J ugoslovenski.
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu, Glavni trg štev. 141.
List izhaja vsak teden vsaj enkrat, po potrebi večkrat.
List se mora plačati, najmanj za 20 številk naprej 5 K, 40 številk 10 K.
Velikovec, 15. svečana 1919.
Urejuje Srečko Puncer. Izdaja nadp. Fr. Malgaj.
Cene inseratom so: cela stran 100 K, pol strani CO K, 1 . strani 40 K, V. strani 35 K, '/, strani 30 K, ‘/6 Strani 25 K, :/, strani 18 K, Vi o strani 16 K, V,, strani 14 K. — Popusti: pri 2—5 kratili Objavi 15 °/0, pri 6—10 kratni 25 %, pri 11—20 kratili 35 pri 21— 50 kratni 50 °/l;. .

Koroškim in štajerskim obmejnim Slovencem.
F. Omladič.
Bratje naše krvi in našega jezika, te vrstice so namenjene vam ob mejah, ki imate v svoji sredini največ omahljivcev in odpadnikov svojega rodu. Ne trdim, da podrugod ni takšnih neznačajnežev, ali gotovo jih je tam največ, kjer je nemški pritisk najhujši.
Sto-in stoletno nemško gospodstvo ; je zlasti vam ob jezikovnih mejah z zvijačami in slepljenjem vteplo v glave neumno misel, da je Nemec rojen za gospoda, Slovenec pa za hlapca. Nemec, ki vas je zatiral in zaničeval, vam je lagal, da je nemški jezik imeniten in • ep, slu v ciloki pa grd m m ez veljave. Kruto in zvijačno nemško nasilje ni ; dopustilo, da bi vas mi Slovenci iz 1 zavednejših in malo slobodnejših krajev drugače in bolje podučili. Zato se ne čudimo, pač pa se žalostimo, da so se vas takšne laži prijele, čeprav sami lahko vidite, da ravno ob jezikovnih mejah-, zlasti na Štajerskem govorijo Ne niči jezik, ki je brez dvoma ta k o trd in nelep, da se z milobo in blagoglasjem vašega slovenskega narečja niti primerjati ne da. Otresite se sedaj, ko ni več krivične nemške
stare Avstrije, teh sramotnih misli in nazorov in zvesto ostanite Slovenci, kar ste po krvi in jeziku in kar so bili vaši in vaših očetov očetje! Kakor se vam zdi falot vsakdo, ki tjavendan zataji svojih očetov vero in prestopi v drugo, tako je tudi falot vsak iz naše sredine, ki zataji svoj mili slovenski materni jezik in se pridruži širol oustnim zatiralcem našega rodu, nemškim Mihelnom.
Kakor vam je znano, smo se Slovenci združili s Hrvati in Srbi v državo' Jugoslavijo zato, k e... so nam Hrvati in Srbi po krvi in jeziku bratje. Nemci, ki vedno račir ajo na našo omahljivost in nevednost, so porabili to priliko in začeli zlasti pri vas ob jezikovnih mejah hujskati proti naši mladi narodni državi. Kjer le moreju, pripovedujejo vam nesramne laži o jugoslovenskih, posebno o srbskih zločinih in hudobijah, da bi vas preslepili in dobili na svojo stran. Ne verjemite jim! Pred celini svetom je dokazano, da so le Nemci in njihovi zavezniki sami morili po Srbiji in drugod celo starce, ženske in otroke. Pa tudi pri nas so Nemci preganjali, zapirali, obešali in streljali odločne Slovence. Ravno radi teh in drugih neštetih hudobij, ki so jih doprinesli Nemci in njihovi pomočniki, so kaznovale ententine, Srbiji prijateljske države, nemško in
avstrijsko-ogersko državo ter njune zaveznike Bolgare in Turke, - tako Lakov kaznuje sodnik zločinca. Ne bodi vam torej nikakor žal za krivično staro Avstