ki ga je pod gornjim n¿vslovom objavil v zadnji števil- ki CT Dagmar Šusler kot. »izve- denec za reformo« po mladinski liniji, tako vsaj kaže, je prav go- tovo prizadel ne samo oba ome- njena kolektiva, pač pa še mar- sikateri drugi kolektiv, posebej pa mlade proizvajalce, ki v teh kolektivih delajo. Iz oibjavljenega članka je videti samo plitkost in nepoznavanje življenja in dela mladih ljudi v delovnih organi- zacijah; kajti mirno lahko trdim, da se danes naši mladi proizva- jalci intenzivno vključujejo v splošno delo znotraj svojih orga- nizacij, hkrati pa težijo tudi k napredku, znanju in uveljavlja- nju v organih delavskega samo- upravljanja ter delovanju v dru- gih družbeno političnih organizar cijah na terenu. Seveda, j e osnov- na dejavnos-t v mlaidnskih or- ganizacijah in aktivih mladih proizvajalcev posebej v večjih delovnih organizacijah. Prepri- čan sem, da so ravaio v teh or- ganizacijah, tako je itudi pri nas, zadolženi za stalno delo z mla- dino člani ZK, bodisi pri preuče- vanju gospodarskih problemov kakor širšega družbenega doga- janja, na športnem in kulturnem področju, pa tudi v zvezi z re- formo. Seveda nudi vsako podjetje po- moč mladim v okviru svojih mož- nosti. Dvomim, da kak kolektiv ni resno pristopil k vprašanju re- forme in da ob tako važni pre- lomnici v našem življenju ni in- formiral svoje člane, pa tudi mlade proizvajalce oziroma mla- dinsko organizacijo o vseh bist- venih vprašanjih, saj so prav ti bodoči nosilci raznih funkcij, ge- neracija, ki bo morala drugi del tega gospodarskega bremena no- siti s sabo, verjetno še v nasled- njo generacijo in poleg nas se- daj skupno z nami. Pisec se sklicuje na dve osebi, ki sta v republiškem merilu raz- pravljali o vprašanjih reforme, vendar menim, da sta tov. Tito in tov. Kardelj že pred reformo jasno in glasno povedala, kaj je reforma, kakšen je njen cilj ter da bo v prihodnosti storiti vse, da življenjski standard delovnih ljudi ne bo padel, ta pa seveda ne bo padel, če bomo storili vse za večjo storilnost in če bomo v svojih delovnih organizacijah po- iskali vse tako imenovane noira- nje rezerve. Prepričan sem, da je tov. Šu- ster pobiral neke informacije mi- mo kolektivov in mimo predstav- nikov mladinskih organizacij, to je naših mladih ljudi, ki živijo v proizvodnji s proizvodnjo, pač pa je dobil določene podatke v razgovoru z nekim »mladim pro- izvajalcem« na ulici. Priporočal bi mu, naj bi si delo mladih Jju- di v delovnih organizacijah po- gledal pobliže in da bi kot funk- cionar prišel vsaj enkrat na leto na mladinske sestanke aktivpv v delovnih organizacijah; potem bi lahko sodil o njihovem delu in o tem, ali ve naša^ mladina, kaj je reforma in aH tudi ve. kaj mora v zvezi s to refdrmo storiti za ju- trišnji dan. S Prešernom pove- dano: »Le čevlje sodi naj kopi- tar!« ; :1;П) M- Kil] Ne mislimi se spuščati še dalj tod tega, toda zdelo se mi je po- trebno nedvoumno povedati, da bo zelo prav, če bomo prepustili vodstvo mladine tistim, ki raste- jo z njimi ob vsakodnevnem pro- izvodnem procesu, pa naj bo to v delovnih ali katerihkoli drugih organizacijah. Naj pisec oprosti kritiki, toda treba se bo še mar- sikaj naučiti — vendar ne iz dnevnega časopisja. Zupane Ludvik-Ivo ODPRAVIMO »ŠKROPILNICO« V PODVOZU Podvoz pri celjski Pošti pov- zroča nenehne težave. Doslej so bili pešci vajeni, da so jih brez- obzirni vozniki ob slabem vreme- nu škropili z blatno brozgo, zdaj je pričela pritekati celo ob lepem vremenu voda tudi od zgoraj. Po mojem mnenju bi moralo zadevo urediti podjetje za vzdrževanje proge, ki pa se za opozorila prav nič ne zmeni. Vprašujem, ali tega zares ni mogoče urediti, ko bi za- dostovalo samo nekaj dobre vo- lje? M. C. ZAKAJ NI TEČAJA? Čudim se, zakaj ni mogoče v Šmarju organizirati gospodinj- skega oziroma kuharskega teča- ja, za katerega se dekleta zelo za- nimajo. Znano je, da imajo tak tečaj v Zibiki, ki je manjši kraj kot Šmarje, skoraj vsako leto. Bi se dalo kaj storiti? Zdaj je še čas, ko ni večjih del na polju. T. Š. Na vprašanje odgovarjata predsednik krajevne skupnosti, veterinar Kari ANDRENŠEK in delavsika univerza v Šmarju. Naj- prej predsednik krajevne skup- nosti: Program dela krajevne skupno- sti Šmarje vsako leto obravnava- mo na zboru volivcev in ga tudi sprejemamo, če volivci zahteva- jo spremembe, jih tudi upošteva- mo. Za gospodinjske, oziroma ku- harske tečaje pa ni bilo nobene spodbude; niti na zboru volivcev, niti s strani družbenih organiza- cij. Zato tečaja v Šmarju tudi ni bilo. Pa še odgovor delavske univer- ze Šmarje pri Jelšah: Zaradi sorazmerno visokih stroškov, v preteklosti nismo u- speli organizirati gospodinjskih tečajev. Delavska univerza tudi nima za tako izobraževanje na- menskih sredstev. V kolikor bi bilo zadostno število zainteresi- ranih, ki so pripravljeni stroške sami plačati, bomo vsekakor or- ganizirali tudi gospodinjske teča- je.« KA v soboto 26. februarja bo gostoval v Celju harmonikarski-elektronski orkester ĐPD Svo- boda iz Šentvida pri Ljubljani. Orkester si je na števihiili domačih in mednarodnih tekmo- vanjih priboril večkrat vodilna mesta, zabeležil je nad 200 nastopov doma in v svetu (Ita- lija, Švica, Nemčija, Holandija). Orkester bo nastopil v Narodnem domu ob 17. in 20. uri. Vstopnice so v predprodaji pri blagajni kina Union in v pisarni ZKPOS, Gregoričeva 6. PREMALO CASA (Dalje s 1. strani) Iz samih pripomb na predlog pro- računa celjsike občine za letošnje leto pa se zdi, kakor da so bili proračunski dohodki planirani previdno. Zbori sO v celoti podprli politiko financiranja šolstva in se zavzeli, da naj se tudi razmerje med osebnimi dohodki in materialnimi izdatki uredi tako, da bo ob predvidenih osebnih prejemkih ostalo dovolj tudi 2a materialne stro- ške. Kot vse kaže bo sklad za kultu- ro v ponovni stiski. Da bi rešil naj- nujnejše probleme, je svet za kulturo in znanost zahteval dodatnih 20 mili- jonov sredstev. Toda vprašanje je, kje jih vzeti. Čeprav na višino sredstev, ki bi jih naj dobil sklad za telesno kulturo mi bilo bistvenih pripomb, so se tu in tam vendarle čuli prigovori, aLi je prav, da dobi ta dejavnost več sredstev kot lani, ko pa se na drugi strani ne ve, kako bo z delom centra za socialno dejavnost. Ce bi center dobil samo toliko, kot je predvide- no, bi bila njegova dejavnost resno ogrožena. Več pripomb je bilo na vi- šino sredstev, ki bi jih naj dobil Za- vod za požarno varnost. Na mnogih zborih so predlagali, naj bi več denar- ja namenili prostovoljnim gasilskim društvom. Tudi stß^dstva, ki so pred- videna za državno upravo, so bila tu in tam kamen sipotike. Slo je tudi za ugotovitev, da so v resnici dosti več- ja, ker se krijejo tudi v postavkah za izdelavo najrazličnejših načrtov in po- dobno (Zavod za napredek gospodar- stva). Podrobnejšo analizo pa zasluži še razdelitev sredstev med krajevne skupnosti. Nekatera podatki kažejo, da gre preveč denarja za osebne do- hodke zaposlenih na skupnostih. To že alasti velja za krajevne skupnosti v mestu. Zanimiva pa je pobuda, da naj bi bilo eno izmed meril za razde- ljevanje sredstev med krajevne skup- nosti tudi delež, ki ga tam-ošnjii ljudje dajejo pri formiranju občinskega na- rodnega dohodka. Na mnogiih zborih so se občani ustavljali ob postavkah za družbene organizacije in društva. -m ZABELEŽENO ZA VAS NOVE VZGOJNE METODE Dragi bralci! Morda se boste spomnili, da sem svojčas na tem mestu »izna- šel« kaprice neke tovarišice na neki celjski osnovni šoli, ki je Mhtevala, da si učenci ovijejo zvezke v plav papir (čeprav ga v papirnicah nikjer ni bilo). Zdaj se je baje pripetilo še nekaj veli- ko hujšega. Čeprav se bo zadeva zeracijskih odnosih. Če bi imeli v vseh področjih kmetijstva zadostno in ustrezno izobražene kmetijske strokovnjake, bi mogli hitro zagotoviti tržne viške, med- tem ko danes primanjkuje kmetij- skih pridelkov na trgu. V nadïjljevanju so ugotovili, da so kmetijske šole v Sloveniji teh- nično izredno slabo opremljene. Po- sledica tega je, da je v kmetijskih šolah pouk vedno bolj teoretičen. Tovrsten pouk vsekakor ne more zag»to^'iti kadra, ki bi se mogel po šolanju vključiti operativno v kme- tijstvo. Mimo pomanjikljive kmetij- ske opreme so kinetijsike šole glede oraktičnega pouka še bolj prizadete zaradi oddvojitve od posestev. Diaiž- bena posestva odstopajo le nerada pridelovalne površine za praktičen pouk kmetijcev, ki jim posledično po končanem šolanju v mnogih pri- merih manjka ustrezna praksa. ŽELEZARJI in kultura Komisija za kulturno prosvetno dejavnost pri sindikalni podružnici Štorske železarne bo v letošnjem letu organizirala tri gledališke pred- stave za člane delovnega kolektiva. Gostovalo bo Slovensko ljudsko gle- dališče iz Celja z deli: Zasebno uho, Javno oko, Veleja in Inventura 65. Poleg tega pa bodo priredili nekaj razstav, dva glasbena večera, ko bo nastopil komorni zbor iz Celja pod vodstvom Egona Kuneja in Ljub- ljanski jazz ansambel z Berto Am- brož. I^oleg tega bodo sodelovali na občinski dramski reviji, ki bo letos v štorah in počastili 1. maj. ?o referatu in razpravi so udele- ženci posvetovanja sprejeli zaključ- ke, ki naj bi bili vodilo v prihod njem obdobju kmetijskega izobra- ževanja in zaposlovanja. Zaradi ne- katerih nesporazumov med posa- meznimi šolami, so se odločili, da bedo ugotovili allevilo in zvrst sc ckînjih kmoíijsikih šol^ jim sku.sal' omogočiti — glede pa njih potreb- ncst — zadostna finančna sredstva, ustrezno mehanizacijo in posestva za praiktičen pouk. Potrebnost po- sam.eznih šol bodo določili po podat- kih o dolgoročnih potrebah kmetij- skega kadra, ki bi jih naj sestavila družbena kmetijska posestva. Mimo potreb, ki bi jih nakazala družbe- na pcsestva, je potrebno misliti tu- di na šole za izobraževanje kmeto- valcev, ki ostajajo na domačih po- sestvih. Tovrstne šole bi bile naj- bclj uspešne v zimskem času. Šolanje naj bi bilo še v prihodnje večstopenjsiko, a izbor za nadalje- vanje študija naj bi bil dosleden in načrten — vzgajati bi morali kme- tovalce z namenom, da po šolanju prevzamejo prddfvideno delovno mesto. Udeleženci posvetovanja so menili, da bi bilo potrebno znova uvesti staž za diplomrnte l'.mcîij- skih srednjih in višjih šol, ki bi ga pa morali opravljati na izbranih kmetijskih posestvih pod vodstvom mentorjev. Udeleženci posvetovanja so se do- taknili tudi perečega vprašanja, kje jc mesto kmetijsikih tehnikov in agronomov in kakšna je njihova vloga v sodobnem kmetijstvu. V zaključkih so se opredelili, da bi morali tehniki sodelovati v nepo- srednem kmetovalnem procesu in skrbeti zá~ racionalno izkoriščanje mehanizacije, agronomJ pa bi se morali posvečati ekonomiki pride- lovanja, strokovnim analizam tal lede na biokemične sestavine, ko- ristni uporabi reprodukcijskih sred- stev in organizaciji tehnološkega procesa sploh. Vsi ti zaključki in 'lotovitve slednjič dokazujejo, da je današnja struktura zaposlenih v kmetijstvu neustrezna ja, da bo- mo potrebovali še dosti l^nietijskih strokovnjakov. Hkrati pa bodo v P'ihodnje vedno bolj potrebni či- -sto posebej kmetijski strokovnjaki, ki bodo skrbeli predvsem za pri- merno sodelovanje med družbeni- mi posestvi in zasebnimi kmečkimi gospodarstvi. Upajmo, da posvetovanje v Celju ne bo ostalo samo pri besedah, tem- več da^bomo kmalu čutili ugodne posledice zaključkov in smernic o kmečkem izobraževanju in zapo- slovanju. MOZIRSKE TRGOVINE Trgovsko podjetje »Savinja« v Mozirju je lani odprlo novo samo- postrežno trgovino, zdaj pa se je odločilo še za modernizacijo svoje- ,!та lokala v Mozirju. To dokazuje, da si trgovsko pod- i'etje prizadeva, kako bi izboljšalo svoje trgovske lokale in zagotovilo i^di večje zaloge in boljšo izbiro blaga. Za ureditev samopostrežne- ga lokala je večino sredstev prispe- valo trgovsko podjetje samo, enako bodo izvedli tudi modernizacijo v glavnem z lastnimi sredstvi. Računajo, da bodo preurejeni lo- kal odprli že za 1. maj letos, s čimer bodo vsaj za nekaj časa re- šili vprašanje trgovskih lokalov in zalog v njih ter zadovoljili potroš- nike. , — er za rekreacijo in letovanja Da bi se dobro pripravili na de- lovno konferenco sindikalne podruž- nice, se je v štorski železarni pred dnevi sestala komisija za finančna vprašanja. Ugotovili so, da so imeli v preteklem letu nad šest milijonov dinarjev dohodkov in izdatkov. Največ sredstev so porabili za re- kreacijo in letovanje članov ter iz- redno socialno pomoč. Proračun za leto 1966 pa predvideva sedem mi- lijonov starih dinarjev dohodkov. Sredstva bodo porabili za rekreaci- > in letovanje članov, kulturno prosvetno dejavnost in socialno po- moč bolnim in socialno šibkim čla- nom. SOLIDNA KVALITETA V obrtnem podjetju »Tapetništvo« v Slovenskih Konjicah so v lanskem letu ustvarili okrog 3,400.000 dinar- jev za sklade. Kolektiv, ki šteje sku- paj z vajenci 22 članov, se je v zad- njih letih lepo uveljavil. Svoje kva- litetne kavče, fotelje, posteljne vlož- ke in podobne proizvode prodajajo že v mnoge kraje Slovenije, deloma pa tudi v Hrvatsko. , KDO BO POSKRBEL ZA CESTE Cesta četrtega reda Radeče—Breg —Sevnica razbremenjuje cesto dru- gega reda Radeče—Krško, je kraj- ša in lepša, a zadnje dni je na od- seku Radeče—Loka (»pod Cesar- jem«) zelo nevarna. Zemlja se tu ugreza, zaradi tega je promet ogro- žen, zlasti še za redno avtobusno progo Brežice—Celje, Nekdo bi tu moral nujno zavarovati cestišče, ker Jahko sicer nastanejo odločilne po- sledice. Na področju Loke je sicer prometno znamenje, ki opozarja na nevarno vožnjo, a na področju Ra- deč ga ni. Toda samo znamenja še ne bodo odpravila nevarnosti, po- trebno bi bilo storiti kaj več. Zadnje leto je povezala Pišece in Bizeljsko blizu Brežic, dva kraja, ki imata veliko naravnih lepot, dobra nova cesta. Po d«eh zimah, ki ju je cesta zdržala, bi bilo zdaj vredno razmisliti, kdo jo naj vzdržuje. Na dveh mestih se je utrgal zemeljski plaz, ki jo je poškodoval. Vsako delo, četudi tako dobro opravljeno, je brez vzdrževanja zaman. Cesta bi vsekakor potrebovala rednega ce- starja. S. S. Od vsepovsot ŠMARJE PRI JELŠAH: Na ne- davnem sestanku s šmarskimi študenti, štipendisti šmarske ob- činske skupščine, so se dogovo- rili naj bi najmanjša štipendija znašala 300 N Din. Hkrati pa naj bi imeli študentje tudi možnost najeti dodatni kredit. ROGAŠKA SLATINA: Pred kratkim so tu zaključili tečaj za sezonske delavce v gostinstvu. Tečaj s prilagojenim programom za sobarice, pomožno strežno o- sebje kuhinje je pripravila šmar- ska delavska univerza, financira- li pa so ga Zdravilišče, Zdravili- ško-gostinsko podejtje in Zavod za zaposlovanje delavcev v Celju. ŠENTJUR: V okviru šol za mlade kmetijske proizvajalce so v šentjurski občini (Dramlje, Šentvid pri Planini, Planina pri Sevnici, Dobje) pričeli z gospo- dinjskim poukom za mlada de- kleta. V vsakem kraju je na pro- gramu 30 ur predavanj in prak- tičnega dela. POLZELA: V klubu družbenih organizacij sta dramska sekcija Svobode in pevski zbor pripra- vila proslavo v počastitev sloven- skega kulturnega praznika. Ve- čer je uredil in režiral Jaka Jer- šič, številni Polzelani pa so bili z izvajanji zelo zadovoljni. RAZPRAVA O PROBLEMIH CELJSKE ZDRAVSTVENE SLUŽBE KJE SMO Z REORGANIZACIJO ? V današnji številki nadaljujemo razpravo o zdravstveni problematiki v celjski občini. Žal smo morali zaradi omejenega obsega skr- čiti posamezne odgovore na naša vprašanja, s čimer pa verjetno nismo prizadeli bistva stva- ri. V prihodnji številki bomo skušali osvetliti načeto temo s stališča koristnikov zdravstve- nih uslujg. * CT: v čem vidite večje pomanj- kljivosti zdravstvene službe in kako naj bi jih reorganizacija odpravila? Dr. Ivan Kopač: Kakor vsa- ka dejavnost tako tudi zdravst- vena služba zavisi od dobrih stro- kovnih zdravstvenih kadrov, od so- dobnih sredstev za delo, do smotr- ne organizacije dela znotraj zdravst- venih ustanov in med njimi ter od denarja, ki ga družba nameni za zdravstveno varstvo občanov. Kako je s temi zadevami v Sploš- ni bolnišnici Celje, ki predstavlja največjo specializirano hospitalno in specialistinčo ambulantno usta- novo za širše gravitacijsko območje, ki šteje ca. 250.000 prebivalcev? Strokovnih zdravstvenih in drugih kadrov je vsako leto več. Trenutno ^mamo v bolnišnici 82 zdravstvenih delavcev s fakultetno izobrazbo, 41 z višjo izobrazbo in 153 s srednjo izobrazbo na samih medicinskih od- delkih. To je brez dvoma velik pro- gres* v primerjavi z obupnim sta- njem pred vojno in neposredno po osvoboditvi. Lansko leto smo dali za štipendiranje za zdravstvene de- lavce in izobraževanje strokovnih kadrov okoli 30 milijonov dinarjev, štipendiramo vsako leto ca. 80 di- jakov v raznih medicinskih šolah. Skratka naša bolnica posveča veliko pozor- nost strokovnemu izobraževanju zdravstve- nih kadrov, kar je najvažnejši činitelj za zboljšanje kvalitete strokovno medicinskega delà. Rezultati so že vidni. Obseg in kvalite- ta medicinske dejanosti je na isti višini kot v podobnih bolnicah- v drugih državah. Kljub temu pa še nismo zadovoljni z re- zultati''tìasih •prizadevanj. Zadovoljni nismo zaradi tega, ker so zdravstveni delavci zara- di narašjčajoče količine dela še vedno pre- več obremenjeni i rutinskim množičnim de- lom da. ijiitraij/do рсжпа^а večera, z.deziw»» stvi ponoči in ob nedeljah, z napornim in množičnim delom v specialističnih ambu- lantah, z delom v raznih obveznih komisijah i/ven matične ustanove itd. To jih preveč izčrpuje — ostaja premalo časa za individu- alni študij, za duševno in telesno rekreacijo, za kulñjfno in politično delo. Po sistemizaciji, ki upošteva razširjeno bol- niško dejavnost, delo v specialističnih ambu- lantah in več prostega časa, nam trenutno manjka ca. 20 zdravnikov specialistov, da bi mirnejše, ekspeditivnejše in kvalitetnejše Dpravljaii svoje naloge tako v specialističnih ambulantah, pri bolniški postelji, v operacij- skiii dvoranah, v laboratorijih in drugod. De- Ficrtarñí -'zdravstveni kadri so predvsem: zdravniki — anestezisti, rentgenologi, kirur- gi traumatologi in ortopedi ter nevrologi — psihiatri. Seveda bo potrebno na vsakem od- delku nastaviti še po enega ali dva speciali- Ua v bližnji perspektivi. Fluktuacija kadrov, ki je bila do nadaljnjega rak rana v zdrav- stvu, se je zadnje čase nekoliko umirila, /endar nam povzroča še velike težave. Velike tezaWe nam povzroča relativno slaba iplošna socialna zaščita žene. Večina zdrav- stvenih delavcev v naši ustanovi so žene. vlaše zdravnice, medicinske sestre, bolničar- le, otroške sestre, laborantke, bolniške strež- lice, adrrtinistratorke itd. — ne smemo po- habiti — so večinoma tudi matere z otroci, : vsemi težavami in skrbmi, ki jih terj6 Iružina, podobno kot pri delavkah — mate- ah v proizvodnji. Mnogo je zdravstvenih Iclavcev na seznamu delovnih mest, so pa )bdobja, ko jih je malo na delur pa še ta- crat z mislimi doma. Vse to povzroča težke notnje v notranji organizaciji dela, pri negi )olnikov. Povzroča pa tudi velike finančne zdatke. Ne smemo pozabiti, da pri nas ni ahko organizirati dela, saj se delo vrši ne- )rekinjeno skozi ves dan — podnevi in po- loči, ob nedeljah in praznikih. Delo je pri las organizirano v treh turnusih. Drugi zelo pomembni problem so sredstva a delo. Sem sodijo bolniški objekti, hospi- alni prostori, specialistični ambulami ter istali funkcionalni prostori, predvsem pa so- lobna medicinska oprema, арага1цге, instru- nenlarij, laboratorijsiie potrebščine, rent- ;en filmi, zdravila itd. Materialni pogoji a dok) močno zaostajajo za nalogami, ki ám jih daje družba. Dobava naših sredstev a delo j'c neredna — ker je v zvezi z deviz- 0 politiko. Bolnik ali poškodovanec, ki je kritičnefp stanju, na meji med življenjem 1 smrtjo, terja od nas vse in najboljše. Ijega ne moreš politično prepričati, da so «ave z devizami, da ni dovolj denarja, da ; potrebno omejiti potrošnjo za zdravstvo d. Lansko leto smo sprejeli na zdravljenje 7.748 bolnikov. Večino teh so pripeljali v olnico z rešilnim avtomobilom, poleg tega ; naše specialistične ambulante obiskalo la- i 134.122 bolnikov. Nobeden od teh ne spra- jje ali imaš prostor ali ne, ali so na zalogi sa mogoča iz inozemstva uvožena zdravila, oarature, oprema in ostala sredstva za iravljenje, ali je dovolj denarja za vse te Ine zahteve. Oni terjajo svoje. Tisti, ki zbi- ijo ih delijo- denarna sredstva za funkcioni- inje zdravstvenih ustanov, pa se nenehno •zijo na nas, d apreveč zapravljamo in da imajo denarja dovolj za vse te potreb-::, koraj na dnevnem redu so težki boji "za гпагпа sredstva. To povzroča že pravo mno- ično "nevrozo med zdravstvenimi delavci. 1 med strokovnimi delavci Zavoda za soc. ivarovanje. Zadnje čase so se stvari še bolj lostrile. Zahtevajo, da se omeji potrošnja na tem zdravstvenem področju. Kljub temu, da so naše zdravstvene storitve ene od naj- cenejših v Sloveniji, nam plačniki ob za- ključnem računu dolgujejo okoli 413 milijo- nov dinarjev od tega nam dolguje Sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proiz- vajalcev 142 milijonov dinarjev. Plačnike mo- ramo kreditirati včasih tudi do pol leta. Za- radi tega nani stalno primanjkuje obratnih sredstev za tekočp poslovanje in pravočasno likvidacijo naših obveznosti do dobaviteljev za živila, zdravila itd. To so največje pomanj- kljivosti v zdravstveni službi, ki jih po navadi odgovorni forumi rešujejo le z eno- stranskim javnim mnenjem o slabostih or- ganizacije zdravstvene službe. Sredstev za izgradnjo bolniških objektov in nabavo sodobne aparature in opreme za bolniške oddelke ni bilo nikdar dovolj, da- siravno se je našel vedno denar za predimen- zionirane, pretežno administrativne zdravst- vene ustanove. Pred dobrim letom je Okraj- na skupščina Celje uvidela naše potrebe in nam pomagala z dotacijo, da smo začeli gra- diti operacijski blok z oddelkom za inten- zivno nego operirancev in najtežjih bolnikov, ki so v kritični fazi življenja. Ta oddelek bo sodoben in bo kril potrebe kirurgije za šir- še zdravstveno območje. Zavod za socialno zavarovanje v Celju je sicer imel dober na- men, da bi nam pomagal, pa je zašel v take finančne škripce, da so vse obljube splava- le po vodi. Najožje grlo v naši ustanovi so prostori za specialistično ambulantno službo. 2e кп:ш1и po osvoboditvi so zgradili polikliniko odnos- no stavbo, v kateri je bival Občinski ljudski odbor Celje. Ta je bila namenjena za vse splošne in specialistične ambulante skupaj z dispanzerji. Tako bi bile vse zdravstvene ustanove na kupu. Ob priliki Jikviidacije okraja smo predlagali, naj bi se ves admi- nistrativni občinski aparat preselil v stavbo bivšega okraja, celotno stavbo občine pa naj bi dali za splošno specialistično ambulantno službo. Naš predlog je propadel, ker te pro- store nujno rabi Oddelek za notranje zadeve, kar razumemo, saj se ta služba tudi vedno bolj modernizira in tehnično izpopolnjuje. Glede organizacije zdravstvene službe iz- ven bolnice pa naj obenim tole. V našem celjskem središču so se ustanavljale in orga- nizirale tiste zdravstvene ambulantne ustano- ve, ki jih je zvezni in republiški zakon zah- teval: zdravstveni dom, obratne ambulante, dispanzerji, razne posvetovalnice, reševalna postaja, higienski zavod, zdravilišča, oddelki za zdravljerue alkoholjkov in duševnih bol- -hikov,--ravodi ■ ¿a-réhabiHtacijò invalidov, só- ciame in patronažne službe itd. Vse to je rastlo in se razvijalo na osnovi zakonitih predpisov nodobno kot v vseh drugih mest- nih središčih širom Jugoslavije. Vsi čutimo potrebo, da je nujen nek skup- ni organ, ki naj bi močneje povezoval, diri- giral in usmerjal te zdravstvene ustanove in razne dejavnosti, da ne bi nekatere preveč hipetrofirale na račun drugih in druge zao- stajale v svoji rasti. Eni mislijo, da bi vse zdravstvene ustanove v Celju fizično združili v eno ?dravstveno ustanovo z enotno direk- cijo, ki naj bi »pravično« in operativno vo- dila vso zdravstveno službo. Drugi zopet^ mislijo, da je to samo formalna rešitev, ker Di se s tem spremenil le naslov firme in da bi se s tem krnila samoiniciativa po- sameznih zdravstvenih ustanov ali služb in da bi bila nevarnost birokratizacije zdravstva. Moje mišljenje je, da fizično in admini- strativno združevanje ne vodi k boljšemu uspehu. Najprej je potrebno učvrstiti Zdrav- stveni center, ki naj funkcionalno združuje in povezuje razne zdravstvene službe in zdravstvene strokovnjake, da bodo k\'alitet- nejše in ekspeditivnejše reševali vsakdanje zdravstvene probleme našega ožjega in širše- ga gravitacijskega območja. Predvsem pa je naloga zdravstvenega centra, da na osnovi dobro preanaliziranih družbenih potreb pro- gramira razvoj zdravstvene službe za ožje in širše območje in da stalno kontrolira iz- vajanje, tega programa. Vsi sklepi zdrav, centra bi morali biti seveda obvezni. Dr. Janez Lovšin: Različna so mnenja o učinkovitosti in pomanj- ivijivosti dela zdravstvene službe. Morda bi se omejil samo na nekatere. l\a primer: pogost je očitek o dupli- ranju dela in cepljenju sil, o ena- kih specialističnih ambulantah pri zdravstvenem domu in bolnišnici. Menim, da bi se ob tem morah za- vedati, da je zdravstveni dom dol- žan usmerjati svoje sile v preven- tivno dejavnost. Le-ta je za družbo tudi najracionalnejša, saj z zgod- iijini odkrivanjem bolezni, pa tudi Z njihovim preprečevanjem prihra- nimo dragocene milijone, ki bi jih sicer* morali izdati za zdravljenje, ''.ato osvajamo dispanzersko meto- do dela. In pri tem ne gre za dupli- ranje naloge specialističnih ambu- lant temveč preprosto — za delitev dela. Po eni strani naj bi zdravstve- ni dom skrbel za preventivo, po drugi strani pa je močno obre- menjen tudi s kurativo, ki mu prav tako nîïlaga velike obveznosti. Mnenja smo, da bi specialistične ambulante naj delale pri bolnišnici, toda treba bi jim bilo zagotoviti -rimerne delovne pogoje. Tudi v Celju bi morali dobiti poliklinično službo in vendar s tem ni rečeno, da bi morala biti samostojna. Pri zagotovitvi primernih pogojev za delo specialističnih ambulant pa ere tako za^kadre, kot tudi za pro- store. V sedanji situaciii bi zdru- ževanje pomenilo samo še dodatno že tako prehudo obremenitev. Pogosti so očitki splošnim zdrav- nikom, da se posikušajo otresti od- govornosti do pacientov s tem, da jih radi pošiljajo k specialistom. Staitistični podatki pa povedo, da so splošni zdravniki od 100 pacientov, ki so jih pregledali prvič, poslali v bolnišnico samo 5 odstotkov lju- di in k specialistom 19,6. Ob tem pa bi morali upoštevati tudi to, da mnogi zavarovanci zahtevajo pre- gled pri specialistu in pri tem tr- masto vztrajajo tudi, če jim splošni zdravnik zagotovi, da tak pregled ni potreben. Ob visokem staležu smo v zdravst- venem domu sestavili pregled, v ka- terem smo ločili strogo medicinski stalež od administrativnega. Ugo- tovili smo, da stalež močno breme- nijo izostanki z dela zaradi porod- niških dopustov, nege družinskega člana, odsotnost z dela v času pre- gledov itd. in da je strogo medi- cinskega staleža pravzaprav veliko manj. Jure Vuga, diplomirani oec. Naj- večje pomanjkljivosti v organi- zaciji zdravstvene službe odnosno iz- vor teh pomanjkljivosti vidim v ne- ekonomskem gledanju na to službo kot celoto. 2eleli bi takšno organiza- cijo, ki naj bi bila tudi enako oprem- ljena kot je zdravstvena služba gospo- darsko najrazvitejših držav, çeprav je naš jugoslovanski pa tudi slovenski narodni dohodek na enega prebival- ca ža mnogokratnik manjši od narod- nega dohodka na enega prebivalca gospodarsko najrazvitejših držav. Res je, da namenja naša -družba zdravstvu večji odstotek narodnega dohodka kot države z drugačno ureditvijo, vendar v absolutnem znesku to ne predstav- lja takšnih vsot kot manjši odstotek večjega narodnega -dohodka. Enako kot v svetovnem merilu se kaže to razmerje med gospodarsko razvitejši- mi in nerazvitejšimi ipredeli tudi v okviru Slovenije. Komunalna skiip- nost Celje je bila v letu 1965 po pri- spevkih (osnovni in dodatni) za zdrav- stveno zavarovanje izmed 24 komu- nalnih skupnosti Slovenije na 19 me- stu ali za 6,4 % pod republiškim po- vprečjem. Zato so sredstva, -namenje- na zdravstvenemu varstvu v Celju, tudi pod republiškim povprečjem, s čimer mora pač služba zdravstvenega ^-varstva na tem področju računati, ko- ristniki zdravstvenega varstva -pa to pri svojih željah upoštevati. Neposredno in v kratkem roku služ- ba zdravstvenega varstva ne more bi- stveno vplivati na dosego narodnega dohodka, zato naj bi ji vsaj bila dode- ljena piravica sodelovanja pri delitvi teh sredstev. Pri tem pa ne mislim so- delovanja pri delitvi na podlagi »ob- čutka«, lepega obraza ali kvečjemu na podlagi preteklih uspehov pri čr- panju iz skupne blagajne, temveč pri delitvi na podlagi temeljnih in doku- mentiranih analiz ter ekonomsko ovrednotenih naturalnih -indikatorjev. Razumljivo, da bi take analize nujno nakazale tudi šibke točke organizacij- skega značaja, saj sta tako ekonomika kot izvajanje zdravstvenega varstva tesno povezani z organizacijo te služ- be. Megleno filozofiranje in načelno reševanje organizacije brez idokumen- tiranih ekonomskih analiz pa vodi kvečjemu le v nov eksperiment, za katerega ш jamstva, da bo uspel. Dr. Anton Mikac: Največja pomanj- kljivost zdravstvene službe je ne-po- vezanost zdravnikov v ambulantno poliklinični službi in hospitalni siužbi — pri obravnavanju istih bolnikov. Tega pa ni mogoče doseči z reorgani- zacijo, ker ta lahko zagotovi le admi- nistrativne ko-ntakte, potrebni pa so osebni. Očitki zdravstveni službi o previso- kem staležu bolnikov, o nekriLòni po- trošnji zdravil in pošiljanju v aaiav- na zdravilišča imajo svoj vzrok v na- činu financiranja zdravstvene siuzbe in v zakonitih pravicah zavarovancev. Do kam smo prišli z, organizacijo zdravstvene službe od iansket/a pie numa socialistične zveze in sindikataV Dr. Ivan Kopač: Na pobudo plenuma socialistične zveze in sindikata so zdravstveni in ostali aktivisti uspeli -razburkati du- hove vseh zdravstvenih delavcev aa eni strani in onih strokovnih -delav- cev, ki se bavijo s problemi socialne-«' ga zavarovanja in organizacije zdrav- stvenih služb. Tako smo zadnje case priča hudih bojev raznovrstnih mnenj kako bi stvari rešili, da zdravstvo v svojem razvoju ne bi stagniralo. V vseh zdravstvenih kolektivih, v zavo- du za socialno zavarovanje ter v ok- viru zdravstvenega centra živahnejše študirajo številne organizacijske in finančne probleme, ki jih je sprožila reforma. Lomijo se tudi okostenele navade, pa tudi stari hierarhični o-dno- si med zdravstvenimi delavci in hi- erarhični odnosi med zavodom za soc. zavarovanje in zdravstvenimi ustano- vami. Naj naprednejše sile le prebija- jo okostenelo ogrodje tako organizaci- je socialnega zavarovanja kot organi- zacije zdravstvenih ustanov. Pri vsem tem pa ne smemo biti nestrpni. Načrti reorganizacije moirajo biti jasni, vse- stransko pretehtani tako iz zdravstve- nih kakor iz ekonomskih vidikov. Re- alizacija bo na osnovi takih načrtov lažje izvedljiva. V bolnici sami že več kot eno leto intenzivno in uspešno rešujejo številne probleme, ki nam jih narekuje gospodarska reforma. Dr. Janez Lovšin: Menim, da je med posameznimi zdravstvenimi zavodi treba zagotoviti funkcionalno integra- cijo, tega pa prav gotovo ne bo mo- goče storiti z nobenim formalnim ak- tom. Do fizične integracije pa bo za- voljo zaostrenih odnosov v gospodar- jenju, zaradi finančnih -obremenitev in drugih ukrepov prišlo samo po sebi. To velja tudi za najrazličnejše obrat- ne ambulante, -ki nekatere prav zares nimajo pogojev za samostojno delo- vanje. B. Vovk: Pravilneje bi bilo reči, do kam smo prišli z organizacijo. Po mo- jem izhaja organizacija zdravstvene službe iz njene vsebine. Še včeraj je zdravstvena služba, zaradi pomanjka- nja -kadra, kapacitet itd. dajala pred- nost kurativnemu delu, danes smo v Celju že dosegli tisto raven, ki omo- goča, da v enoviti zdravstveni službi (tako kurativni kot preventivni) da- jemo prednost dispanzerski metodi dela, skrbi za ohranjanje zdravstve- nega stanja in preprečevanju obolenj. To trenutno zahteva večja denarna vlaganja v to dejavnost, glede na to, da istočasno »gasimo požar« in hkrati izvajamo obsežnejšo prevencijo. Ne delim mneja s tistimi, ki po ple- numu ne vidijo nobenih ukrepov, ali bore malo. Tudi sklicevanje na nepro- učen koncept regionalnih skupnosti zdravstvenih zavodov nam ne bo sam po sebi mnogo prispeval h konkretni organizaciji zdravstvene službe pri nas. Mnogo govorimo o organizaciji dela, skorajda nič pa o temeljnem predpisu po katerem se ureja delo. Temeljni zakon delovnih razmerij, na primer, nalaga delovnim skupnostim na področju zdravstva, da do pomla- di v svojih statutih določijo delovni čas delavcev in poslovanje organiza- cije, razporeditev delovnega časa, njen začetek in konec ; zakon določa, da predpiše za delovne organizacije, ki imajo javni pomen, delovni čas ob- činska skupščina itd. Uveljavitev te- meljnega zakona prinaša korenite siprememibe, priprave za to so v teku. S tem v zvezi ^o Zdravstveni dom v Celju zagotovil tudi prosto izbiro zidravnika na povsem drugačnih na- čelih -kot sedaj, ko ta nikjer ni do- slecfno speljana. Dosledno upoštevaj- mo zakonita določila, čimbolj izenači- mo pogoje gospodarjenja v zdravstvu — potem se bo proces fizične integra- cije sam odprl kot družbena in eko- nomska nujnost. Seveda, če pa gle- damo statično na fizično integracijo, potem tu res ni nič storjenega. J. VUGA: Kolikor sprejmemo načelo da, je možno urejevati organizacijo zdravstvenega varstva (kot vsako drugo organizacijo) samo na podlagi dokumentiranih analiz, potem moram ugotoviti, da je za tako delo manj- kala vsaka zanesljiva ognova. Zato se je delo pri reorganizaciji moralo pričeti pri obliko- vanju osnovnih podatkov. V zdravstvu dose- daj ni bilo uporabljivih standardov in norma- tivov. Zato smo v prvi fazi uporabili pri- merjalne metode in istočasno začeli graditi metodologijo oblikovanja enotnih kazalcev kot osnovo bodočih standardov. Sedaj že razpolagamo s prvimi rezultati tega dela. Za slovenske bolnice je zbrala Skupnost zdravstvenih zavodov na našo iniciativo raz- novrstne podatke in jih grupirala po natu- ralnih in vrednostnih kazalcih. Iz teh podat- kov je razvidna velikanska razlika med po- îdinimi bolnicami, saj so odstopanja v vi- šini stroška za zdravljenje enega pacienta skorai neverjetna. Najcenejša bolnica prej- me sa-Tio 24 % zneska, ki ga prejme naj- dražja bolnica. Ali drug ekstremen podatek: cena materiala za hrano na en oskrbni dan znaša pri eni bolnici starih din 542, pri dru- gi pa 1.466. Približno enake razlike so tudi v vseh ostalih postavkah strukture cene. Z zadovoljstvom pa smo ugotovili iz te analize, da podatki za našo bolnico nikjer ne preha- jajo v noben ekstrem. Cene naše bolnice so pod slovenskim povprečjem. Enako analizo za vse zdravstvene delovne organizacije se- stavlja celiski zdravstveni center za svoje področje. Ti podatki so že popolnejši, ker omogočajo poleg medsebojne primerjave tudi zasledovanje gibanja poedinih pojavov v več- '^'n-îm časovnem obdobju. Žal za bolnico C;;lje na našem področju ni primerjave. Vsaj za celjsko področje bo sledila takoj ludi naslednja faza: usklajevanje podatkov kot osnova za finančno planiranje. Ugotov- ljene razlike pri enakem imenovalcu (za isto storitev zaračuna ena organizacija 4 do 5 krat \eč kot druaa. ali da znaša število ne- medicinskega osebja v enakovrstnih zdrav- stvenih, organizacijah od 10 do 40 %) ka- žejo na popolno neusklajenost mikroorgani- zacije,: pa tudi na nesmotrno financiranje, ki je take razlike omogočalo. Navedeni j'rag- menti kažejo, da se na tei problematik' ve- liko dela. tako v republiškem kot v lokal- nem merilu. Ni pa umestno pričakovati ta- kojšnjih kompleksnih rešitev, ki jih lahko prinese samo dolgotrajno temeljito študijsko analitsko delo. Končno naj še omenim, da dela na področ- ju zdravstvenega varstva, ki obraza letno do 60 milijard dinarjev v Sloveniji samo 4 do 5 diplomiranih ekonomistov in še od tega ve- čina manj kot eno leto. Ali vladajo v zdravstveni stroki enotna stališča oziroma v čem so bist- vena nasprotja? Dr. Ivan Kopač: b Popolnoma enotnih stališč v zdrav- stvu nikdar ne bo. Važno je, da se bo- rimo za naprednejše koncepte glede organizacije zdravstvenega varstva na sploh in posameznih zdravstvenih ustanov ali služb. Ti koncepti pa mo- rajo biti usklajeni s potrebami našega območja in našimi ekonomskimi mož- nostmi. Koncepti zdravstvenih delav- cev so prilično enotni v raznih sploš- nih zdravstvenih ' problemih. V na- dr-obnostih organizacije zdravstvene službe pa so mnenja različna. Niso še razčiščene razne ideje o odnosih med socialnim zavarovanjem in zdravst- vom. Najbolj so megleni in nerazči- ščeni problemi okoli financiranja zdravstvene službe. Plačevanja po raz- novrstnih storitvah je na zelo trhlih nogah. Področje ekonomike in finan- ciranja zdravstvene službe nasploh je slabo strokovno obdelano, ker na tem področju dosedaj ni bilo pravih stro- kovnjakov niti pri Zavodu za socialno zavarovanje, še manj v zdrastvenih ustanovah. Ta vprašanja smo dosedaj reševali kampanjsko in na političen način. Načelno so vsi za sistem'^for- miranja in delitve dohodka po delu, realizacija teh načel pa je zaenkrat na nivoju slabih eksperimentov. Za- radi tega beležimo precejšnje diskre- pance v cenah zdravstvenih storitev, pri oblikovanju dohodka in pri racio- nalni notranji delitvi tega dohodka. To povzroča precej slabe krvi in tudi povzroča razne slabosti v organizaciji zdravstvene službe. Imamo lepe pravice in silne dolž- nosti, po drugi strani pa premalo de- narja. Ce hočemo, da bomo pravice »pravično« realizirali je potrebno raz- položljivi denar za te namene gospo- darno in smiselno uporabljati. Nika- kor pa ne smemo v živo rezati pri ti- sti zdravstveni ustanovi, kjer ležijo res težki na smrt bolni občani. Dr. Janez Lovšin: Prav gotovo smo zdravstveni delavci enotni v tem, da učinkovitost zdravstvene službe ni najboljša. ОЂ tem pa ne pozàbljaitttr' služba dragaumlhwyajboljsa.nfmumdu opozoriti, da je dobra zdravstvena služba draga in da bi se tega morali zavedati tudi takrat, ko ji odmerjamo sredstva. Kakršne koli reorganizacije bi se lotili, morah bi izhajati iz tež- nje, naj spremembe koristijo pred- vsem — občanom. B. VOVK: Vsem je skupno: želimo si še boljše zdravstveno varstvo. V TEJ SKUPNI TOČKI IŠČIMO REŠITEV, NE V OBROB- NIH NEUSKLAJENIH POGLEDIH NA ROK REŠEVANJA PROBLEMOV. Boljšega zdravst- venega stanja seveda ni mogoče doseči z enostavnim »zlrzovanjem« bolezenskega sta- leža, ali z administrativnim določanjem, ko- likšen naj bo. Abá^tizem tudi ni popoln pokazatelj zdravstvenega stanja. In še en problem je — financiranje. Do- hodek za zdravstveno zavarovanje je tem več- ji, čim več ljudi dela — dohodek zdravstene službe pa je večji, čim več ljudi boluje. Očitno, neusklajenost v financiranju zdrav- stvenega varstva. Med neposrednim plačni- kom zdravstvenega varstva in uporabnikom (ki je ista oseba — proizvajalec) se pojav- lja kot razdeljevalec teh sredstev državno so- cialno zavarovanje, zasnovano sicer na pred- stavniškem sistemu samouprave. Sedaj išče- mo rešitev teh problemov v sedanjih pogojih organizacije socialnega zavarovanja, v pogo- jih, ko so zavarovancem sredstva odtujena in V NJEGOVEM IMENU U PRAVU AN A, na kar pa zavarovanec nima dosti vpliva, pa tudi ne neposrednega interesa za racionalnost porabe. Predlagane so restrikcije pravic, nih- če pa ne omenja kompenzacije izgubljenih pravic. Prav je, da družba zagotavlja na ustrezni ravni obseg pravic, se za višjo ra- ven pa naj se zavarujejo zavapvanci sami, odvisno od potreb in možnostT, vendar ne tako, da eni samo vplačujejo, dru¿i pa hodi- jo v zdravilišča. Načelo solidarnosti in vza- jemnosti zavarovancev mora hkrati, ko zago- tavlja zavarovanje določenega objektivno po- gojenega rizika, spodbujati zavarovanca k ohranitvi lastnega zdravja; od tega mor ime- ti tudi materialno korist. Menim pa, da bi o tem najlažje po\edal svoje mnenje občan sam, ki ga ti problemi tarejo in o katerih največkrat razpravljamo v njegove mimenu, mimo njega. J. VUGA: Razlike v stališčih so in je tudi prav da so. Samo borba mnenj lahko izkri- stalizira optimalne rešitve. Nasprotja so ze- lo različnega značaja od ekonomskih in or- i ganizacijskih do metodoloških stališč. Sem j pa mnenja, da se bodo ta nasprotja pod te- žo dokumentiranih ekonomsko-analitskih do- ' kazov sama izravnala, če bodo vsi res stre- meli k enotnemu cilju: omogočiti delovnemu i človeku v okviru razpoložljivih sredstev op- timalno zdravstveno varstvo. DR. ANTON MIKAC: V zdravstveni službi vlada bolj vsiljena konfuznost kot pa enot- na oziroma različna stališča o organizaciji zdravstvene službe. V nasprotju z zagovorniki sedanje organizacije se pojavlja drugo eks- tremno mnenje o popolni fizični integraciji vseh zdravstvenih zavodov s kolunami. ne da bi se pri tem zadovoljivo predvidele tudi vse negativne posledice take združitve. Tako menijo o zdravstveni služ- bi, njeni organizaciji in učinkovito- sti zdravstveni delavci. In kaj me- nijo o njej občani? O tem in o ne- katerih zanimivih podatkih berite v prihodnji številki. i Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Celje NOSiLCI NAPREDNIH IDEJ Nadaljevanje s 1. strani Sindikalne organizacije bodo v prihodnjem obdobju morale posve- titi vso pozornost tudi izobÛkova- jiju pravilnikov o nagrajevanju, kaj- ti v mnogih kolektivih delavčev za- služek še zmeraj ni ekvivalenten za njegovo vloženo delo. Za ugotovi- tev delovnega učinka vsakega posa- meznika pa so seveda potrebna me- rila, ki morajo realno določiti re- zultate individualnega dela, delov- ne skupine ali enote ter delovne organizacije. Delavec mora videti vzročno povezavo med rezultati svojega dela in višino osebnega do- hodka, kajti to je bistveni pogoj za razvijanje in spodbujanje inte- resov za čim boljše rezultate. V preteklem obdobju se je v de- lovnih organizacijah še nadalje okrepilo delavsko samoupravljanje. Za to bi se morale sindikalne orga- nizacije zavzemati tudi v prihod- nje. Prepogosto še v naši praksi sre- čujemo pojave, ki niso prav nič v skladu z načeh samoupravljanja; nasprotno, dišijo po samovolji. Ta- ka .stališča marsikdaj ovirajo na- daljnjo decentralizacijo delavskega samoupravljanja in z njim vred tu- di delitev v delovnih enotah. Važno je, da se pomena tega procesa za- vedajo vsi člani kolektiva, kajti to je pogoj za to, da bomo mnoge za- motane probleme organizacije dela in samoupravljanja reševah hitro i p učinikovito. In še zanimiv citat iz referata to- variša Cokana: »Vsaka sindikalna organizacija in sleherno njeno vod- stvo mora imeti svojo hrbtenico in povedati svoje mnenje tudi navzgor, ne samo navzdol. »Postati mora od- ločnejši zagovornik naprednih > mi- sli in teženj.« Občni zbor občinskega sindikal- nega sveta je posledica temeljitih. razgovorov v delovnih kolektivih, posvetovanj z delegati in najrazlič- nejšimi strokovnjaki, čeprav na zboru samem ni bilo veliko raz- prav pa so se v razgovorih pred občnim zborom zvrstih toliki di: skutanti, kot nikoli doslej. Poročila posameznih skupin delegatov pa bodo sindikalnim organizacijam prav gotovo trdna napotila za de- lo v prihodnjem obdobju. I. B. P0LZE14^I V RK Pred dnevi je imela krajevna or- ganizacija Rdečega križa na Pol- zeli svoj letni občni zbor. Iz poro- čila, ki ga je podala predsednica, je razvidno, da so imeh v preteklem letu tri krvodajalske akcije. Pri akcijah je sodelovalo okrog 180 kr- vodajalcev, med katerimi je bilo tudi precej takih, ki so kri darovali desetkrat in še večkrat. Druga po- membna aukcija je bila pomoč po- plavljencem v Prekmurju. V tovar- ni nogavic so zanje zbrali kar 480 tisoč dinarjev. Poleg tega so imeli tudi tečaj za prvo pomoč in letos januarja še tečaj za nego bolnika na domu. Organizaciji so pri delu pomagali tudi podmladkarji, ki so raznašali različne brošure, vabila za krvodajalske akcije in podobno. Člani Rdečega križa so večkrat obi- skali bolne, stare in onemogle ter jim pomagali tudi za materialnimi sredstvi. V KOOPERACIJSKIH ODNOSIH SO VEDNO BOLJŠI USPEHI PREDNOSTI KMETIJSKEGA SODELOVANJA Na nedavni seji sveta za kmetijst- vo in gozdarstvo v občini Žalec so ocenili uspehe kmetijske koopera- cije, ki se je močno uveljavila že leta 1957 v hmeljarstvu, v zadnjem času pa je povečano tudi sodelova- nje v živinoreji. Od vseh pridelo- valnih površin v žalski občini je v družbeni lastnini 20 %, medtem ko je ostala obdelovalna zemlja v za- sebni lasti. Leta 1965 je bilo v trajnem po- godbenem sodelovanju s Kmetij- skim kombinatom (ki združuje vseh nekdanjih 17 kmetijskih za- drug) 1823 kmetijstev s 7216 hekta- ri obdelovalne zemlje (večidel hme- ljišč in travnikov). V letih od 1963 do lani je sicer površina hmeljišč v kooperaciji za 233 hektarov pad- la, kar gre v veliki meri na račun povečanega podružbljanja zem- ljišč. Kljub temu zapažamo v tem času razmeroma malenkostno ob- novo hmeljišč, saj/ so povprečno ob- novili letno samo 25 hektarov. To ni zadovoljivo, ker je povprečna starost nasadov deset let. Zatorej so se odločili, da bodo letos obno- Ui 68 hektarov in to v glavnem zemljišča z žičnim sistemom. Tudi v kooperaciji s krompimimi zemljišči je napredek očiten, četu- di zajema samo 54 hektarov. Lani so planirali odkup 344 ton krompir- ja, a ga niso dosegli, ker so potroš- niki s preplačevanjem odkupili ve- like količine krompirja. Letos bo potrebno tudi glede odkupnih cen krompirja vse urediti, da bi ne pri- šlo do nesporazumov. Odločilno za povečanje koopera- cijske proizvodnje je tudi uvaja- nje boljše mehanizacije. Lani je KK odstopil v uporabo zasebnim lastnikom 19 traktorjev, pri čemer so s pogodbo določili pogoje upo- rabe. Prav tako se pogodbeno omo- gočili uporabo 86 motornih kosilnic, a letos predvidevajo, da bodo po- dobno ponudili zasebnim kmetoval- cem še 58 motornih kosilnic. To- vrstna uporaba mehanizacije je po- kazala velike prednosti, saj je me- hanizacija do kraja izkoriščena in uspehi obdelovanja so očitni v več- jih pridelkih. Kooperacija v živinoreji je zaje- la velik odstotek od celotne proiz- ' vodnje — 72% vseh goved, 90% prašičev, 100 % piščancev in 96 % mleka. V pogodbeni živinoreji so uvedli več oblik pitanja in dopi- tanja živine, ki so se izkazale ze- lo koristne. Tudi v živinoreji so za- čeli uvajati razne oblike pogodbene- ga sodelovanja in omogočili naba- vo mehanizacije, predvsem s po- godbeno prodajo kosilnic in molz- nih naprav, ki jih dobijo kmeto- valci na obročno odplačilo dveh do treh let, a morajo zato skleniti po- godbo za določeno dobo let, da bo- do npr. pri nakupu kosilnic vzredi- li letno štiri pitance oziroma pri nakupu molznih naprav oddali po 2000 litrov mleka na kravo molz- nico. Pred tem pa morajo še izpol- njevati pogoj, da redijo vsaj osem krav molznic. Kljub tem pogojem je danes v žalski občini že devet kmetovalcev, ki so se specializiraU na pridelavo mleka. ^ Slednjič lahko ugotovimo napre- dek kooperacijske živinoreje tudi v podatku, da je pitanje mlade go- veje živine v primerjavi let 1964/65 naraslo za 36 %. To je govedo, ki je zelo primerno za izvoz, a lani še v tem področju niso bile cene povsem skladne, kar nameravajo letos po- praviti. Tudi v oddaji mleka je na- )redek očiten, saj je v razmerju od januarja do decembra lani proda- ja mleka narasla od 600 do 2000 litrov mleka dnevno. V živinireji bo potrebno sicer v prihodnje še bolj poskrbeti za pasemsko čistost, ki so jo sicer lani za 6 popravili z nakupom 158 plemenskih telic. Tako je zdaj v celoti pasemska či- stost ocenjena od 26 do 28 %. Na isti seji so obravnavali še vprašanje višinskih kmetov in o do- sežkih v lanskem kmetijskem pri- delku, o čemer bomo še pisali. VEČ POMOČI STR0K0V\.I4K0M S TRIBUNE OBČANOV V ŠMARJU PRI JELŠAH NA TORKOVI TRIBUNI OBČANOV V ŠMARJU — PRIPRAVILA JO JE KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL — SO RAZPRAVLJALI O OD- NOSIH KMET — ZADRUGA. NA TRIBUNI SE JE ZBRALO NAD 50 KMETOVALCEV, NA VPRAŠANJA SO ODGOVARJALI VODILNI USLUŽBENCI KMETIJSKE ZADRUGE. Potem, ko je Avgust ANDELUH, predsednik krajevne organizacije začel tribuno, je direktor šmarske zadruge Martin GOBEC predlagal, naj ne bi na tribuni govorili o vseh vprašanjih. Prva vprašanja kmetcn valcev so načela odkup mleka, tol- ščobno stopnjo in prodajno ceno ter drugo. Na vprašanja je obširno odgovarjal Anton NARAT, upravnik ekonomske enote Mlekarne. Potem je beseda stekla o mehani- zaciji in uslugah, ki jih daje zadru- ga kmetom. Govorili so še o koope- rantskih odnosih, o cenah kmetij- skih pridelkov, posebej pa so kmet- je poudarili potrebo po večji stro- kovni pomoči zadružnih strokovnja- kov. Predvsem naj bi bila zadruga povezana s kmeti in naj bi posamez- na vprašanja bolj elastično in spro- ti reševali. Kmetje so tudi predla- q!-ali, naj bi ponovno oživili odbore kooperantov. Zanimivo je, da so kmetovalci, ki so na tribuno prišli zaradi mleka, potem, ko je bil razgovor o tem vprašanju pri kraju, odšli domov. To kaže, da je tribuna res tista obli- ka, kjer udeleženci zvedo prav ti- sto, kar jih tare in zanima. Dogo- vorili so se, da bodo pripravili še eno tribimo. Naša želja je, da bi dober zgled šmarske krajevne organizacije vpli- val na širjenje tribun občanov, kot uspešnih oblik samoupravljanja. PK TV od 27. ; do 5. Ш.1 Nedelja 27. febaruarja: 9.25 Poročila (Ljubljana); 9.30 Lepšega časa ni — oddaja narodno- zabavne glasbe (Ljubljana); 10.00 Kmetijiska odaja (Zagreb); 10.45 Oddaja za otroke (Beograd) 11.30 Lassie — serijski film (Ljubljana); 12.00 Svetovno prvenstvo v umet- nem drsanju — ženske prosto (Ev- rovizija) 15.00 Prenos športnega do- godka (Zagreb); 16.45 Svetovno pr- venstvo v klasičnih disciplinah — skoki — prenos iz Osla (Evrovizi- ja); 18.40 Pred hokejem 66 — repor- taža (Ljubljana); 19.00 Rezerviran čas (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Dante AUghieri — III. del (Ljubljana); 22.10 Zgodbe za vas — serijski film (Ljubljana); 22.35 Poročila (Ljubljana); Ponedeljek 28. februarja: 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 11.40 Televizija v šoli: Toplota in gi- banje (Ljubljana); 17.40 Tečaj an- gleškega jezika (Beograd); 18.10 Ri- sanke (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Kuharski nasveti (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Rezerviran čas (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama (Zag- reb); 21.30 Biseri glasbene literature (Ljubljana); 21.45 Kamea, les in fantazija (Skopje); 22.00 Poročila (Beograd). Torek 1. marca: 16.40 Poročila (Ljubljana); 16.45 Svetovno prvenstvo v umetnem dr- sanju — Revija najboljših — prenos iz Davosa (Ljubljana); 18.20 Film za otroike (Ljubljana); 18.45 Torkov večer (Ljubljana); 19.00 Hokejsko srečanje Jugoslavija : ZDA (Ljub- ljana); 19.50 TV obzornik (Ljublja- na) 21.15 Celovečerni film (Ljublja- na); 22.45 Za lahko noč (Ljubljana); 22.55 Zadnja poročila (Ljublj^ana;. Sreda 2. marca: 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.35 Poročila (Zagreb); 16.40 Govo- rimo rusko (Zagreb); 17.00 Tečaj angleškega jezika (Zagreb); 17.40 Tik tak: Strašni zmaj (Ljubljana); 17.55 Slike sveta (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Glas- bena dela Spilerja, Smajloviča in Logarja — oddaja studia Sarajevo (Beograd); 19.15 Mozaik kratkega filma (Ljubljana); 19.40 Cik Cak (Ljubljana); 19.54 Intermezzo (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Večerna šola (Ljubljana); 21.45 Kulturna panorama (Ljubljar na); 22.25 Zadnja poročila (Ljublja- na). Četrtek 3. marca: 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 11.00 Tečaj angleškega jezika (Beo- grad); 16.10 Televizija v šoli: Toplo- ta je gibanje (Ljubljana); 16.40 Po- ročila (Zagreb); 16.45 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb); 17.00 Hokejsko srečanje Švedska : Finska (Ljubljana); ca. ob 19.10 Glasbena oddaja (Beograd); 19Л0 TV pošta (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik in aktualni razgovori (Beograd); 20.30 Hokejsko srečanje ZDA : Kanada in otvoritev svetovnega prvenstva (do 22.40 ali 23.10); 22.45 Posnetek hokej- ske tekme Jugoslavija : Madžarska — zadnji dve tretjini (Zagreb); 23.45 Poročila (Zagreb). Petek 4. marca: 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 15.10 Poročila (Ljubljaan); 15.15 Združenje radovednežev — oddaja studia Zagreb (Ljubljana); 15.15 16.00 Hokejska tekmo Madžarska : Avstrija (od 18.00—18.40) (Zagreb); ca. 18.10 Glasbena oddaja (Ljublja- na); 18.40 TV obzornik (Ljubljana); 19.00 Oddaja narodne glasbe (Zag- reb); 19.40 Črna tabla (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Celovečerni film (Ljubljana); 22.15 Posnetek hokejske tekme Jugoslavi- ja : Norveška (Zagreb); 24.00 Poro- čila (Zagreb). Sobota 5. marca: 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.10 Poročila (Beograd); 16.15 Kje je, kaj je — oddaja za otroke (Beo- grad); 16.30 Lutkovna oddaja (Skop- je); 17.00 Hokejsko srečanje Šved- ska : Vzh. Nemčija (Ljubljana); ca. ob 19.10 Glasbena oddaja (Beo- grad); 19.40 Cik Cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV obzornik (Ljubljana); 20.40 Pe- ščena ura — kulturna oddaja (Ljub- ljana); 21.10 Črni sneg humoristič- na oddaja (Beograd); 22.00 Pesem evrovizije 1966 — prenos iz Luxem- burga (Evrovizija); 23.45 Zadnja po ročila (Ljubljana). JAKA SLOKAN: HMEIJSKA PRIiVCESA Ш §E KAJ Pozneje so uprizorili HMELJ- SKO PRINCESO mnogokje, ven- dar naj navedem le zanimivo bo- dico »Mariborčanom za zgled«, ki jo je objavil mariborski »Ve- čemik« JUTRA: (Se nadaljuje) Dejanje se zapleta — trije »ljudje« — Kohn, Isak in Salo- bir — se pojavijo kot Darinkini snubci. Zakaj snubci? — Lažna brzojavka, češ da je cena hmelju »padla« od sto na pet dinarjev za kg, kar pomeni, da je Darinka spet samo »revno kmečko dekle« — odpihne tri prekupčevalce s hmeljem, jude ... Branko in Da- rinka sta svobodna — združena v čisti ljubezni.« Isti »gledalec« oziroma poroče- valec v NOVI DOBI 1933 povsem pravilno pametuje, ko pravi, da »... je znal avtor (R. Gobec) iz sicer čisto resnega gospodarske- ga problema poiskati mnogo ko- mičnih momentov in jih združiti v celoto, ki je marsikomu odkri- to povedala v oči resnico, ki bo poznim rodovom le še prijeten spomin...« Opereta je doživela v Žalcu tri Predstave in Roblekova dvorana je bila vselej premajhna. Največ- jih priznanj sta bila deležna kaj- pak R. Gobec, avtor, in R. Što- kelj, režiser, sedaj dentist v Šem- petru, ki sta —- po NOVI I?OBI 1933 — ponovno dokazala, da se da s trdo roko in vztrajnostjo tu- di sicer razvajeni Žalec — razgi- bati. Kaj so še poročali takratni častniki? JUTRO — 21. novembra 1933: »žalski gledališki oder je gosto- val v nedeljo popoldne v Celju in uprizoril v nabito polni dvorani Narodnega doma novo opereto učitelja Radovana Gobca HMELJ- SKO PRINCESO. Opereta je vse- binsko prav zadovoljiva in je o- premljena z zelo učinkovito glas- bo. Igralci in orkester, ki ga je dirigiral avtor sam, po številu 14, so bili deležni viharnih aplav- zov«. Igralcev je bilo 30, skupno torej 44 članov. SLOVENEC — 21. november 1933: »Žalsko operetno gostova- nje v Narodnem domu bi bilo lah- ko odpadlo, pa bi nihče ne poto- čil solze zato. V glasbi smo sre- čavali znance kot so: Kaiman, Abraham, Lehar ... Libreto je pa tako cirkuški, da ni vredno o njem govoriti. To skrpucalo je vse prej kot opereta. Take prire- ditve samo kvarijo okus občin- stva ter ga vzgajajo za kino in ne za umetnost. Žalec pač ne zaslu- ži, da se svetu predstavlja s tako cirkuško reklamo.« SLOVENIJA — »Listnica ured- ništva« pojasnjuje nekemu kriti- ku takole: »Hvala lepa za posla- no brošbro in lepak (tekst HMELJSKE PRINCESE in re- klamni lepak). Vaše ocene pa ne moremo priobčiti, ker bi si z njo gotovo nakopali tiskovno tožbo. Ocena in brošura nam sicer jas- no pričata, da je HMELJSKA PRINCESA diletantske zmašilo, kakor ga še menda nismo doži- veli v Sloveniji — vsaj javno ne — vendar mislimo, da so Vaši na- padi na učiteljstvo presplošni in zato vsaj za večino učitelj stva krivični. Prepričani smo namreč, da tudi učiteljstvo odklanja take 'umotvore'. — Veselilo pa bi nas, če bi napisali mnogo krajšo oce- no brez splošnih izpadov.« Razgovor ta tèden ODGOVARJA UPRAVNIK ZGO- DOVINSKEGA ARHIVA V CELJU PROF. JANKO OROŽEN. — Mnogi, ki smo še dosti mlajši, vam zavidamo, da ste še vedno tako prizadevni in aktivni. Mar si res niste nikoli privoščili počitka? Џ Vsak človek si dovoli toliko po- čitka, kolikor mu je potrebno. Toda nihče ne more biti zadovoljen, če si lahko očita, da ni storil tistega, kar bi mogel. — Kakšen je vaš delovni dan? Ф Zelo pester, četudi bi morda kdo drug tega ne verjel. Vsak dan se vračam v zgodovino in preudar- jam, kako so kdaj ljudje živeli in kaj so počeli. — Kaj pa sedanjost? Vas ta tudi I zanima? Ф Noben pravi zgodovinar ne za- nemarja sedanjosti. Kdor hoče pra-^ vilno vrednotiti preteklost, mora'> upoštevati vse vrednote sodobnosti. '. — Videz je, da večidel svojega ča-} sa posvečate knjigam. Kako se po-.^ tlej spoznavate s sodobnostjo? # Čitam časopise. To je še vedno \ najbolj prikladno. Lahko ši jih pri^ voščim, kadar pač utegnem. — Ste si kdaj privoščili tudi kaj drugega v naravi? Ф Rad hodim v hribe. Seveda ni- sem pravi planinec, a tu in tam še vedno kam pridem. — Kdaj ste prišli v Celje? \ • študiral SèmiVPragi, ikMenčal pa v Ljubljani, kjer sem sprva tu- di služboval. Potem sem bil v Mur- ski Soboti, od koder sem leta 1924, prišel v Celje. Tu sem bil ves čas] razen vojnih let, ki sem jih preživet v Srbiji. — Dijaki so vas v šoli klicali i »atek«, kar je dovolj zgovorno. \ Kakšni so vaši spomini na šolo? \ Ф Prijetni. Generacije so se me- njale, a z vsemi smo se vedno lepo razumeli. Strog res nisem znal bi- ti, a kdor je hotel, se je kljub temu lahko dosti naučil. — Vsi vemo, da ste napisali mno- go knjig, še več raznih sestavkov in razprav. Katera dela štejete do-^ slej za najbolj pomembna? ' Ф Težko bi sam dokončno pre- tehtal, kaj je bilo najbolj pomemb- no, toda omeniyn lahko devet učbe- nikov za srednje šole, ki so še da- nes deloma uporabni, svojo prvo zgodovino Celja in pred nedavnim izdano delo »Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola«. V tem obsež- nem in nadrobnem delu sem orisal Zgodovino teh krajev, kar mi je bilo toliko bolj enostavno, ker imajo v Trbovljah zelo lepo in dobro ohra- njen arhiv. Sicer pa sem tudi sam prehodil ogromno, saj poznam na tem območju skoraj vsako kmetijo. Dosti teže je bilo zbiranje gradiva za zgodovino Celja. — Kako ste se lotili te zgodovine in kakšen obseg bo imela? # Prvo zgodovino Celja — Celj- sko kroniko — je napisal leta 1854 Ignacij Orožen. Delo je zelo dobro in ga še danes uporabljamo. Leta 1909 je Andreas Gubo v nemškem je- ziku napisal novo zgodovino v obli- ki prikrite kronike. Delo vsebuje mnogo novega, a v novejši zgodovini ni zanesljivo, ker je pisano s preve- liko nemško nacionalistično težnjo. V tridesetih letih tega stoletja seni spisal svojo zgodovino Celja, ki seže do leta 1848. ^ Zdajšnja zgodovina se od prejš- njih ne razlikuje samo po obsegu ■ (izšla bo v štirih knjigah s približ- no 1800 stranmi!), temveč tudi vse- binsko in po zajetju širšega teri- torija, saj obravnavam ves teritorij, do koder je segalo v raznih obdob- jih celjsko vplivno območje. V zgodovini upoštevam vse do- sedanje spise — posebej veliko je specialnih zgodovinskih razprav o Celju — hkrati pa se oslanjam na vire, ki sem jih z.bral v deželnem in ^žavnem arhivu v Gradcu in na Dunaju, Zagrebu in Ljubljani, veči- del pa seve doma v Celju. Prva knjiga je pripravljene^, za tisk, druga bi morala iziti ze jeseni, zadnji dve pa prihodnje leto. BREZ ANGLEŠKE KONVENCIONALNOSTI VSAKOMUR SVOJE DEBUT BORUTA ALUJEVIČA IN USPEH BRANKA GRUBERJA Sproščen smeh in svojevrstna za- mišljenost sta bila spremljevalca premiere Shafferjevih komedij »Za- sebno uho« in »Javno oko« v SLG Celje. Saj tudi ni čudno, če v svo- jevrstnem Bobu (Franci Gabrovšck) odkrivamo smešnost, ki jo pogoju- je njegova zamaknjenost v glasbo, zaradi česar je povprečnemu zem- ljanu »življenjsko nepriseben«, a prav ta zemljan je kmalu osebno prizadet, ko se »zanesenjak« strež- ne in ne dovoli več posmeha. Vrne nam milo za drago in slednjič ima- mo občutek, da smo se posmehova- li sami sebi. In ko se v »Javnem očesu« smeh- ljamo zares nenadkriljivemu zaseb- nemu detektivu Julianu Cristoforou (Branko Grubar), si med vrstica- mi očitamo neupravičeno ljubosum- nost, zaradi katere tako pogosto v življenju poženemo ljubo osebo na- ravnost v dejanja, katerih smo jo osumili in se »oddolžimo« za gre- he že vnaprej, da bi zavarovali svo- jo vzvišenost. Zares — vsakomur svoje — ne samo zaradi pretanjenega bumeran- ga, ki nas oplazi prav tam, kamor smo sami hoteli udariti, temveč tu- di zaradi igralskih stvaritev, ki bi zanje z gledališkim jezikom dejali, da so bile vloge pisane sodelujočim na firbet. Morda pa ni samo to? Pri- znati moramo doslednost režiserja Jožeta-Galeta, ki je sicer res izko- ristil scenske momente na odru, a je še dosti več storil za to, da je iz sodelujočih izvlekel pdteukc, ki bi jih morda drugače zanemarili. Sce- Svete Jovanoviča je predvsem praktična in pričara pravšno pred- stavo okolja. Prav tako ustrezni so '■■.(Stumi Mije Jarčeve. V vlogi Teda se nam je v prvi komediji predstavil prvič v celj- skem zboru Bcfrut Alujevič, ki je s svojo živahnostjo lep obet za SLG Celje, četudi je v njegovi vlogi pri- zadevnega businessmana, ki niti za hip ne zanemarja zasebnega živ- ljenja,, življenjska razigranost nuj- na, je bil morda vseeno nekoliko preveč hrupen in je uporabljal do- sti bolj zunanje učinke, kakor bi bilo potrebno. Vendar je izoblikoval dovolj učinkovit kontrast zares zelo zasebnemu Bobu, ki ga je zaigral Franci Gabrovšek »iz duše«. Tudi Jana Smidova, ki v vlogi Doreen ne more zanikati zunanjih čarov, je v svoji vlogi z razgibano mimiko pri- čarala dekle, ki že ve, zakaj se je rodilo. Prizori med šmidovo in Gabrovškom so zelo pretehtani in vzbujajo občutja, ki oplemenitujejo zunanji izraz komičnosti. Neuklonljivo dosleden je v drugi komediji Branko Grubar v vlogi za- sebnega detektiva Juliana Cristofo- ra, ki od začetka do kraja s svojo ješčnostjo premaguje in prikriva resnično družinsko tragedijo med mlado ženo Belindo Sidley (Mija Mencejeva) in njenim dostojanst- venim priletnim soprogom Charle- som Sidleyem (Pavle Jeršin). Tri- kot nasprotij, ki se med sabo pri- vlačijo, pri čemer je dvoje naspro- tij (med možem in ženo) prišlo v nevarno naveličanost in- navaje- nost in teži za pravim življenjem, da bi'našlo spet svoj smisel in vse- bino. Četudi ne moremo odrekati uspešnega sodelovanja Mencejeve, ki zaigra temperamentno^ mlado že- no, polno notranjih bojev med usta- !,.i.usljo in željo po doživljanju, in JerŠina; skoraj edinega bolj ko ne angleškega zaprteža, ki pa je v sebi načet od vsevrstnih dvomov, moramo vendar še enkrat priznati da je Branko Grubar (četudi delno na račun vlo ■>/:'.) zabeležil z Julianom enega izmed svojih velikih uspe.. Iiov, vsekakor pa je izoblikoval naj, boljši lik v obeh komedijah. SLG Celje se je s premiero ko- medij oddolžilo občinstvu in ver- jetno bo vsaka repriza samo potr- ..a ta dober nastop. Herbert Savndnik Borut Alujevič je z vlogo Teda v Zasebnem ušesu debutiral v SLG Celje, ki je z njim pridobilo temperamentnega mladega igralca. Absolvent AGRFTV, ki ga vidimo na sliki z Jano Hmidovo v prizoru razgibanega twista, obeta gledališču in sebi še dosti lepih uspehov. Z njegovim prihodom je SLG Celje začelo s pomlajevanjem in čvr- ščenjem svojega igralskega zbora (Foto: Berk) Stoletja so spregovorila »In prišel je mož v oklepu, vzel ščit, šlem in grb, legel je na tla, potem pa je rezko in glasno zaklical trikrat zapovrstjo, sila otožno in grenko: Danes grofje Celjski in nikdar več! Raztrgal je zastavo, razbil je grb ra- zlegel se je jok, da bi se trdi kamen usmilil...« ; Stara celjska kronika Staro gotsko okno so v dobi baroka prebili in V njem namestili portal, čigar gornji obok je na sliki lepo viden. Pisalo še je leto 1456. V celjski minoritski cerkvi so položili v staro rodbinsko grobnico k večnemu po- čitku poslednjega Celjana, grofa Ü1- rika. Za vse čase so na sinjem nebu zgodovine ugasnile tri zlate zvezde, s katerimi je bila dolgi dve stoletji povezana ne le usoda majhne nasel- bine ob Savinji, marveč tudi usoda doKajšnjega dela slovenske zemlje. Zvezde so ^ugasnile, ostale so od ti- stih dni le še neme, kamenite pri- če, ki jim prizadevne roke razisko- valcev že dolgo skušajo izvabiti nji- hovo skrivnost. Za starodavno minoritsko cerkev v Celju je dolgo veljalo prepričanje, da sega stavba š svojimi začetki še v sredo 13. stoletja, saj je liekdaj ohranjeni napis nad glavnim vho- dom sporočal, da je bila z:grajeiiä le- ta 1241. Zgradili naj bi jO biH'celj- ski grofje, čeprav so irih lè-tî takrat šele neznatni plemiči z nekaj ur ho- da oddaljenega žovneškega gradu, medtem ko so nad celjsko naselbiino gospodovali Vovbržani. Letnica nastanka, kj je bila spor- na že takrat, ko se je v literaturi, prvič 'pojaviia, je "poscia'še " bòi j problematična pozneje, ko so pozor- ne oči zgodovinarjev odkrile že mino- ge podrobnosti o preteklosti' tega častitljivega objekta. 'Mesporno je ostalo samo n^'kajr stara niinorit- ska cerkev sodi med ^"tìaìstarejSe ohranjene sta^č da" deljs^kih tleh in naj'si je ta s^tavtó t^.Vi^àrjih lz:gi> dovine še ía'ko spréíiiíHjála 'svojo zunanjo podòbù, v j^cdi^ù jd òatàla spomenik enkratne veljave in priče- valnoetti -v .''--f Ponosno je «rvîgàîW l'zAad' tličnih in bf/,čaš se' leMlh 'c'eTískíh hiš že takrat,, kö "je bafó■ Celje'§e skromiua naisètbina г vsega, hëka'] desetinami s skodlami kritih'stáVb, razporejenih ob današnjem Tdhïsi- čevem trgu in na začetku Zldah^Ö- ve ulice. Sprerrtijölaje Vzpótiì in firb- pad mogočne rodbirte Celjanov, bila je priča njihoveiveHči>n'e,hjihove ve- likodušnosti iti hjihovb brezobzirne sle po moči, hlepenja po razkošja in vseh užitkih tega sveta. Doživljala je čase bla^r ' ^тјеј is- kali uteho i'' Jjè, ka- kršen je bil dobrnski grasčak Vi- ljem, gospodar današnjega Kačjega gradu, ki je v izbruhu jeze vrgel ob zid svojega lastnega otroka in ga pri tem ubil, pa spet čase, ko so meni- hi v splošnem razsulu nravi spreme- nili stavbo v skladišče. Spet pozneje enkrat, na pragd no- vega časa, sé je prav tu odločila usoda Celja. Bilo je na veliki četr- tek leta 1798, ko je — kot pripove- duje izročilo — T sosednjem mirio- rit.skcm samostanu izbruhnil požar. Domače dekle so baje neprevidno pekle ribe, tako da, jé goreča mast brizgala na vse strani in je skozi dimnik ogenj udaril ria streho. Mi- noritski samostan je takrat služil za vojaško bolnišnico, nä cerkvenem pódstfésjtí pà so bili shranjeni te- lečnjaki m strelivo; in tá'ko ni čuda, la je požai uutkih za- jel vse mesto ter ga v kratkem spre- menil v kup ruševin in pepela. Vse- ga je ostalo neprizadetih le nekaj hiš in trajalo je dolga desetletja, preden si je mesto spet opomoglo od strahotne nesreče. Toda pustimo paberkovanje po starih, orumenelih arhivskih podat- kih, saj nam je stavba sama po pri- zadevanju celjske spomeniško var- stvene službe prav v poslednjem ča- su sama spregovorila. Začelo se je tako, kot se práheka- terikrat začno pomembne spomeni- ško varstvene akcije. Investitor je poklical predstavnika zavoda in le- ta mu je nasvetoval — kot vselej ob podobnih priložnostih — naj se fa- sada po možnosti ne spreminja. Ta- krat seveda še nihče ni slutil, da se pod 15 cm debelo zidoo oblogo skri- vajo številni stari arhitektonski de- tajli, ki utegnejo pojasniti stavbeno zgodovino objekta prav od najsta- rejših časov sem. Naključje je naneslo, da je ta ob- loga na nekaterih mestih že odsto- pala, izpod nje pa so se kazale čud- ne ravne in krive črte, ki so vzbu- dile pozornost konservatorjev. Iska- li smo naprej in sledovi preteklosti so postajali čedalje bolj pogostni. Ponekod so bile raze zabrisane, dru- god pa so razločno nakazovale str- njene, hotene oblike in krivulje, ne- dvomen dokaz zavestnega oblikov- nega snovanja. Kaj je bilo bliže od želje, kopati v globino? 2e prve poskusne sonde so prine- sle presenečenja. Na vzhodni strani južne stene so se ob odstranjevanju novejšega gradbenega materiala pri- čeli kazati obrisi zgodnjegotskega okna iz začetka 14. stoletja, kmalu pa se je ob tem oknu pokazalo še drugo, nekoliko mlajše okno, ki so ga v poznejših stoletjih prebili in v tako nastali odprtini pozidali baroč- na vrata. Na skrajni vzhodni strani stene je nato prišlo na dan še eno manjše srednjeveško okno, tik ob današnjem vhodu v cerkev pa je bil odkrit zgodnjegotski stranski portal prvotne cerkve z mogočnim kamnitim Čelom, ki ga tudi še kaže datirati v zgodnje 14. stoletje. Ugan- ka o času nastanka te pomembne arhitekture je bila s tem pojasnje- na. Najstarejše stavbne člene je ne- .sporno mogoče postaviti v čas viso- kega srednjega veka, s tem pa je spet pridobila na tehtnosti stara le-, genda, ki povezuje nastanek cerkve s prvimi celjiskimi grofi, kar nas spričo znane graditeljske vneme Ce- ljanov ne more čuditi. Potrpežljivo iskanje in proučeva- nje stene pa je dalo seveda še druge rezultate, ki zdaj čakajo na temelji- tejšo analitsko obdelavo. Ugotovlje- ne so bile vse stavbne faze objekta, čeprav je zavod iz tehničnih razlo- gov ponazoril na fasadi samo naj- starejšo gradbeno zgodovino cerkve. Pa ne samo to. Na dan so prišle tu- di številne antične ispolije in mnogi srednjeveški arhitekturni členi, ki so jih ob raznih prezidavah uporab- ljali kot gradbeni material. Del teh členov je zdaj vzidan na fasadi, ne- kateri kulturno zgodovinsko poseb- no dragoceni elementi pa še čakajo na primerno postavitev. Akcija, ki jo je ves čas usmerjalo spomeni- ško varstvo, je rodila bogate sadove. Celje je pridobilo lep, ustrezno pre- zentiran in z okoljem nenavadno le- po uglašen spomenik, zgodovinska znanost pa se je obogatila z novimi, dragocenimi spoznanji. J. S. V steni je bil zazidan lep zgodnjegotski sklepnik, stesan iz peščenca. Potrpežljivo iskanje je rodilo sadove. Stena je odkrivala skrivnost za skrivnostjo. V/ШШО VA» NA IZLETSI 1. HOCKEY 66! V»e UiformacIJe, kakor tu- di nabava vstopnic v naäl poslovalnici. Sole, pohitite 8 prijavami! 2. 10-dnevno potovanje v CARIGRAD in SO- FIJO koncem junija 1966. Prijave do 26. niarca 1966. 3. 8-dneVno potovanje z letalom v SOVJET- SKO ZVEZO v mesecu maju 1966. Prijave do konca marca 1966. 4. MILANO! 4-dnevno potovanje z ugledom oajve¿)e{;a evropskega vzorčnega sejma. 5. 4-diievno avtobusno potovanje na INTER- >jACIONALNI SEJEM KNJIGE ZA PRED- ŠOLSKE OTROKE IN .MLADINO, v BOLOG- jsjl. Prijave do 6. marca 1966. 6. 6-dnevno tradicionalno potovanje za 1. niajske praznike v RIM. Prijave do 10. 4. 1966. 7. Gostinski delavci! Za Vas prirejamo 7- dnevno strokovno potovanje na CRNOMOR- SKU OBALO, v SOFIJO, BOROVEC in TIR- NOVO v mesecu aprilu in maju 1966. 8. KAIRO, ASUAN, LUXOR! 6-dnevno po- tovanje z letalom, strokovni ogledi Asuanske- ga jezu, naselja EL NASER in zanimivi turi- stični ogledi. 9. 13-dnevno krožno potovanje po SREDO- ZEMLJU v mesecu maju. 10. Tradicionalno 1. majsko potovanje v* PARIZ! Prijave do 15. marca 1966. 11. 7-dnevno potovanje za 1. majske praz- nike v LONDON. Prijave do 7. aprila 1966. KOLEKTIVI! Za vaš 1. majski izlet po do- movini in tujini Vam KOMPAS CELJE izde- la brezobvezno po vaši želji program poto- vanja. Prevozi bodo izvršeni z avtobusi typa Mercedes. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvalitet- nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo znižanih cenah v naj sodobne je opremljenih avtobusih tipa »MERCEDES«. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. MALI OGLASI PRODAM MOTORNO KOLO DKW MZ, dobro ohranje- no prodam. Stane Gaberšek, Dobriša vas 12, Petrovce. POSESTVO v Sp. Rojah prodam ali zame- njam za hišo z vrtom. Informacije: Sp. Roje 8, Šempeter. ZAZIDALNO parcelo od 400 do 800 m^' — з minut od avtobusa, 10 minut od železni- ške postaje Laško — in stanovanje pro- dam najboljšemu ponudniku. Martin Brač- ko, Rečica 5, Laško. ELEKTRIČNI harmonij »HARMONA«, sko- raj nov (7 registrov) proda: Brglez, Breg 44, Celje. KUHINJSKO OPREMO in spalnico prodam. Ogled mogoč vsak dan. Medved, Aškerče- va 18, Celje. MOTORNO kolo znamke PRIMA NSU PRE- TIŠ 175 ccm prodam ugodno. Naslov v upravi lista., MANJŠE posestvo s hišo in 162 ari zemlje, 25 minut od postaje Grobelno prodam."- Franc Volovšek, Tratna 4, Grobelno. OTROŠKI voziček, globok, uvožen prodam. Stritarjeva ul. nova hiša. NOV 80 1 električen bojler prodam. Naslov v upravi lista. KOMBINIRANO omaro prodam. Lutovac Ul. XIV. divizije 8, Celje. SPALNICO — kompletno, rabljeno prodam. Naslov v upravi lista. NSU PRIMO 175 prodam ali zamenjam za dvosedežni moped. Naslov v upravi lista. DVO ALI TROSOBNO stanovanje (dograjeno v jeseni) v Vojniku prodam. Ponudbe na upravo lista pod šifro »KOMFORTNO«. POLAVTOMATICNI pralni stroj «RIBER« z vgrajeno centrifugo odlično ohranjen, ugod- no prodam. Cucek, Celje, Trubarjeva 2. PRALNI stroj — 4 kg in centrifugo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. LEPO urejen akvarij z ribicami prodam. Dar- ko Veler, Žalec 87. KUHINJSKO KREDENCO PRODAM. Vpraša- ti pri vratarju Celjskega tiska. KUPIM POSNEMALNIK kupim. Naslov v upravi li- sta. ENOSOBNO stjanovanje аЛ1 garsoniero na Otoku kupim. Ponudbe pod »GOTOVINA« II. MANJŠO kmečko hišico z nekoliko zemlje ali manjše posestvo kupim. Naslov v upravi lista. STANOVANJE SOSTANOVALCA sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. ENOSOBNO stanovanje zamenjam za dvosob- nega. Naslov v upravi lista. ENOSOBNO stanovanje s centralno kurjavo zamenjam. V poštev pridejo uslužbenci bol- nice. Naslov v upravi lista. MLADA zakonca brez otrok nujno iščeta praz- no sobo v Celju ali okolici. Pfingstl »Avto- moto servis. Celje, Ljubljanjska cesta 11. KOMFORTNO trisobno stanovanje (98 m=) z balkonom zamenjam za dvosobno s cen- tralno kurjavo. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV ISCEM gospodinjo k 4 odraslim osebam od 8—14 ure ali po dogovoru. I^linar Milka, Vrunčcva 14, Celje. KLJUČAVNIČARSKEGA vajenca z dokončano oscmlclko sprejmem. Naslov v upravi usta. Upokojenki nudimo hrano in stanovanje za varstvo 9 m'.-sečne punčke. Ponudbe pod .šifro »POPOLDNE PROSTO«. 8 URNO VARSTVO (od 6—14 ure) dveh otrok potrebuje družina na Otoku. Ponudbe na upravo lista pod »VARSTVO NA DO- MU«. 17 letno dekle išče zaposlitev. Gre za gospo- dinjsko pomočnico, v gostilniško kuhinjo ali za varstvo otrok, v bližini Celja ali Žalca. Pogoj — stanovanje. Milica Sinko, Pankrac 128, Griže. Oober zaslužek nudimo vestnim prodajalcem časopisov. Zglasite se v podrunici »LJUB- LJANSKI DNEVNIK« Celje, Cuprijska 4. NATAKARICA — dobra moč dobi zaposlitev. Naslov v upravi lista. "Iščemo odlično šiviljo belepa perila, ki zna Upravljati z električnim šivalnim strojem, Za obrat moških srajc. Prošnje naslovite na: Wäschefabrik Kawann, Nibelungengasse 54, Graz, Österreich.« '^ASLOV najditelja moškega klobuka izgub- *jt;nega 15. t. m. na Mariborski cesti dobite v trgovini Šmarjeta. ^^VORIŠCNI prostor opremljen z elektriko in vodovodom primeren za obrt ali skladi- šče oddam. Celje, Aškerčeva 4 — dvorišče. OBVESTILO Vse gozdne posestnike na območju celjske občine obveš-čairio, da sprejema Gozdni obrat Celje prijave za sečnjo v gospodarskem letu 19ÓÓ-67 od 1. marca do 31. marca 1966. Prijave bodo sprejemali področni logarji vsak ponedeljek in sredo od 7.00—12.00 ure na krajevnih uradih. , Gozdnega ob- Lstočasiijp se sprejemajo prijave za .sečnjo v pisarni 002ídné¿£i''t>b- rata v Celju na Ljubljanjski cesti 15 in v piisami Gozdnega obrata v Strmcu v.sak poneddjek in sredo od 7.00—12.00 ure. ne sprejemamo Opozarjamo gozdne posestnike, da po 31. marcu ne-siiff^jSititiifto več prijav za sečnjo, razen v izjemnih primerih (elementarne nezgode). GO/UNÍ UHUA'I < i;i.Jl GOZDNI OBRAT CELJE SVET DELOVNE SKUPŠČINE OBČINE CELJE razpisuje prosta delovna mesta v upravi občine in to: L MESTNEGA INŽENIRJA Zahteve' izobrazbe in strokovne prakse: — končana gradbena fakulteta s strokovnim izpitom oziro- ma pooblastilom za projektiranje ali vodstvo del na investi- cij.skih objektih; — 5 leta prakse v gradbeništvu. 2. REFERENTA ZA URBANISTIČNE, GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE Zahteve izobrazbe in strokovne prakse: — končana gradbena fakulteta; — 4 leta prakse v gradbeništvu. 3. REFERENTA ZA LOKACIJE Zahteve izobrazbe in strokovne prakse: — končana pravna fakulteta; — 4 leta pravne prakse v javnih službali ali go&padairstvu. DcloNTia skupnost uprave Skupščine občine Celje vabi gradbene inženirje in pravnike, ki jih zanima delo v upravnopravnih zade- vah iz področja urbanizma, gradbeništva in (komunale, da pošJiejo svoje ponudbe za zasedbo razpisanih delovnih mest in vključitev v delovno skupnoisi uprave skupščine občine. Vloge z življenjepiisom in navedbo podatkov o dosedanjem delu oziroma praksi in z dokazili o strokovni izobrazbi, je poslati kadrovski službi uprave skupščine občine Celje do 5. marca 1966. Dodatne informacije daje kadrovska služba uprave Skupščine občine Celje. Nastop službe po dogovoru. obvestilo CESTNO PODJETJE V CELJU obvešča vse uporabnike cest na območju SOb Celje, Laško, Mozir- je SI. Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in 2alec, da se je stanje nekaterih cest v zadnjih dneh znatno poslabšalo zaradi nastanka zmrzlinskih poškodb, odjuge in prometa težkih vozil. V skrbi, da se na prizadetih ces.tah nastala škoda čimbolj omeji in da se doseže potrebna varnost prometa, je podjetje odredilo posamezne omajitve in zapore predvsem za težek tovorni in avtobusni pro- met. Vse omejitve so pravilno označene s predpisano prometno signalizacijo. Cestno podjetje v Celju prosi uporabnike cest, da z razumevanjem upoštevajo gornji ukrep in da pošiljajo težja vozila le po cestah, kjer je to dovoljeno. SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZELMJIŠC OBČINE CELJE številka: 53/1966 Datum: 14. IL. 1966. razglas Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje proda na javni dražbi stanovanjsko hišo Vrunčeva ulica 35, ki je določe- na za rušenje s tem, da ostane celotna količina pridobljenega gra- diva izklicatelju. JAVNA DRAŽBA BO DNE 21. MARCA OB 9.00 URI V SOBI ŠT. 28 Sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Celje, Na- rodni dom, dvoriščni trakt II. nadstropje. Najpozneje do 8. ure zjutraj- dneva javne dražbe morajo ude- leženci dražbe Sprejemni pisarni Skitpščine občine Celje položiti var.ščino v znesku N din 200, v gotovini ali drug pravno veljaven vrednostni dokument. Izklicna cena je določena na N din 500, kar je enako 50.000 sta- rih dinarjev. Izklicatelj mora komisiji predložiti veljavno gradbeno dovo- ljenje za objekt, v katerega bo pridobljan materiad vgrajen. POGREBNI ZAVOD CELJE razpisuje LICITACIJO za prodajo AVTOMOBILA FIAT 615 Licitacija bo na upravi Pogrebne- ga zavoda Celje, Cesta na grad št. 6 ,dne 1. 3. 1966 od 10. - 12. ure. Izklicna cena je 6.500 N din. Prednost do nakupa ima sociali- stični sektor, po 12. uri pa naj- boljši zasebni ponudnik. VOJM POŠTA 1693 telje razpisuje javno licitacijo za pro- dajo ostankov hrane in kuhanih kosti v letu 1966. Licitacija se bo vršila 28. februarja 1966 ob 8. uri v Domu JNA na Teharski cesti. Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 25. febioiarja ob 19.30: Sartre: U\L\ZANE ROKE. Gostovanje v Trbovljah. Sobota, 26. februarja ob 19.30: Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. Komediji. SoboUii abonma in izven. Nedelja, 27. febaruarja ob 10: Anton Novačan: VELEJA. III. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Nedelja, 27. februar la ob 19.30: Sartre: UMAZANE ROKE. Nedeljski večerni abonma in izven. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Torek, 1. marca ob 19.30: Sartre: Ć^MAZANE ROKE. Torkov abonma in izven. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Sreda, 2. nu.rca ob 17: Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. Komediji. Abomna za upokojence in izven. Četrtek, 3. marca ob 20: D. G-irrick-Smole: \'ARH. — A. Medved: RENDEZVOUS. Gostovanje v Vojniku. Petek, 4. marca ob 15.30: Sartre: UMAZANE ROKE. I. šolski popol- danski abonma in izven. Sobota, 5. marca ob 20: Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. Gostovanje v Velenju. Nedelja, 6. marca ob 10: Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Nedelja, 6. marca ob 16: D. Garrick-Smole: VARH. — A. Medved: RENDEZVOUS. Komediji. Gostovanje na Polzeli. ZAHVALA Vsem zdravnikom, medicinskemu in ostale- mu osebju infekcijskega oddelka Splošne bolnjce v Celju se za trud in uspešno zdrav- ljenje v kritični bolezni prisrčno zahvaljuje Irenca šantej s hvaležnimi starši. KINO Kino »Pohorje« SI. Konjice Dolge ladje« angleški barvni film. Dne 25. do 27. februarja 1966 »Marilyn Monroe« ameriški barvni film. Dne 2. do 3. marca 1966 »Melodije v podzemlju« francoski film. IZLETNIK CELJE / v eodclovaaju s .Piit^ik.-^im Beograd, orga- af7,ira IZLETE PO Jui.OSLAViJI IN V INO ZEMSTVO. MOSKVA — LENINGRAD — KIJEV — RIGA, 12-dnevna potovanja z vlakom in leta- lom. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — MINSK — SMOLENSK — MOSKVX — HAR- KOV — KIJEV — ODESA - lU KARliíTA — SOFI.TA, 19-dnevna potovanja z avtobusom. GRAZ, 1-dnevna potovanja z avtobusom na spomladanski sejem od 30. IV. do V. 1966. Prijave sprejemamo do 25. III i%6. MÜNCHEN, 4-dnevno potovanje /. avtobu- busom na mediiaroJni spomladanski obrtni- ški sejem, ki bo od 12; do 22. V. 1966 Prijave sprejemamo do 30. III. 1%6. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus- ni izleti za koleTttive in posameznike, datum potovanja po dogovoru. BENETKE — TREVISO — UDINE — GORI- CA — TRST, dvodnevni aytobusni izleti za kolektive in posameznike. TRST — M!RA.MARE, enodnevni avtobu- sni izleti za kolektive m posameznike. CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO- SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. I S T A M B U L — PRINČEVI OTOKI — OTOK BUJUKADA — SOFIJA, osemdnevno putovanje z vlakom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. CORTINA D'AMPEZZO — BOLZANO — GARBSKO JEZERO — VERONA — VICEN- ZA — BENETKE — TRST, petdnevno poto- vanje z avtobusom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. ATENE — PELOPONEZ -- ARGOS — NAPHPLÏON — EPIDAURUS ~ DELPHI — LEVADU, osemdnevno potovanje z vlakom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. PARIZ — VERSAILLES, šestdnevno po- tovanje z vlakom za dijake in študente. Da- tum potovanja po dogovoru. LJUBLJ.'VNA, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, od 5. do 13. III. 1966. Organiziramo prevoze in nabavimo vstopnice za kolektive in šole. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU .3 ter v Doslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK, organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in iußzemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE nasproti Avtobusne postaje .....................M.-.2Mi... Iščemo potnika ŽEIEZMI^ARJA za obdelavo štajerslcega trga, z daljšo potniško prakso, s svojim stanovanjem v Celju in lastnim osebnim avtomobilom. Pismene ponudbe poslati na »Fu- žinar«, Ljubljana, Parmova 33. Do 5. marca 1966. NOVE TELEFON^ SKE ŠTEVILKE: Uredništvo 23-69 Uprava (naročni- ne in oglasi) 21-28, 30-24. RAZPIS KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TRGOVSKEGA PODJETJA »BAZEN« VELENJE razpisuje prosta delovna mesta za poslovno enoto »KURIVO — GRADBENI MATERIAL« V VELENJU: LPomočnika glavnega skladiščnika 2. Kalkulanta Pogoji: Pod 1. Visokokvalificirani trgovski delavec s 3-Ietno prakso v železninarski stroki in gradbenemu materialu ali kvalificirani delavec trgovske stroke s 6-letno prakso istih strok. Pod 2. Ekonomska srednja šola s 3-letno prakso v železninar- ski stroki ali pri gradbenem materialu ali visokokvalificirani de- lavec trgovske stroke s 4-letno prakso v železninarski stroki in gradbenemu materialu. Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati naj pošljejo ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi najkasneje 8 dni po objavi razpisa na upravo podjetja. ŽIVINOZDRAVNISKA DEŽURNA SLUŽBA Od 26. februarja do 5. marca 1966 Ivan Pleterski, veterinar, Celje, Trubarjeva 93 (Otok) tel. 29-26 TlIRfSTlii\E OBJAVE POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH v v.sch turističnih objektih na našem pod- ročju J8 dovolj prostora. Zdravilišča normal- no obratujejo vso zimo, kopališči. — bazena in kabine na Dobrni in v Laškem so na voljo tudi zunanjim obiskovalcem. TURISTIČNO PREDAVANJE v četrtek dne 3. marca bo v veliki dvo- rani Narodnega doma predavanje tov. Golo- ba o EKSPEDICIJI NA KAVKAZ 1965. Pre- davatelj bo pokazal tudi 200 barvnih diapo- zitivov. Vstopnice so v predprodaji v Tu- rističnem uradu poleg kina Metropol. VAŽIC IN ČERVAN SPET DOMA Svetovna potnika — celjska atleta Simo Važič in Franc Červan sta se pred dnevi vrnila v Celje po 50.000 milj (okrog 82.000 km) dolgem po- tovanju v Novo Zelandijo, Havaje, ZDA in nazaj. Pot je bila dolga, vmes so bila naporna tekmovanja, srečanja s svetovnimi atletskimi asi, z jugoslovanskimi izseljenci in po- dobno. Sicer pa poglejmo, kaj o po- tovanju pravi Važič: »Zadnje dneve sem komaj čakal, da se vrnem v domovino, saj je bilo celotno potovanje dokaj naporno, morda celo bolj kot same tekme, na katerih sva s »Febom« sodelovala. Bivanje v Novi Zelandiji je bilo pri- jetno, saj so za to poskrbeli organi- zatorji, ki so nas povabili ter seveda naši izseljenci, pri katerih smo bili stalni gostje. Gostujoča ekipa, v ka- teri sta bila poleg naju dveh tudi svetovna rekorderja vzhodni Nemec May in Kenijec Keino je imela tek- movanja z domačimi atleti kot na tekočem traku. Novo ^Zelandijo smo spoznavali na potovanjih iz kraja v kraj na tekmovanja, kjer smo razen na nekaterih res kvalitetnih tekmah tekali bolj propagandno. Za rezul- tate iz teh tekmovanj itak veste iz poročil dnevnega časopisja, sam pa moram pristaviti, da sva s Červa- nom s časi, ki sva jih dosegala kar zadovoljna, da bi kdajkoli premaga- la Maya, Keina ali pa odličnega do- mačina Davisa pa se seveda ni mo- glo primeriti. Srednje In dolgoprogaške disci- pline so med Novozelandčani sko- rajda najpopularnejša športna pa- noga. Domačin Davis na primer tre- nira med drugim tudi na vsakodnev- ni poti v službo. Ko zjutraj teče v trenirki po cesti v službo, se nihče ne ozira za njim, tek v trenirki je tam normalen pojav in najpogostej- ša oblika rekreacije delovnega člo- veka. Za teke smo zasledili tudi med mladino precejšnje navdušenje. Mla- dina se rada meri v tekih na trav- natih tekališčih, starši jo vzpodbu- jajo in zbirajo za skromna praktič- na darila najboljšim mladim teka- čem. Na poti v domovino sva s Červa- nom nastopila še na nekem propa- gandnem tekmovanju na Havajih, ter na dveh tekmovanjih v ZDA v dvoranah, kjer sva zaključila turne- jo. Moram r^či, da je tako nama, kot tudi trenerju Zagrebčanu Langu turneja precej koristila. Ne le, da smo se spoznali z novimi ljudmi pa z našimi izseljenci in lepimi kraji, precej koristnega smo spoznali tudi gîede modernega načina treningov tekačev v deželi, kjer so ustvarili že celo vrsto vrhunskih svetovno znanih tekaških rekorderjev in pr- vakov.« E. G. ŠPORT Ш 1)Ш>В\0 v Šoštanju je bil v nedeljo prija- teljski košarkarski turnir, na katerem je zmagala ekipa domače Eiektre pred Celjem in Žalcem. Rezultati: Celje — 2alec 73:58, Elektra — Celje 7i:58, Elektra — Žalec 72:30. V zadnjem nastopu celjskih keglja- Čev v republiškem prvenstvu na keg- ljišču Ingrada so bill doseženi dobri rezultati: celjska ekipa je podrla 6713 kegljev, najboljši pa je bil Vanovšek z 921 Regiji. Ta je bil najboljši tudi na tekmovanju v Mariboru, kjer so Ce- ljani podrli 6576 kegljev. V vsem tek- movanju so Celjani dosegli take re- zultate, da se bodo le z veliko srečo obdržali v republiški ligi. V nedeljo ob deseti uri dopoldne bodo celjski rokometaši odigrali prvo tekmo v novi sezoni. V prijateljskem dvoboju se bodo pomerili z eidpo Ra- deč. TELOVADNICA V KRŠKEM RAZPADA Zavedati se moramo, da je telo- vadba in rekreacija nujno potrebna razvoju našega telesa. Zato posveča- mo veliko pozornost tej dejavnosti. Marsikje večkrat tožijo, da primanj- kuje telovadnic in telovadnih uči- teljev. Kjer pa telovandice obstajajo, jih premalo vzdržujemo. Tako je tu- di v Krškem. Vodstvo Partizana ne ve kaj ukre- niti. Če ne bodo prisiljeni zapreti te- dotacije, bodo prisiljeni zapreti te- lovadnico, ki je ne morejo več vzdr- ževati. Nastaja vprašanje, kako naj ohrog tisoč šolskih otrok obiskuje obvezen pouk redne šolske telovad- be? IZ PISARNE OZTK Te dni so se končale seje sekre- tariata OZTK s posameznimi društ- vi. Na vrsti je seja sekretariata, kjer bodo sestavili dokončen predlog predračuna in ga predložili UO. Podzveza nogometnih sodnikov organizira v času od 7.—13. marca tečaj za kandidate nogometnih sod- nikov. Interesenti se lahko prijavijo v pisarni OZTK. V okviru sindikalnih športnih iger razpisuje OZTK strelsko sindi- kalno prvenstvo z zračno puško.Tek- movanje je razpisano za moške in ženske ekipe, prijave pa sprejema OZTK do 1. marca. ATLETI KLAĐIVARJA V TRSTU Pojutrišnjem se bodo udeležili v Trstu člani celjskega atletskega dru- štva »KLADIVAR« uličnega teka, ki ga prireja slovensko športno društ- vo »BOR« iz Trsta. Teka se bodo u- deležili poleg znanih slovenskih at- letov tudi mladi celjsik atleti in atleti iz italijanskih društev. ŠE NFPRIPRAVIJFM Celjski nogometaši so,v ved- no večjem zamahu. Kladivar in ŽNK Celje se mrzlično pripravljata za bližnjo spo- mladansko prvenstveno sezo- no. Dve prijateljski tekmi mi- nulo nedeljo pa vendar nista dah prave slike moči in pri- pravljenosti obeh celjskih enajstoric. Kladivar je bili ekipi Ma-ni- bora na njenem terenu preši- bek nasprotnik, da bi lahko govorili o resnem treningu. Predvsem je Celjanom pri- manjkovalo vzdržljivosti, kar se je odrazilo posebno v re- zultatu drugega polčasa. Po- samezniki so sicer na trenut- ke zaigrali precej dobro, ven- dar je bilo to vse premalo, da bi se kolikor toliko uspeš- no zoperstavili Mariborča- nom, ki prav tako niso ble- steli. Blestela ni tudi ekipa ŽNK Celja v tekmi s Steklar- jem v,,Rogaški Slatini, kjer si je šele v drugem delu igre zagotovila zmago. Kaže pa, da Celjani počasi prihajajo v formo, ki jo bodo potrebovali že v prvih tekmah prvenstva, ko bodo igrali na tujih igri- ščih. In še rezultati: Maribor : Kladivar 5:0, Steklar : Celje 2:5, Vojnik : Štore 2:2. Na turneji sta Važič in Keino postala velika prijatelja. PRVI ST4RT Atleti in atletinje Kladivar j a so imeli v nedeljo prvi atletski miting na stadionu v letošnji sezoni. Med najboljšimi rezultati moramo pred- vsem omeniti dosežek Vivoda v skoku v višino — 200 cm, Pikule v metu krogle 15,69, Urbančičeve v krogli 11,45, Kastelčeve v metu di- sika 36,34 ter pionirja Peterke v skoku v višino 160 cm. CESTA ČEZ IGRIŠČE Tudi šentjurski nogometaši ne počivajo. Kot druga moštva, ki igrajo v celjski podzvezi, je tudi šentjursko moštvo začelo s trenin- gi. Pred pričetkom treningov so sklicali sestanek nogometne sekci- je, kjer so se pogovorili o delu v tem letu, na novo vpisali nekaj čla- nov, pregledali stanje r^vizitov, se dogovorili za dan prve^ treninga, ugotovili kritične točke v pretek- lem letu in se dogovorili, kako bo- do le-te odpravili. Določili so dan občnega zbora nogometne sekcije, ki naj bi bil priprava nä občni zbor TVD »PARTIZAN« Šentjur. Največ pa so se pogovarjal o disciplini v sekciji, ki je prvi pogoj za uspešno delo in za potrebni ugled pri ob- činstvu. Dogovorili so se tudi o ure- ditvi društvenih prostorov in o de- lu skrbnika rekvizitov. Na treningih je prizadevanje čla- nov precejšnje, so pa težkoče kot npr. slabo igrišče, na katerem se pa ne morejo izvajati treningi kot na dobrem igrišču. Naj samo ome- nimo, da pelje preko igrišča občin- ska cesta. Odbor zadovolljivo opravlja svojo nalogo, posebno aktiven je tajnik nogometne sekcije tovariš ing. SE- NICA FRANC. Ne smemo pa poza- biti na ostale člane odbora, ki so tudi aktivni. Pri nogometni sekciji so tudi sklenili, da bodo igrali čim- več prijaiteljisikih tekem, saj je tu- .di to dobra oblika treningov. — až Nogometna ekipa šentjurskega Partizana ŠAH - ŠAH Na občinskem sindikalnem pr- venstvu so odigrali že četrto kolo, do kakšnih večjih presenečenj pa ni prišlo. Rezultati: Cinkarna : Li- bela 4:0, Aero : IFA 3:1, Železarna : EMO 3:1, Zavod za napredek go- spodarstva : PTT 2:2, Ingrad : Kli- ma 2 in pol : 1 in pol. Vrstni red: Cinkarna 14 in pol, Ingrad 11, železarna 10, Aero 8 in pol, PTT 7, Klima 6 (1), Libela 5 in pol, Zavod 5 (2), EMO 5 ter I FA 3 in pol. V nedeljo dopoldne bo v celj- skem šahovskem domu medobčin- sko brzopotezno prvenstvo posa- meznikov. — ač KlINAR PRVAK Na Zelenici je bilo minulo ne- deljo republiško prvenstvo pio- nirjev v veleslalomu, na katerem so nastopili tudi mladi celjski smučarji in smučarke. Največji uspeh je dosegel v konkurenci starejših pionirjev Klinar iz Štor, ki je osvojil na- slov republiškega prvaka. Poleg njega so se najbolj izkazali Mež- narič, Škobeme, Prelogova in Oberžanova, ki so prav tako do- segli precej visoko uvrstitev v ostri konkurenci najboljših slo- venskih smučarjev pionirjev. ŽRTVE PROMETA »REZAL« JE OVINEK Na cesti II. reda med Rogaško Slatino in Celjem, v vasi Mala Pristava je voznik tovornega av- tomobila MB 58-88 JAKOB KRANJC peljal pravilno po desni strani cestišča, ko mu je naspro- ti pripeljal z motorjem CE 11-013 FRANC KOŠAK, doma iz Crno- lice pri Šentjurju, Motorist je srečaval tovornjak v zavoju, ki ga je z neprimerno hitrostjo »re- zal«. Pri tem se je zaletel v to- vornjak, motorist m njegov so- potnik sta padla ter se težje po- škodovala. Po prevozu v celjsko bolnišnico so ugotovili, da si je F. Košak prelomil obe zapestji ter levo stegnjenico, dobil rane na glavi in pretres možganov, so- potnik IVAN MOŠKOTEVC pa prelom leve podlakti, leve steg- uj enice in desne krače ter pre- tres možganov. Vsi znaki kažejo, da je motor upravljal I. Moško- tevc. Na vozilih je za 4.000 N di- narjev škode. VINJEN KOLESAR Po cesti II. reda pri železniški postaji v Rogatcu se je pripetila prometna nesreča, ko je po levi strani cestišča pripeljal vinjen kolesar JOŽE BUTOLEN in se zaletel v nasproti vozečega moto- rista STANKA KRIVCA. Po trče- nju sta oba padla in kot je bilo pozneje ugotovljeno, se je pri ne- sreči poškodoval Krivec, saj so v bolnici ugotovili, da si je zlomil levo ključnico ter dobil pretres možganov. TRČENJE ZARADI VINJENOSTI V Gorici pri Slivnici se je pri- petila prometna nesreča, katere vzrok je bil zopet alkohol. Trak- torist FRANC MLAKAR, doma iz Košnice se je s traktorjem in prikolico izogibal na cesti gramo- za. Nasproti mu je pripeljal kole- sar EDVARD SKALE, doma iz Bukovja pri Slivnici in se zaletel v traktor. Pri tem je utrpel pre- tres možganov. Po prevozu v bol- nišnico so obema odvzeli kri za preiskaA'o, ker sta kazala znake vinjenosti. PODRL KOLESARJA Na KidrJÉO.evi .cesti v Ve-lenj/u ¡e voznik osebnega avtomobila CE 6941 OKRETIC IVAN prepozno uzrl pred saibo kolesarja. Kljub zaviranju je kolesarja zbil po ce- stišču. Kolesar VILI POTISK je dobil pretres možganov, rano na . zatilju in levim očesom ter več odrgnin. NEPREVIDEN OTROK Med vožnjo po cesti I. reda na Vranskem je nenadoma neprevid- no prečkala cestišče 6-letna PAV- LA HALER v trenutku, ko je po cesti pripeljal osebni avtomobil MB 179-24, ki ga je upravljal ALEKSANDER LAPAJNE. Voz- nik je kljub zaviranju otroka zbil 5 metrov po cestišču, kjer je ot- rok obležal v nezavesti. Po pre- vozu v celjsko bolnišnico so ugo- tovili, da si je otrok zlomil desno medenično kost in zadobil pre- tres možganov. Deklica se je pred nesrečo igrala na bližnjem trav- niku. Razkazovala milijon GOSTILNIČARKA PERDIH V LAŠKEM JE MALOMARNO SPRAVILA 1,135.000 DINARJEV V POLIVINIL ASTO VREČKO, KI JO JE PUSTI- LA KAR NA KUHINJSKI POLICI. FRANCA KOŽELJA JE ZAMIKALA RAZSTAVLJENA VSOTA IN JO JE UKRADEL. Emilija Perdih, gostilničarka v Laškem vsekakor ni računala na to, da bo vrečica z milijonom privabila kakšnega dolgoprstneša, zato je bila izredno presenečena, ko je ugotovi- la, da denarja ni več. Kako tudi ne bi bila, ko ji je pa storilec odnesel vso gotovino. Kljub temu je Perdi- hova imela še izredno srečo, saj so varnostni organi odkrili tatu že po osmih urah. Ker gostišče preurejujejo, toči go- stilničarka kar v kuhinji. Pred go- sti, ki so bili v kuhinji, je tudi spre- jela denar in ga vložila v vrečko, ki jo je zatem pustila kar na polici. Vsekakor je bila izredno neprevid- na, saj ji je denar že po nekaj urah — izginil. Varnostni organi so še istega dne, malo pred polijočjo de- nar odkrili pri FRANJU KOŽELJU, doma iz Creta pri Celju. Koželj je v tem Času del denarja že zapravil, tako da so pri njem našli 1,071.000 dinarjev. POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL Neznan motorist je 23. febru- arja, malo pred drugo uro med srečevanjem • pešca FLORJANA KOSA in ŠTEFANA KLOPOTA- NA, ki sta hodila ob robu cesti- šča v šmarjeti pri Celju zbil Flo- rijana Kosa po cestišču. Pri tem je neznap motorist s sopotnikom tudi sam padel, vendar sta se po- brala in z motorjem NSU Prima pobegnila proti mestu. Ponesre- čenega^pešča so prepeljali v celj- sko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganov in laž- je poškodbe po obrazu. Brezvest- nost motorista in pjegovega so- potnika kaiže na skrajno pokvar- jen odnos do sočloveka. Prepriča- ni smo, da ga bodo varnostni u- službenci kmalu izsledili. OBJESTNOST MOPEDIST A Po levi strani ceste proti Šmar- ju je šla SLAVICA MIJA1L0VIĆ, doma iz Šmarja. Nasproti ji je prijel)al vinjen mopedist FRANC CURIČ, doma iz Ponikve. Pred srečanjem je iz objestnosti spu- stil krmilo in zaukal. Pri tem je izgubil ravnotežje ter se zaletel v S. Mijailovičevo. Po trčenju sta oba padla po cestišču in se po- škodovala. Mopedistu so odvzeli kri za preiskavo in vozniško do- voljenje. Komisija za delovna razmerja Opekarne Ljubečna - Bukovžlak, Ljubečna razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. DELOVNO MESTO IZUCENEGA VISOKOKVALIFICIRANEGA KLJUČAVNIČARJA 2. 85 PROSTIH DEL. MEST ZA RAZNA POLKVALIFICIRANA OPEKARSKA DELA Ponudbe je dostaviti takoj oziroma najkasneje do 15. marca 1966 upravi podjetja. IZ DELA CELJSKEGA PATRONAŽNEGA .ENTRA SESTRA- DRUŽINSKA PRIJATELJICA Eden tistih nehvaležnih poklicev, katerih učinek se lahko pokaže šele čez daljše obdobje, je prav gotovo tudi patronažna služba. Patronaža naj bi ugotavljala činitelje, ki vpli- vajo ali pa bi utegnili vplivati na zdravstveno in socialno stanje dru- žine, odrejala, predlagala in izvajala ukrepe za zdravstveno in socialno zaščito družin in v sodelovanju z zdravstvenimi in socialnimi ustano- vami, množičnimi organizacijami, društvi, krajevnimi skupnostmi itd. širila zdravstveno pros ve to ter dvi- gala zdravstveno in socialno raven družine. To je tudi delokrog patro- nažnega centra v Celju, ki deluje pri zdravstvenem domu že od 1961. le- ta. Kljub temu, da je v centru zapo- slenih mnogo manj sester, kot jih predvideva sistemizacijo delovnih mest, so si vendarle razdelile de- lovno področje po stanovanjskih skupnostih tako, da »pokrijejo« vse območje celjske občine. Delo patronažnih sester je izrazi- to terensko — večino delovnega ča- sa porabijo za hišne obiske, kjer skrbijo za bodoče matere, za mate- re in dojenčke, za majhne in šolske otroke, za hiter potek okrevanja otroških in drugih bolezni, pa za kronične bolnike, starčke, invalide in za druge skupine varovancev s posebnimi zdravstveno socialnimi problemi. Patronažna sestra pouči mater o prehrani v nosečnosti, po- maga ji pri reševanju nevšečnosti, ki so posledica njenega stanja, ma- ter pa pouči tudi o pravilni prehra- ni in negi dojenčka. Pri vzgoji pred- šolskih otrok pomaga patronažna sestra z različnimi nasveti, pri dru- žinah pa, ki jim grozi razpad, posku- ša s svojm posredovanjem vzposta- viti socialno ravnovesje. Če težijo družino drugačni problemi, se pove- že z vsemi tistimi institue j ami, ki lahko take težave omilijo in odpra- vijo. Z ustanovitvijo patronažnega cen- tra je ta služba prešla tudi na spremenjen način dela. Prej so dru- žine obiskovale različne sestre — od tistih, ki bi naj pomagale mla- dim materam, do onih iz protitu- bekuloznega dispanzerja. Zdaj pa ¡rehaja patronažni center na po- livalentno patronažno delo, ki je v tem, da posamezne sestre skrbijo za določen teren in ko družino obišče- jo, pomagajo vsem pomoči po- trebnim. Tako družino tudi naj- bolje spoznajo in lažje ukrepajo. čeprav učinkovitost celjskega pa- -tronažnega centra ni tolikšna, kot bi ob urejenejših pogojih dola bila — predvsem jih bremeni nezasedenost delovnih mest — pa vendarle opra- vijo težko, dragoceno delo. Kadar pa razpravljamo o njihovi učinko- vitosti, bi moral vedeti, da so pa- tronažne sestre predvsem preventiv- ne zdravstvene delavke in da imajo zatorej le nekoliko drugačen delo- krog kot drugi poklici. V CELJU ZA 8. MAREC Vsako leto je v Celju osrednja prireditev v počastitev 8. marca — Dneva žena. Tudi letos bo pro- slava na predvečer praznika, to- rej 7. marca. Za spremembo od prejšnjih let, ko je bila priredi- tev v slovenskem ljudskem gle- dališču, se bodo letos žene zbra- le v Narodnem domu, kjer bodo poslušale koncert orkestra Iva- na Cankarja, pevko Zlato Žohar- jevo, recitatorje in pianistko Bredo Rajhovo. Proslava bo ob 19.30 zvečer. Prireditelj pa upa, da se je bodo ljubitelji glasbe polnoštevilno udeležili. Prireditve v počastitev 8. mar- ca bodo letos začeli cicibani, ki so za svoje matere, pa tudi za družbene delavke in vse druge občane, pripravili zanimivo po- poldne. Ob štirih popoldne bodo četrtega marca v veliki dvorani Narodnega doma pokazali, kaj vse so se med letom in posebej za ta namen naučili v vrtcih. Prikazali bodo nekaj ritmičnih vaj, peli bodo, telovadili, uprizo- rili krajše odlomke iz otroških igric, recitirali in — pustimo, no, nekaj presenečenj za predstavo samo. 7. marca bo popoldne otvori- tev razstave v muzeju revolucije, likovni salon pa bo isti dan od- prl razstavo žena umetnic tudi v foyerju slovenskega ljudskega gledališča. Ker pričakujemo, da bodo pri- reditve v počastitev 8. marca tu- di v delovnih kolektivih, bi ve- ljalo ponovno opozoriti na to, da naj bodo vsebinsko bogate, s kul- turnim sporedom, kajti to je za praznik prav gotovo primernejše kot včasih dvomljive zakuske in »družabne prireditve«. Priredite- lji osrednjih proslav pa delovne kolektive prosijo, naj svojih in- ternih nä pripravljajo v dneh, ko bodo otvoritve razstav, pred- stava otroškega vrtca in prosla- va v Narodnem domu. Celjski trg »Si bom že zapomnila!« je vpila branjevka nad tržnim nadzornikom, ki ji je za utajo jajc zaračunal man- datno kazen. »Vse bom pobrala, kar domov grem! In vse kure bom po- klala!« je orozila. Pobasala je jer- bas, zmetala vanj nekaj motovilca, naložila preostala jajca in odfurjala s tržnice. Koliko nepotrebne jeze zaradi nekaj kovačev, ki bi jih mo- rala plačati za tržno pristojbino! Ta- ko pa je utajila večjo količino jajc, pa še zelo drago jih je prodajala. Zaradi utaje ji je tržni nadzornik zaračunal pet sto starih dinarjev kazni in žensko je izučilo. Takih prizorov je na tržnici več. No, kljub temu pa smo s preskrbo lahko dokaj zadovoljni, saj še nobe- no leto ni bilo v teh dneh toliko ze- lenjave. Solata je celo cenejša kot je bila lani, saj jo prodajajo po 450 do 500 dinarjev kilogram. To velja tudi za regrat, ki je po 600, za radič po 800 in motovileč prav tako po 800 dinarjev kilogram. Krompir pro- dajajo po 120, hruške po 350, jabol- ka po 220 do 300 dinarjev, suhe ce- spi j e pa po 400. Jajca so po 50 do 55 dinarjev in — kot kaže — bodo še cenejša. ЛВС NEGE čeprav je zima čas različnih pri- reditev, pa vendarle ponavadi manj skrbno pazimo na svoj videz. V pr- vih pomladnih dneh, pa, ko nas zamika, da bi bili tudi sami vsaj malo podobni mlademu letu, nasto- pijo številne težave. Koža je utruje- na, nervozna, osušena, ali pa pre- mastna, lasje od pokrival zamašče- ni in brez leska, telo pa — no, mal- ce bolj okroglo kot bi smelo biti. Osnovni vir lepote je pravilna pre- hrana in dobro spanje. Pravilno prehrano pa si je v prvih pomlad- nih dneh, ko sadja in zelenjave močno primanjkuje, dokaj težko urediti. Toda kljub temu bi mora- li svoj jedilnik spremeniti tako, da bi že pri zajtrku dobili v organizem vsaj nekaj prepotrebnih vitaminov. Pri kosilu bi jih morali dopolniti, zvečer pa dodati še zadnji, lahek obrok. Poglejmo torej, *kakšne vita- mine bi moral vsebovati vsakdanji jedilnik in v katerih jedeh jih naj- demo. Največ vitamina A, ki ga pri- poročajo zoper suho polt, obolenje dihal in poslabšanje vida, je v mesu rib, surovem maslu, jajcih, mleku, polmastnem siru, školjkah itd. Hra- na, polna vitaminov skupine B, po- maga pri prebavnih motnjah, po- škodbah sluznice, je učinkovito zdravilo — proti gubam okrog oči, solzenju itd. Tudi vitamin B je v jajcih, sveži zelenjavi in sadju,, ri- bah, pšeničnom zrnju itd. Da ima vitamina C zelenjava in sadje naj- več vemo. Priporočajo pa ga zoper otekle in nabrekle, dlesni, bole- čin v sklepih, pomanjkanje teka in proti nalezljivim boleznim. Vitamin D najdemo v ribjem olju, surovem maslu, drobovini, mleku, jajčnem_ rumenjaku, pomaga pa pri poškod- bah kostnega mozga itd. Vitamin K je v sveži zelenjavi, priporočajo pa ga zoper počasno strjevanje krvi. Če še enkrat pogledamo jedi, pol- ne vitaminov in hranljivih snovi, potem ugotovimo, da so jajca, mle- ko, sir, zelenjava in sadje tista je- dila, ki bi jih moral vsebovati vsak jedilnik. Tak način prehranjevanja pa je tudi porok za lepo in zdravo polt ter dobro voljo, ki je posledica prvega. NI ŠE DOLGO TEGA, KO SE JE V MOSKVI POMERILO NA TEKMOVANJU VEČJE ŠTEVI- LO SOVJETSKIH FRIZERSKIH STROKOVNJAKOV. POKAZALI SO NAJRAZLIČNEJŠE PRIČE- SKE — OD TAKIH S PREČKA- MI, DO ONIH BREZ NJIH — OD TUPIRANIH, DO GLADKO POČESANIH. PETDESET MLA- DIH SOVJETSKIH LEPOTIC JE PRIKAZALO NJIHOVE STVARITVE IN VEČ TISOČ GLEDALCEV JIH JE NAVDU- ŠENO POZDRAVILO. NA FOTO- GRAFIJI JE VEČERNA PRIČE- SKA. KAŽE, DA SO MOJSTRI POSEGLI V DOBO KRINOLIN IN PERIK. IN ŠE EN PODATEK: V GLAV- NEM MESTU SOVJETSKE ZVE- ZE JE 700 FRIZERSKIH SALO- NOV. ZALIKANE IN NEZALIKANE GUBE SE TRMASTO »DRŽIJO« ŽE NEKAJ SEZON. LE KAJ SE NE BI, KO PA SO TAKO MLADOSTNE IN TUDI PRAKTIČNE! MODELA, KI VAM JU DANES SVETUJEMO ZA PRVE POMLADNE DNI, STA S STRANI NEMŠKIH MODNIH ČASOPISOV. PRVI JE KOMBINACIJA KRILA IN JOPICE, PRIME- REN ZA ŠPORT IN SPREHODE, DRUGI PA JE ELEGANTNEJŠI, UKROJEN IZ SVETLEGA BOUCLEJA. ZANIMIVI SO PRSNI VŠIT- KI IN GUBICA NA JOPICI, KI SE PROTI ROBU PODALJŠA V MAJHNA VREZANA ŽEPKA. MANEKENKA JE SVOJO ELEGANT- NO POJAVO DOPOLNILA ŠE Z NEKOLIKO PREDRZNIM, TODA — PRIZNAJTE — UČINKOVITIM KLOBUKOM. VRTEC ZA mu I HUK Celjski Otočani lahko te dni vi- dijo, kako dobiva bivša stavba okrajnega komiteja Zveze komuni- stov novo podobo. Kaže, da bo že okrog osmega marca dokončno ure- jena in da bodo — čeprav morda ne točno na tisti dan — zaposlene žene tega mestnega predela dobile za svoj praznik lepo darilo. V stav- bi bo namreč otroški vrtec, ki bi naj sprejel okrog sto otrok. Vrtec nasproti gimnazije bo pravzaprav šele drugi, ki bo domoval v razme- roma privlačni stavbi in okolju. Po- leg igralnic, čajne kiihinje in lepo urejenih sanitarij bo v ustanovi še poseben glasbeni oddelek, kjer bo- do lahko malčki dobili prvo glas- beno vzgojo, pa tudi okolica bo urejena tako, da bodo lahko svoje želje po igri potešili kar »doma«. Lep park bo za otroke prav gotovo primerno igrišče, poleg tega pa bo- do tu našli peskovnike, kakšno gu- galnico in podobne privlačnosti. V ta namen bo sicer treba podreti ne- kaj garaž, ki v vrt otroške ustano- ve resnično ne sodijo. To so zahte- vali tudi pristojni činitelji, ki_ so projekt preureditve stavbe in okoli- ce v varstveno vzgojno ustanovo potrdili samo pod pogojem, da se- danje garaže odstranijo. Z otvoritvijo novega oddelka otroško varstvene ustanove na Oto- ku bodo opustili oddelek v Trubar- jevi ulici. Šolski oddelek bodo for- mirali pri varstveno vzgojni ustano- vi v Jurčičevi ulici in v njem zbrali približno sto otrok. Poleg tega bo ta ustanova lahko dajala zavetje štiridesetim predšolskim otrokom. Če upoštevamo, da bo sto predšol- skih otrok sprejel oddelek nasproti gimnazije^^ potem bo na Otoku pre- skrbljerm skupaj dve sto štiride- set otrok. To pa je številka, ki ni več tako majhna. Oskrbovalnine ne bodo zvišaU. Starši bi naj še vnaprej plačevali 2200 dinarjev za vzgojnino, 500 di- narjev za malico in 200 dinarjev za eno kosilo. Pri Slovenčevili Gorazd je v prvih mesecih svojega življenja preživel kup bolezni. Nekaj vnetij srednjega ušesa, pljučnico, ošpice in še celo vrsto manjših, manj nevarnih prehladov. Zato je bil zdravnik v njihovi hiši stalen gost. Mali fantek je dobil v prvih dveh letih toliko injekcij kot jih njegova mati vse življenje ni. In počasi, tiho, toda vztrajno se je vanj začel vtihotapljati strah pred stričkom v beli halji, ki nosi v tisti veliki črni torbi toliko nesimpatičnih bleščečih instru- mentov. Zdaj hodi Gorazd že v šolo. Pot ga vodi mimo zdravstvenega doma. če gre sam, ga sicer samo črno pogleda, kadar pa gre z ma- mico ali očkom vedno zavije drugam. Niti mimo te zoprne stavbe noče. Mamica ga je namreč že nekajkrat zvlekla k zdravniku s pre- tvezo, da gresta na obisk. Domači dobro vedo, kako zelo se GOrazd boji zdravnika in znajo ta njegov strah zelo »koristno« uporabiti. Če je fantič nagajiv, mu zagrozijo, da bo prišel zdravnik z injekcij- sko iglo in Gorazd postane pravcati božji volek. Strah pred bolečino je prav gotovo lasten vsem ljudem. Neka- teri jih prenašajo bolje, drugi slabše in marsikdaj so prav otroci največji korenjaki. Napačna vzgoja pa jim lahko vcepi tudi nepre- magljiv strah. Zajočejo pri vsaki najmanjši praski, nočejo k zobo- zdravniku, upirajo se oditi na zdravniški pregled, kaiti v vsaki beli halji vidijo človeka, ki jim bo nekaj hudega storil. Prav gotovo ste že kdaj videli tako ubogo, malo, prestrašeno bitje. Noče k zdravniku in noče, tudi udarili ne pomagajo. In namesto, da bi starši malčku dopovedali, da je zdravnik prijatelj, ki mu bo pomagal ozdraveti — nič zato, če za nekaj trenutkov tudi kaj zaboli — ga strašijo z grož- njami o grenkih zdravilih, zobozdravniških kleščah in podobnih rečeh. Ne samo, da s tem zdravmku onemogočijo redno delo, tudi otroku škodijo, kajti mnogih se strah pred zdravnikom drži vse življenje. Ta odpor jim kasneje tudi brani, da bi hodili na redne si- stematične preglede in se zato za obisk pri zdravniku odločijo šele tedaj, ko jim res ne preostane kaj drugega. Takrat pa so seveda tudi bolečine veliko hujše in bolezen je včasih že težko ozdraviti. Zato je mnogo bolje, če otroku, ko je zlezel na primer z zobozdrav- nikovega stola, poveste, da je junak in da naj tak tudi ostane, kot pa da ga toplo pomilujete. TODOR DANAILOV: Ljubosumnost Zakonca Gančev Ivan in Laika sta bila na koncertu. — Kako čudovita simfonija! je pomislil Gančev. — Тгеђа bi bilo večkrat takole na koncert. Tudi Laika ima rada glasbo« Laika, oblečena v črno večerno obleko z bleščečo broško iz u- metnega kamenja si je podpira- la glavo in zatopljena poslušala čudovito glasbo. Toda nenadoma ji je v ušesih zazvenela neka druga glasba. To- liko da se ni onesvestila. Najraje bi bila zgrabila črnolaso žensko, ki je sedela poleg njenega moža, — Nesramnica! je vsa iz sebe v mislih siknila Laika. — Rada bi mi pokvarila večer? Rada bi odkrito koketirala z mojim mo- žem, v moji prisotno;i(ti? Glej, kako bulji v njega! A on... jo tudi gleda. Najbrž se že dolgo poznata ... Ljubosumna žena ni več odtegnila pogleda od čmola- se sosede. Mlada simpatična ženska, ki je sedela poleg Ivana, je v resnici obrnila glavo prod. njemu. Od časa do časa je celo kimala, ka- kor da mu namiguje. Orkester je prenehal igrati, v dvorani so se prižgale luči in od? pria vrata. Laika je nervozno vstala in ne da bi karkoli rekla odhitela pro«, ti izhodu. — Lala, greš v bife? je vprašal Ivan in stopil za njo. Laika se je naglo obrnila in jezno vzkliknila: — Lahko ostaneš! Zdi se ml» da te motim... Vzela je plašč iz garderobe in se napotila proti domu. Nenadoma je obstala. — Kaj pa če se že dolgo po- znata? Kaj če bosta skupaj odšla s koncerta in jo bo spremljal? Ne, tega ne bom dopustila. Vrni- la se bom in ju zasledovala. Ko bom vse videla, bom zjutraj po- brala svoje reči in ga zapusti- la... Nisem pokorna ovčka, ki bo vdano prenašala vse njegove J nesramnosti. In se je počasi vrnila. j Ko je prišla do koncertne dvo- ' rane, je občinstvo že odhajalo • skozi osvetljena vrata v temo je- senske noči. Nenadoma je Laika stopala proti njej; nehote je ob- ^ stala ko vkopana. ' — To je ona! Ona je! In brezj njega. Najbrž bi rada stvar za-;í kamuflirala. Ivan jo bo počakala v kakšni temni ulici. Čmolaska je mimo šla po ploč- ' niku proti Laiki. Ni vedela, da bo padla naravnost v roke raz- jarjene tigrice. Ta ni niti hotela čakati, da bi se ji žrtev povsem približala, ko se je v dveh skokih znašla pred njo in pričela kričati: , — Oprostite, državljanka... vi... že dolgo poznate mojega moža? — Prosim? Kakšnega moža? Ne razumem... — Tako! Zdaj me boste imeli še za norca? Povedala vam bom. Tistega, ki je na koncertu sedel poleg vas in ste z njim ves čas koketirali... — S kom sem koketirala? — Prav z njim. — Motite se, jaz sem poslušala glasbo. — Zakaj ste potem obračali li- ce proti njemu? Zakaj ste gle- dali v njega in ne proti odru? — A, tako- se je pričela sme- jati »zapeljivka«. — Zaradi tega ste ljubosumni? — Zdaj se boste še smejali? — Zakaj se ne bi smejala? Crnolaska je odstranila šop las in pokazala Laiki desno uho. — Na to uho skoraj nič ne sli- šim, je rekla, — zato sem se mo- rala obrniti, da bi poslušala z zdravim. Ali zdaj razumete? Laika ni vedela, kdaj se je zna- šla na drugi strani ulice. Ko je prišel Ivan, se ga je oklenila in odšla z njim. — 145 - Ga dal dvanajstletnemu šolarju, ki je takoj stopil na čelo sprevoda. Na luč so pozabili. Šele na pol poti se je stara ženica spomnial nanjo, pa je bilo zdaj že prepozno, da bi se vračali. Poslali so fantička naprej, naj leti k Drejčevim in prosi za Kič, pa jo Drejčevi tudi niso imeli, v naglici so vtaknili koš- ček sveče kar v hlevsko laterno. Luč je le bila. Luč mora biti, kakršna že. Pot je bila slaba, vsa razmehčana in spolzka, treba je bilo hoditi previdno kar se da. Nazadnje so pa le prišli na Prevorje. Grizold jim je velel počakati pred župniščem, sam pa je stopil k župniku. Kuha- rica mu je pokazala, kje ga bo našel. Potrkal je na vrata. »Naprej!«, se je od znotraj oglasil krepak glas. Grizold je vstopil in pozdravil: »Dober večer, gospod župnik.« »Na vekov veke!«, ga je župnik kar takoj vgriznil. »Kaj bi radi?« »Gospod župnik, sodišče v Celju mi je naložilo, da poskr- bim za pogreb Guzaja, gotovo ga poznate — « »Mislim, da ga poznam, barabo tatinsko!« »Včeraj smo ga, — včeraj je padel, ko je hotel pobegniti pred roko pravice — « »Roki večne pravice ne more nihče pobegniti. Samo kazen božja ga je zadela. Hvala Bogu! Sem zvedel, da! In — « »Pokopati ga moramo.« »žal mi je, gospod stražmojster, nikakor ne morem dovo- liti, da ga pokopljete tu! Na mojem pokopališču ne! Razbojnik in morivec in očitni grešnik tu ne bo pokopan!« »Gospod župnik, sodišče v Celju — « »Tu sem jaz gospodar! Kako da ste ga privelkli prav k me- ni? Saj ni naš faran! Sploh ne! Samo krast je hodil k nam! Okradel me je za vse moje dolgoletne prihranke, nesramen je bil! Nesite ga v Šentjur, tam je rojen, tam je bil krščen, tam ga poikoljite, če hočete, pri nas in med nami brezvercu in bogo- tajcu-ni prostora!« In je jezno zatresknil brevir, ki je ležal odprt pred njim, udaril z njim po mizi. »Sramota za celo faro!« Zdaj se je Grizoldu zdelo že predolgo in je postal bolj odločen: »Nikamor ga ne bomo prenašali! Sodišče je odločilo, naj se tu pokoplje in tu bo pokopan! žal mi je, gospod župnik, da ne veste sami in da vas moram šele jaz na to opozoriti, kakšne posledice si lahko nakopljete, ako bi se uprli oblasti.« »Božja čast je več kakor posvetna gosposka! Po naših cerkevnih in zame veljavnih postavah ga nespokorjenega vibi- javca in morivca ne smem pokopati niti, če bi hotel! Sploh ne! Tu mi nobena posvetna postava nič ne more!« »Res je, gospod župnik, cerkveni pogreb mu že lahko odrečete, to pravico imate, ali pokopa mu ne m'orete zabraniti! Prosim, tu je nalog sodnije, — kakor hočete. Pokopali pa ga bomo tudi proti vaši volji, če ne bo drugače!« - 146 - Zdaj je župnik le odnehal. »Pokopljite zlodeja, če morate, ali na posvečeni zemlji ne! To vam prepovedujem! Že tako je dovolj sramote za celo pre- vorško faro in vse naše poštene in verne pokojne, da bodo morali trpeti v svoji sredi tega Antikrista! — Pokazal vam bom prostor —« »Prosim,« je rekel Grizold, nič drugega. župnik je oblekel suknjo, dal klobuk na glavo in nevoljiio godrnja je odšel z njim na pokopališče. Pogrebcev pred vrati niti videti ni hotel, rajši se je vstran obrnil, niti odkril se ni pred mrličem. »Tule v kotu je prostor določen za take! V blagoslovljeni zemlji ne sme ležati! Da mora ravno naša tako krščanska fara to dopustiti, da bomo na vse večne čase imeli tega pogub- ljenega satana med seboj!« Pokazal je z roko, kje naj ga pokopljejo, potem pa takoj spet odvihral, pa po stezi, da bi mu ne bilo treba srečati pogrebcev, ki so jima sledili na pokopališče. Potem se je od nekod vzel grobar, od njega so si izposodili lopate, grob je bil prav hitro izkopan, vsi so prijeli, vsak nekaj časa, hiteli so, kar so mogli. Potem so spustili vanj krsto, ženske so zaihtele, moški molčali s stisnjenimi ustnicami. Gle- dali mrko predse". Potem je grobar začel, vrgel prvo lopato zemlje v jamo. Drugi4si za njim. Dokler ni bil grob nasut do vrha. Pokop je bil pri kraju. Drug za drugim so se odtrgali od gomile, mudilo se jim jc domov. Mračilo se je in hladen veter je pihal, da je šlo človeku do kosti. Pokopališče je bilo prav hitro spet prazno, le grobar je še nekaj popravljal okoli groba, potem pa si je naložil lopate na ramo in odšel za ljudmi. Ko tudi ]^;iega ni bilo več slišati, jc prikrevsal izza poko- pališkega zidu berač Nejček. S trudnimi stopinjami se je približal svežemu grobu in obstal pred njiim. Dolgo gledal, nemo prikimaval. Ustnice so se mu premikale, besed skoraj ni bilo slišati. »Tak je pa le res. O moj bog, kakšen žalosten konec. In tako mlad si še bil. Jaz sem pa tako 'Star, pa ne morem umreti. Vidiš, kako je to čudno. Saj si bil še včeraj kakor kakšen kralj, zdaj si pa tako sam. Ti revež ti. Ja, ja. Je že tako na svetu. Kadar je človek srečen, ga obletavajo ljudje kakor ose zrel sad. Kadar si pa nesrečen, te pa nihče noče več pMDznati.« Iz oguljenega plašča, polnega zaplat, je privlekel robec in se hrupno vseknil. »Pa si bil vseeno dober človek, čeprav si bil razbojnik. Gcldimar si mi bil dal takrat, saj veš, v Podsredi. Še nateple so me babnice potem zavoljo njega. Izmed vseh si me bil prepoznal, da sem sirom*a:k. No, zdaj si pa ti še večji.« Spet je prenehal, kašelj ga je posilil. Segel je pod plašč, v žepu je imel spravljen odlomljon cvet pelargonije, tiste, ki jo je bil žandar zjutraj po nerodnosti prevrnil z okna, da se je polomila. Počasi, neskončno trudno se je sklonil nad grob in z drhtečo roko položil nanj rdeči cvet. — 147 — »Bog ve, da nisi bil hudoben človek. Pa en očenaš bom zmolil zdaj zate, ko so te vsi zapustili — « Ustnice so se komaj premikale, glasu ni bilo iz grla. Potem .Sli je z rokavom obrisal po očeh, se obrnil, se še zadnjikrat ozrl po grobu in počasi odkrevsal proti izhodu. Nekaj časa se je njegova senca še ločila od mraka, potem pa se je strnila z njim. Guzaj po svoji smrti le ni ostal tako čisto od vseh pozab- ljen in zapuščen. Njegovi prijateMj in tovariši so ga sicer res vsi po vrsti zatajili in se ga odrekli, ko so orožniki preiskovali in stikali po hišah in pojatali in na vsak način hoteli priti na sled ukradenemu in naropanemu blagu in denarju, sami med seboj pa so se ga zelo pogostokrat spominjali in lepo govorili o njem. živo jih je zanimalo vse, kar je bilo količkaj v zvezi z njim. ženuske še sploh. Na njegov grob je pozneje, ko se mu je bila prva ihta po- legla, menda prevorški župnik sam dal postaviti preprost lesen križ brez imena. Saj imena res ni bilo treba, prav vsi domačini do zadnjega so dobro vedeli, koga krije gomila, samó izogibali so se je, ker so se bali, da bi se izdali, kdo je hodil z njiim. Edini nekdo mu je ostal zvest in se ni bal. Marsikateri obiskovalec pokopališča, ki je slučajino zašel v tisti kot, kamor so bili Guzaja pokopali, je opazil na njegovem grobu šopek cvetja, včasih še skoro svež, včasih že čisto ovenel in suh. Dolgo niso vedeli in so ugibali., kdo bi mu ga bil položil tja, še ženske, ki vse vedo, niso vedele. Šele precej pozneje je neikdo videl mlado dekle, ki je prihajalo od Gu)zaje\^ega groba. Seveda se je takoj razvedelo po vsej okolici. Pozneje jo je ta ali oni je bile in nekaj je bilo v njih, da so se je skoraj bali. Z nikomer tudi sam srečal, ona pa, kakor da nikogar ne vidi, same oči so ni spregovorila, ni'kogar ni pozdravila, šla jc mimo in .spet zginila kakor prikazen. Ko je nekoč objesten paglavec na vasi zaklical za njo: »Ravbarjeva ljubica gre!«, ga je mati slišala, priletela pred hišni prag in ga udarila po ustih. Takrat se je Barbka obrnila in se čisto rahlo in neskončno žalostno na- smehnila, vsaj materi se je zdelo tako. Pozneje je nihče več nikoli ni žalil. Vsem dekletom se je smilila. Saj sploh mi bilo grdo mišljeno, ljudje smo pač, kakr- šni že so, marsikoga je sram, da bi pokazal nežno ču.stvo, pa .se rajši skrije za grolDo besedo. Otrok je pač ponovil, kar je bil .slišal od drugih. Pozneie so Barbko videli le še nekaj kra- tov, zdaj je mali Francak že sam koracal poleg nje. Ljudje so vedeli Dotem samo to, da je doma prodala in se odselila. Zdaj ni več ne Avmanovega mlina ne Barbke. Tako je naše življenje: Spomladi samo petje in vrisk in cvetje, potem drhteča, vroča luč poletja, pozneje jesenski viharji, ki se zvijamo in ječimo v njih, in na koncu zima, gola veja v sivo nelDO. Konec — 148 — 23. in zadnje poglavje NAJ V MIRU POČIVA I Vsake reči je kdaj konec in zdaj je tudi naša povest pri kraju. Vam je bila všeč? Všeč ali ne, — jaz si umijem roke nad njo! Taka je bila pač. Tako je bilo dejanje in nehanje, življenje in smrt našega slovitega m znamenitega roparskega poglavarja Franca Gu- zaja šentjurskega. Kakršno življenje, taka smrt! Druga stvar pa je, se bo morda kdo vprašal, morda celo hotel dokazov, ali je bilo res tako? Kdo bi to vedel! Pisatelji namreč vsi vprek in drug čez drugega lažejo ka- kor pes teče! Jaz jim že ne dam nobene vere, jih predobro poznam! Skoraj še hujši so kakor kak star in uvit kazenski zagovornik. Iz muhe napraviti slona, ali iz slona komarja, to jim je malenkost! Ali pa dz najhujšega razbojnika — hokus, pokus!, — pa je pred vami nedolžno belo jagnje ali pa celo priznan prvoborce za pravice revnega zatiranega ljudstva ter pomilovanja vredna žrtev kletega protiljudskega režima! Sicer pa vsaj v našem primeru niti niso pisatelji vsega krivi. Grdo lagal se je namreč tudi že Guzaj sam. Le kdo mu bo verjel, da ga je sodnija kar^tako na vročo željo Klančarice in brez dokazov obsodila na sedem let in še nekaj čez! Klanca- rica je bila prefrigana babelica, nič ne rečem, tudi ne smem, ker je nisem poznal, lahko da je že sama zdavnaj vedela, da ji Guzaj izmika denar, morda ga je celo sama napeljala k temu! Pa je bila tako dolgo lepo tiho, dokler ji je v redu plačeval svoje obresti. Nič ne vemo, kaj sta imela med seboj. Kar sta hotela! Ko pa se je ljubezen ohladila in razbila in je ni bilo več, je bil pa seveda rompompom in ogenj v hiši, razočaranje, razbeljena jeza, zelena ljubosumnost in užaljeno samoljubje. Ljubezen in sovraštvo sta si sestra in brat! Seveda je Guzaj potem pred sodnijo tajil! Kdo pa ne? Morda je res miislií, da je šlo eno za drugo in da drug drugemu nista nič dolžna in da se mu godi očitna кпласа. Morda je tako dolgo tajil, da je naposled sam sebi verjel? Vsaj pred samim seboj bi bil rad drugim dokazal. Kje si je pa mogel misliti, da bi bila ta rdeča in tako sladka Klančarica tako dvolična in hinavska kača in da ga bo tako grdo ujodla. Ko je končno le spoznal, da je baba hudič, je bilo seveda že prepozno. In je bil zato še bolj jezen in je še bolj tajil. Muha v močniku tudi do zadnjega brca in ne verjame, da je res. Je muha kriva ali močnik? Kdo bi to kdaj odločil! Naj je bilo že kakor koli, hotel sem pravzaprav reči le to da je bil resnični Guzaj resnično to, kar je bil, pravi ropar in razbojnik, in da bi se najbrž po kolenih tolkel od smeha, če bi mogel brati to lepo povest o sebi. Seveda bi pisatelju takoj in z največjim veseljem pritrdil, da je bilo na svetu vse ravno tako, kakor piše v knjigi, če ne še lepše. Imenitno bi se mu zdelo, kaj bi se mu ne! Tudi črnemu ciganu bi se, če bi ga povabili na novo mašo! POGOVARJAMO SE O MLADIH Z MLADIMI MLADINI OB STRANI Vedno bolj pogoste razprave o jriladini imajo svoje dobre in slabe strani. Slabe so predvsem te: o mladini razpravljamo pogostokrat brez mla- dih, razprave niso dovolj pogloblje- ne in kompleksne, razprave se kon- čajo brez določenih konkretnih skle- pov, premalo upoštevamo, da je da- našnja mladina zrasla in raste v drugačnih pogojih kot prejšnje ge- neracije, premalo upoštevamo, da je mladina šele na začetni stopnji družbene afirmiranostf in osebnost- nega zorenja. Dobre so naslednje: spoznanje, da ni ozkih, mladinskih problemov in da so problemi mladih družbeni problemi; da je za družbeno afir- macijo mladih na vseh področjih družbenega življenja potrebna orga- nizirana skrb in aktivnost vseh za- vestnih družbenih sil (ZK, ZM, SZDL, sindikata, samoupravnih or- ganov) ter vseh ostalih institucij in interesnih organizacij, ki vključuje- jo mladino; da ima današnja mladi- na pred sabo sila zahtevno nalogo: krepitev demokratičnih odnosov in s amoup r avl j an j a. Posđben vidik za proučitev teh vprašanj je vidik samoupravljanja, saj procesi demokratizacije eko- nomskega, kulturnega in politične- ga življenja ne le sproščajo iniciati- vo mladih, ampak oblikujejo tudi nove lastnosti pri njih. Mladi ljudje so v veliki večini sproščeni in si že- lijo demokratične odnose, zato so z vsemi svojimi prizadevanji na stra- ni tega procesa. Nesporazumi pa na- stajajo takrat, ko se mladi — še ne dovolj oboroženi z izkušnjami in voljo — srečujejo s slabostmi v ok- viru te demokratizacije; saj demo- kratične in humane norme samo- upravne družbe, ki jih niso posta- vili sami, jemljejo v vsej njihovi raz- sežnosti zares in so jim zato pojavi nedemokratičnostii V vodenju, pri odločanju in pri ravnanju s člove- kom, nerazumljivi in zato večkrat nanje tudi reagirajo na svojstven način. Mladi pogrešajo v krajevnih merilih ali v okviru delovnih orga- nizacij več iskrenih razprav in za- upanja do mladine, kadar na,stopajo težave in jih je potrebno skupno reševati. Mladina večkrat tudi z ne- jevoljo občuti določene razlike, ki jih povzroča raznolika baza, na ka- teri potekata ekonomska in samo- upravna graditev naše družbe, ven- dar mladina premalo pozna objek- tivnost teh razlik in perspektive za njihovo reševanje ter lastni delež mladine pri tem. Diferenciacija med mladino pa obstoja in ustvarja še večje probleme tudi tam, kjer delo in rezultati dela niso osnovni pogoj in merilo za vrednotenje človeka in njegove aktivnosti. Mladim je pogo- stokrat premalo jasno, da se demo- kratičnost ne da uresničiti niti le s kritiko ali s samimi gesli, ampak sa- mo z dejavnostjo in z bojem za zdrave demokratične odnose. Zato je nesmiselna polemika ne- katerih mladih s tako imenovano družbo, ampak gre za dosledno ak- tivnost znotraj naše današnje druž- be; ne gre za izsiljevanje in potem izrabljanje demokracije, ampak za vključitev vanjo. Velika družbena prizadevanja na področju gospo- darstva, vlaganja sredstev predvsem v nekatera področja dejavnosti, več- kratna preobremenjenost naših naj- boljših kadrov (ki bi sicer lahko od- ločilno več delali z mladino) in ne še povsod in vedno do kraja reali- zirana, sicer sprejeta in v praksi potrjena, politika, da je naše osnov- no izhodišče človek, pa ne abstrakt- ni človek iz statistike, ampak živ človek s svojimi napori, s težavami in svojo srečo — vse to je povzro- čilo, da so se pogostokrat potiskale v ozadje zares argumentirane in konkretne razprave o rasti in pri- spevku mladih na vseh področjih družbenega življenja in dela. V Celju živi, dela in se šola okrog 11.000 mladih ljudi, ki se vsakodnev- no srečujejo z odprtimi in za njih življenjskimi vprašanji, pogostokrat se najdejo pred nerešljivimi situaci- jami. Nimajo veliko možnosti, da bi se o njih na organiziran način pogo- vorili in ta vprašanja reševali. Zato je ena izmed osnovnih nalog, da ustvarjamo takšne pogoje, da bodo mladi vsakodnevno preko raznih ak- tivnosti in razgovorov videli svojo življenjsko perspektivo v tej druž- bi, ki je njihova, ki jo morajo iz- popolnjevati in spreminjati. Še besedo, dve o ZM. Ze vrsto let nazaj padajo očitki po ZM, oziroma konkretneje po ObK ZMS Celje, da ne opravlja zadovoljivo svojih na- log. Veliko resnice je v tej kritiki, še bolj opazna pa je v njej slabost, kako se skušajo razne organizacije in posamezniki odvezati dolžnosti do rnlade generacije na račun ZM. Mladi sprejemajo kritiko, ker vedo, da se ob njej učijo in izpolnjujejo, vendar kritika ne more biti edini instrument, ki ZM in mlade v Celju pripravil do tega, da bodo bolj ak- tivni in ustvarjalni. Le dosledno in skupno reševanje vprašanj in problemov, ki so v Ce- lju odprti, nam daje garancijo, da bo današnja mladina ohranjala in nadaljevala revolucionarne vredno- te, ki so nastale v času NOB in jih tako precej pogrešamo. Stane Seničar RAZGOVORI V AKTIVIH ZVEZE MLADINE V DO REELEKCIJA MIMO NAS? Danes bodo v nadaljevanju naših zapisov o obiskih aktivov Zveze mladine v delovnih organizacijah zabeležili nekaj misli o politi- ki zaposlovanja oziroma odpustu delovne si- le, reelekciji in vprašanju sredstev za šti- pendiranje in izobraževanje. Vprašanje zaposlovanja je brez dvoma eno od tistih vprašanj, o katerih je bilo veliko govora že v samem začetku aktivnosti — po sprejetju reformnih sklepov. V naši komuni oziroma v analiziranih DO so reševali to vafa- šanje sila različno. Vseeno pa naj omenimo nekaj skupnih karakteristik. Večina kolek- tivov oziroma njihovih DS je sprejelo skle- pe, po katerih niso nikogar odpuščali, niti sprejemali. Komentar k takšnim rešitvam verjetno ni potreben. V večini kolektivov so zmanjšali delovno silo z naravnim odha- janjem iz kolektiva, s tem, da niso spreje- mali novih kadrov; tako, da v večini kolek- tivo\' ni prišlo do odpustov. Ponekod pa vendarle. In tam kjer je do tega ukrepa pri- šlo, smo se mladi vse preveč /araemali za to, da bi bilo odpuščeno čim manj mladih, pre- malo pa za oblikovanje kar se da objektiv- nih kriterijev, po katerih bi selekcionirali delovno silo. »Povratniki« iz JLA so bili v večini primerov sprejeti nazaj na svoja de- lovna mesta oz. v delovne organizacije, v ka- terih so bili zaposleni pred odhodom v JLA. (V Savinji tega še niso v celoti naredili, če- prav nameravajo; sprejeli pa so jih navzlic težavam v Cinkarni in v tovarni EMO, kjer je Slo tudi za največje število teh mladih). V večjih kolektivih so se odrekli svojih šte- pendistov, ki so končali šolo oziroma študij (npr. v Cinkarni tisti, ki so končali šole, nimajo nobenih obveznosti do kolektiva) in samo po sebi se postavlja zanimivo vpraša- nje, ali niso na osnovi pogodb kolektivi dolž- ni sprejeti štependiste, (toda ne le moralno, temveč tudi pravno) ravno tako, kot so še pred leti štipendiste »prisiljevali« k izpol- nitvi štipendijskih obvez. Omenimo naj še to, da je šlo za določeno zmanjšanje delov- ne sile v Kovinotehni in pa to, da so udele- ženci razgovora v Zlatarni menili, da gre pri njih še za določeno pomanjkanje delovne sile!? Verjetno bi pri obravnavi reelekcije nujno morali ločiti tiste delovne organizacije, v ka- terih bo reelekcija izvedena že letos in tiste, kjer je zaenkrat še ne bo. Navzlic temu pa menimo, da ni napak, če razen nekaterih konkretnih podatkov omenimo tudi nekaj skupjhih ugotovitev, ki so zelo značilne. Žal je bilo opaziti, da v večini delovnih organi- cij mladi niti ne vedo natančno, kaj reelek- cija je, kakšna je razlika med rotacijo in reelekcijo itd. Vsekakor ponovno dokaz, da politične organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti obveščanju oz. seznanjanju proiz- vajalcev z aktualnimi vpra.šflnji. Navzlic te- mu pa je bilo ponekod opaziti živahno zani- manje za reelekcijo, posebno pa še zaintere- siranost, da bi reelekcija zajela čim širši krog vodilnih kadrov. Tu gre \'erjetno še vedno za določen odpor do mojstrsííega vo- denja proizvodnje, ki je še posebno pone- kod precej zakoreninjeno. V zvezi s tem pa je bilo opaziti vsaj zaenkrat premalo kon- kretne aktivnosti v smeri dopolnjevanja oz. spreminjanja statutov, ki opredeljujejo vo- dilna delovna mesta. Zdaj pa poglejmo še nekatere konkretne primere. V Aeru so raz- pravljali o reelekciji, vendar brez kakršnih koli zaključkov. V Žični, Libeli pa rped mla- dimi tudi teh razprav ni bilo; v Savinji pa menijo, da imajo tako dobrega direktorja, da jim o reelekciji ni potrebno razmišljati. Vsekakor gre za precejšnje pomanjkljivo- sti, ki se kažejo razen v slabi obveščenosti tudi v tem, da je v večini, če že ne povsod putiti pomanjkanje razprav o kriterijih, o kovezanosti reelekcije z reformo, o rezultar tih dela; čutiti je tudi določen strah do sank- cij za kritičnejšc razprave itd. čeprav ne gre generalizirati in pa obupavali, pa vendarle obstoji določena nevarnost, da bo reelekcija ostala kar »ante portas« in da ne bo posta- la — vsaj letos ne — integralni del naše ekonomske in demokratične kadrovske politi- ke. Navzlic vsem razlogom in težavam je ne- razumljivo, da so nekatere DO občutno zma- nj.šale sredstva za izobraževanje, da pone- kod niso povišali višine štipendij, da so ne- kje ukinjali in celo preklicevali že razpisane štipendije, da ponekod ne zagotavljajo sred- stev za splošno in strokovno izpopolnjevanje zaposlenih itd. . . Da, vsega tega ne moremo opravičiti, še posebno, če vsaj približno ve- mo, kakšne kadre potrebujemo za uspešno realizacijo reformnih sklepov in če praktič- no priznavamo, da želimo realizirati refor- mo z bolj doslednim samoupravljanjem, v katerem pa lahko uspešno deluje le usposob- ljen proizvajalec. S tem, da smo iskali re- zervna (odvečna?) sredstva oz. »notranje re- zerve« pri izobraževanju, nismo dokazali le, da nam je najsimpatičnejša, najenostavnejša linija — najinanjšega odpora, temveč tudi to, da nerazumevajoč principe perspektivne kadrovske politike v skrajni konsekvenci tu- di nismo razumeli bistva reforme. Dagmar Sušter MIRKO ROS Celjski spomini in zapiski I. Ni več mnogo tistih naših Ce- ljanov, ki so živeli V mestu ob Savinji v prvih letih sedanjega stoletja ali vsaj že nekaj let pred prvo svetovno vojno. Prav gotovo pa vsi, ki so pred deset- letji preživljali tu svojo mla- dost, zvesto in pozorno sprem- ljajo gospodarsko in kulturno razvojno rast našega lepega me- sta. Zato so ravno naši starejši someščani prvi poklicani, da obu- de stare spomine, poiščejo pri- merjave starega z novim ter da opozore na zanimive davne do- godke, opažanja in spoznanja, ki bi sicer počasi, a z vso neiz- prosnostjo potonila v pozabo. Po zanesljivih virih je štelo Celje v letu 1867, ko so mu bile podeljene nekatere samoupravne pravice, 4.224 prebivalcev. Seve- ' da je bilo območje mesta takrat majhno in tesno. Predmestja ] Breg, Miklavški hrib, Zavodna, ■ Gaberje, Lava in Lisce so spada- la v območje okohške občine. Kljub temu je imelo mesto v letu 1890 že 6.464 in ob koncu stoletja skoraj 7.000 prebivalcev, Mitninski vzdižni drogovi so za- pirali dovozne ceste, kakor da bi tudi oni morali prikazova.ti ločnico mestne nemške od oko- liške slovenske občine. Dokler je obstajala avstro-ogrska mo- narhija z dualistično delitvijo politične oblasti med Nemce in Madžare kot vladajoča naroda, tako dolgo je celjski mestni ob- činski odbor lahko skrbno varo- val tesne meje malega mesteca in mu dajal videz starega nem- škega naselja. Okrog in okrog pa se je razprostirala široka, s slovenskim kmetskim prebivalst- vom naseljena pokrajina, ki so v njej le umetno životariH tuji, še manjši otočki: Vojnik, Slo- venske Konjice, Vitanje, Slovenj Gradec, Laško, Brežice in še ne- kaj drugih mestec in trgov. Tudi celjski meščani so bili po večini nemški tujci — priseljenci ali pa domači odpadniki, ki so se iz gmotnih interesov udinjali go- spodarsko in politično močnenjii germanizatorju. Določanje učnega jezika na niž- jih šolah je spadalo v pristojnost občin. Zato so bile mestne šo- le in sicer deška in dekliška osnovna šola, meščanska šola in leta 1908 ustanovljena trgovska šola popolnoma nemške. Pozna- le niso slovenščine niti kot uč- nega jezika. Okohška občina pa je vzdrževala deško ljudsko šo- lo s s]oven.skim učnim jezikom in vanjo so tudi zavedni sloven- ski meščani pošiljali svoje sino- ve. Neprecenljive so zasluge ta- kratnih slovenskih učiteljev, ki so bili ne samo odlični šolniki — pedagogi, ampak so kot na- rodno zavedni možje znah vsa- diti v mlade duše ljubezen do zatiranega slovenskega rodu in jezika ter jim vcepiti sposobnost pravilnega vrednotenja nasprotni- kovih germanizacijskih teženj. Nepozabni nam ostanejo liki teh naših vzornikov in neizbrisna njihova imena: Jakob Lopan, Armin Gradišnik, Franjo Krajne, Fran Voglar, Janko Kramer, Mi- hael Levstik, Josip Valcnčič. Jo- sip Žagar, Martin Stante, Alojz Gobec, Franjo llribernik m Franjo Žagar.' Doba do razpada hab.sbuiške monarhije v letu 1918 je torej dajala Celju videz nemške po- stojanke sredi slovenske pokraji- ne, ki pa je tudi zase terjala enakopravnost v uradih in šolah. V visokem zidovju tevtorrske oholosti so že nastajale razpo- ke: leta 1895 je po viharnih po- litičnih bojih bila ustanovljena slovenska nižja gimnazija, leto dni kasneie pa je bil dograjen ponosni Narodni dom. Pod nje- govo streho so našli zavetje tudi čitalnica s svojo knjižnico, De- lavsko podporno društvo, Celj- sko pevsko društvo s svojim Dramatičnim odsekom. Celjski Sokol in Obrtno društvo. Celjsko nemštvo je bilo ogro- ženo. Da bi ohranilo nemški vi- dez mesta, je posvečalo vedno \eč skrbi svojim društvom in zavodom. Ustanovljen je bil nem.ški otroški vrtec. Nemško telovadno društvo in nemško pevsko društvo nista več gojili zgolj dobrodušne družabnosti, temveč sta pričeli klicati na boj proti slovenstvu in sta postali leglo divjaške nestrpnosti in na- rodnostnega sovraštva. Mestna sirotišnica in vajeniški dom sta sprejemala povečini slo- venske otroke, toda vsi vzgoj- ni in šolski zavodi so imeli na- logo, da pridobivajo usihajočemu nemštvu potrebni naraščaj. Ob kriku in: viku celjskih Nemcev se je v vsej Avstriji in vsej Nem- čiji pričela široka nabiralna akci- ja. Iz zbranih sredstev je bil le- ta 1898 postavljen nemški dija- ški dom (Studentenheim) Fi- nančna akcija pa se je spet po- novila in je v letih 1905 — 1906 dosegla nov uspeh z zgraditvijo »Nemške hiše« (Deutsches Haus). Vsakikrat je triumfirala vclikonemška miselnost kot ne- izprosna zatiralka slovenstva, turobna glasnica nacionalne ne- stipnosti in zgodnja znanilka na- cističnih grozodejstev v daljni bodočnosti. »Nemška hiša« je bila zgrajena v izzivajočem in zato neokusnem strogo gotskem slogu. Trg pred zeradbo jo dobil ime po nem- škem kanclerju Bismarcku, nje- '(IV znani megalomanski izrek, češ da se Nemci boje/samo boga ■•1 nikogar drugega na svetu, pa častno mesto kot vklesek na marmorni plošči glavnega stop- nišča. Kakor še nekaj drugih mestec in trgov je tudi Celje uživalo be- den sloves svojih poncmčenih majhnih korislolovcev in raznih političnih konjunkturistov. Tu so živeli in qb vsaki priliki da- jijli duška svojemu vsencmškemu pVeprfičanju ljudje, ki so nosili čudovite, prav nič germanske priimka Jabornegg, Ambroschitz, Stryeck, Sorschag, Pangerz, Kar- beutz, Wogg, Jellenz, Koroschetz,^ Tatsciiek, Jesenko, Koss, Dimetz- Breschni'k, Skoberne, Rakusch, Woschnagg, Bailogh, Kodella, Sa- gre, Gollitsch ipd. Politično miš- ljenje in dejavnost jim je usmer- jcvala leta 1874 ustanovljena »Deutsche Wacht«, strupen lokal- ni list, oznanjevalec najogabncj- šega šovinizma. Dostojna na- 'sprotnica je bila »Domovina«, njo pa je v rokah Vekoslava Spindlerja nasledil »Narodni list«, ki se mU" je v letu 1909 za nekaj časa pridružil še »Narod- ni vestnik« in ki je nato v raz- dobju od 1. 10 1910 do 30. 6. 1911 užival močno podporo v slovenskem narodnem interesu pisane, po dr. Vekoslavu Kuk ov- cu financirane »Südstcirische Volkssstimme« pod uredništvom bradatega Rikarda Watzlavveka. 1 Podatke o teh učiteljih — vzornikih in njih slike vsebuje knjižica »Osemdesetletnica prve slovenske šole v Celju«, izdana 1. 1955. Dalje Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE (10) »Moram vam zastaviti nekaj vprašanj,« je začel podpolkovnik skoraj opravičljivo. »Saj verjetno razumete, da je to čista formalnost, toda verjetno itak veste sami, kakšni so urad- niki. Ves dan izpolnjujejo razne formular je in j ill potem pošiljajo sem ter tja.« Magis je resno prikimal in tako pokazal, kako dobro pozna uradnike. »V redu, potlej,« je začel Pinto, »povejte mi, prosim, obkorej ste se izkrcali na angleško obalo. Gre namreč za to, da moram ta podatek Vpisati v svoje poročilo.« »Seveda,« je bil takoj voljan odgovoriti, a potem je začel s kazalcem tipkati po eni izmed številnih brazgotin na obrazu. »Bilo je okoli šestih popoldne.« Za trenutek se je povsem pomiril, kazalec mu je negibno počival na braz- gotini, potem pa je odločno pokimal: »Da, prav toliko je moralo biti. Lahko da sem se zmotil najvč za kakšne pol ure.« »Hvala. Kakor sem obveščen, ste se izkrcali na sila neprimernem delu obale, kajne? Po vsej verjetnosti je bilo izkrcevanje hudo težavno de- lo, kaj?« »Ne bi mogel de jati, da smo se izkrcali rav- z lahkoto. V nekem trenutku sem celo pomi- slil, da se ne bomo izvlekli. Videti je bilo, da Se bo čoln razbil ob skalah...« »Potem pa ste opazili tisti majhni zaliv, kajne?« Magisov obraz je bil videti kakor čisto pre- senečenje. »Da, tako je. To je bila vražja sreča. V za- livu je bilo morje razmeroma mirno, zato smo uspeli, da smo prišli s čolnom vanj. Splazili smo se na obalo, kakor smo pač najbolj znali, pač pa je čoln... « Magis ni dokončal stavka, temveč je pomenjljivo skomignil z rameni in se nasmehnil. »Nikar ne skrbite za čoln, teh je dovolj. Prosim, pokažite mi svoje dlani,« ga je prese- netil Pinto. »Da vam pokažem dlani?« se je resnično za- čudil Magis, toda kljub temu jih je nemudoma izprožil pred podpolkovnika. Podpolkovnik je z nerazumevanjem odkima- val. »Po pravici vam povem, da tega nikakor ne morem razumeti. Vaša prijatelja sta potrdila, da čoln ni imel motorja niti jader, tenwec samo par vesel. Zares ne morem doumeti, kako je to mogoče, da ste veslali štiri dni in štiri noči, pa nimate niti enega žulja na rokah. Ne, tega ne razumem!« Magis tudi tokrat ni bil v zadregi. »Prav imate. To je videti zares neverjetno, toda po- jasnim vam lahko zelo preprosto. Otipajte moje dlani! Vidite, kako so otrdele, kar pomeni, da se ne ožidijo tako hitro. Razen tega, saj menda ne mislte, da sem sam veslal? Vsi smo se menja- vali in nihče ni veslal toliko časa, da bi se do kraja utrudil. Sicer pa večidel sploh nismo ve- slali, ker nas je nosil morski tok tudi po ure in ure. Mar zdaj razumete, zakaj nimam ožuljenih dlani, gospod?« Pinto je skomignil z rameni, kakor da tega vendarle povsem ne razume. »Morda«, je dejal. »Vi to že veste. Sam sem veslal samo enkrat v življenju in niti ne toliko časa, pa sem imel dlani v enem samem židju. Sicer pa to sploh ni važno. Dosti bolj me zanima, kako da niste prebarvali čolna? Mar vas ni bilo strah, da vas bodo Nemci opazili že iz velike razdalje? če smo iskreni, še slepec bi že od daleč zagledal tako živordeč čoln!« »Prav imate,« je priznal monsieur Magis. »To je bilo veliko tveganje, a drugače nismo mogli, ker nismo imeli toliko časa, da bi pre- barvali čoln. Pa še to, kje bi naj v tako krat- kem času našli potrebno barvo?« ^ »Na to vpraašnje vam že ne morem odgovo- riti, ker nisem nikoli v življenju pleskal čol- nov!« Podpolkovnik se je sprehajal po sobi, kakor da bi se bil nekam zamislil in je na videz po- vsem pozabil, da je še kdo poleg njega. Magis je čutil, da mu gre to sprehajanje nekoliko na živce in je hotel z vprašanjem opomniti Pinta, da je še vedno v sobi: »Imate še kakšno vpra- šanje, gospod? Zelo rad bi vam pomagal, če le morem?« »Hvala, Magis. Verjemite, da spoštujem vaš odnos, toda za zdaj bi bilo vse. Poklicali bomo še vajina prijatelja, ker bi rad, da se še vsi skupaj malo pogovorimo.« Magis je mirno obsedel in se na videz sploh ni vznemirjal, le s prstom je božal zdaj eno zdaj spet drugo brazgotino na svojem obrazu. Čez nekaj minut so stražarji privedli ostala dva. Podpolkovnik je sedel za svojo pisalno mizo in jih je po vrsti strogo opazoval. Najmlajši — »dečko« — je sedel kakor pribit na svojem sto- lu in trmasto gledal v pod. Orjak se je ne- mirno presedal na stolu in se nemirno spreha- jal z očmi vsepovsod, samo Magisovih in pod- polkovnikovih oči se je izogibal. Magis, ki je s spretnim pogledom ujel položaj, se na videz za ona dva sploh ni zmenil in je odločno gledal podpolkovniku naravnost v oči. 45. MIRICA VIŠINA: 162 cm TEŽA: 53 kg LASJE: Svetlokostanjevi OÇI : Modrpzelene 46. ANDA VIŠINA: 172 cm TEŽA: 55 kg LASJE: Kostanjevi OČI: Modre KUPON ŠT. 45 TOČKE (od O do 100) ............................. Izrežite, nalepite na dopisnico in pcSlil- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Gledališka 2, poštni predal 161. KUPON ŠT. 46 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico In poSÏjï- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Gledališka 2, poštni predal 161. SLAVA NA RAČUN LEPOTE Kadar govorimo o Južnem Viet- namu, govorimo običajno o ameri- ški agresiji in o njihovih uspehih all neuspehih. Toda Američani so v zadnjem času nekoliko prizadeti, ker je v osrčju Južnega Vietnama zaslovel južnovietnamski predsed- nik Nguyen Cao Ку. V osmih me- secih svojega predsedovanja si je namreč med ljudmi pridobil toliko slovesa, da so Američani kar neka- ko v pozabi. Predsednik Ky se sicer o vsem dogovarja s predsednikom Johnso- nom in -^ploh ne odklanja ameriške podpore, a hkrati ve, kaj mora sto- riti, da ne bi v Vietnamu pozabili »domačinov«, ki jih bo sicer kmalu manj kot Američanov. Pravijo, da je rojen pilot in se zvesto udeležuje napadov na Severni Vietnam, zaradi česar go domačini slavijo kot ne- ustrašnega bojevnika. (Na sliki de- sno). Še več tovrstne časti si je prido- bil na račun svoje lepe žene Mai, ki ga spremlja povsod na bojišču, sîcer pa skrbi za njegovo udobje v zasebni rezidenci, pred katero je vedno (pripravljen osebni helikop- ter za primer nevarnosti! odaj). OCENJEVALCI POZOR! Znova moramo opozoriti, da pridejo v poštev za žrebanje samo tisti ocenjevalci, ki pošljejo vseh osem kuponov. Enako upoštc\n. lo ocene za razvrstitev kandi- datk sa;, o v primerih, ko pride zanje vseh c ;e .1 kuponov. Pa/ite torej: v pri- hodnji seriji 'pošljite vseh osem kuponov ud št. 41 do 48! POGOJI ZA SODELOVANJE 1. V natečaju lahko sodelujejo vse Slo- venke, ki pošljejo ustrezno sliko in po- trebne podatke. Ocenjevalci, Li Izpolnju- jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno v koliki meri ustreza kamlidatka njiliovi predstavi (tipa) Slovenke. Kaudidalnc, kj iiimajo primernih slik, se naj zglasijo v uredništvu; slikali jih bomo na naše мго ške. ¿. Ob ¿akljucku natečaja bomo prue- dlli vuliko zabavno-reklanino in шоаии revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bo občinstvo izbiralo »tip današnje Sloven- ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer bodo laliko kandidatke (po želji) nastopi- le tudi kot manekenke. 3. Za kandidatke s področnih priredi- tev in končno izbrano na zaključni prire- ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravil« vrsto praktičnih nagrad. SODELUJEJO: Trgovsko podjetje ».MODA« iz Celja koi organizator in pokrovitelj prireditev, h.1 bo svoje nagrade določilo kasneje. KO.MPAS Ljubljana, poslovalnica Celje, ki s svoim prvovrstnim poslovanjem ved- no ustrcže svojim strankam, vam nudi v teh dneh vrsto prijetnih potovanj (oglej- te si podrobnosti na 7. strani!), posebej pa vam priporočamo, da se pred vsakim potovanjem zglasite v poslovalnici, ki vam bo hitro in točno oskrbela vse po- trebne informacije, vozovnice, rezervaci- je in še razne druge usluge. Za udeležen- ke natečaja je KOMPAS pripravU štiri nagrade: 1. ŠESTDNEVNO POTOVANJE PO ITALIJI, 2. PETDNEVNO POTOVA- NJE PO AVSTRIJI IN CEšKI, 3. TRI- DNEVNO POTOVANJE PO AVSTRIJI IN CEšKI IN 4. DVODNEVNO POTOVANJE V BUDIMPEŠTO! MED MNOŠTVOM MLADIH FILMSKIH ZVEZD V DANAŠNJI EVROPI, KI SI VECI-i DEL SLUŽIJO SLAVO V TUJINI, JE TUDI AVSTRIJKA M.^ISA MELL. PO DUNAJ- ] SKI AKADEMIJI JE OSTALA ŠTIRI LETA NA ODRU, ZATEM PA JE ODŠLA LONDON, KJER JE SODELOVALA V DVEH FILMIH fMAšKARADA IN CASANOVA; 70). ZDAJ - PRI 24 LETIH - PRAVI, DA SE JI NIKAMOR NE MUDI, KER \E,\ DA JE V NJEJ NEKAJ VEC KAKOR OCI IN NOGE. ŽAL JI JE RAVNO NOGE ZA-■ KRIL SRCKAN TELIČEK! V KAVGOLOVU V OKOLICI LENINGRADA IMAJO SMUČAR- SKO ŠOLO, KI JO OBISKUJE VEC STO MLADIH SMUČAR- JEV. ŠOLA JE ODLIČNO OPREMLJENA IN IMA NAJ- BOLJŠE UČITELJE. NA SLIKI VIDIMO NAPRAVO, NA KATE- RI TRENIRAJO SKAKALCI. MALA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. spona, 6. itali- janski strokovni pisec, ki je mnogo pisal o flori in favni na Slovenskem, 8. krčevito jokanje, ihtenje, 9. kra- tica za komunalno banko, 10. ob- dobje, 11. del obraza, 12. kemični znak za element natrij, 13. grede, pasovi, 14. zelo krhka kovina, ki se nahaja spojena v raznih rudah, 16. klanje. NAVPIČNO: 1. odličen avstrijski smučar, zmagovalec letošnjega tek- movanja v Kitzbüchlu, 2. z merje- njem določena višina točke, 3. češka roka, 4. soglasnik in samoglasnik, 5. oksidiran ogljikovodik, 6. mesto v srednji Italiji, eno izmed vodilnih središč zgodnje renesanse, 7. nor- veški dramatik, hi je imel velik vpliv na evropsko dramatsko knji- ževnost, 11. kapitan iz Jules Vemo- vcga romana 20.000 milj pod mor- jem, 13. del ploskve, omejen s črta- mi, 15. kazalni zaimek. BEG IZ GORARSA PO IVANU BRATKU IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA 31. Tovariši so ležali na pogradih in strmeli v curke vode, kadar jih je razsvetlil blisk. S skrbjo so mislili na usodo rova in trepetali ob misli, da se utegne vdreti in da bodo tako Ita- lijai^^zjutraj nenadoma odkrili njihovo drago- ceno pot v svobodo. Ludvik se je premetaval na vogalnem pogradu v baraki 22. 32. Po končani nevihti je zlezel v rov. Skrb mu ni dala spati. Spustil se je v vlažno klet in v svetlobi oljenke počasi prodiral proti vhodni jami. Zemlja je bila razmočena. Skočil je v ja- mo in se splazil v rov. Nenadoma je prispel do mesta, kjer se je strop tako nevarno sesul, da je ostala le nekaj centimetrov debela plast. 33. Drugega jutra sta se takoj splazila v rov Maks in Ravbar. Vrnila sta se z zaskrbljenimi obrazi. Potrdila sta Ludvikove novice: rovu je grozil popoln propad. Ce ga odkrijejo Italijani, je bilo vse naporno delo zaman, odkrili pa ga bodo, če nemudoma ne zabrišejo sledov, ki so jih pustile elementarne sile. CEIISI!! TEDNIK sÏDfc^iÎ^^IzïZi g^^^SrS, ^eiTS^a^d^g'^î^^j^ ^.^¡S^Í^T^Ss^^ ODGOVORNI UREDNIK Dt.go Hrtbar. - Časopis je ustanovil ski tedn.k«. S l._ januarjem 1966 ga SOUSTANAVLJAJO občine Cel e Lško Mozir e S oven ske УрпН,.г nV- r^°• »Savmjski vestntk, (1950-1954) in od 1955 ponovno kot .Celj-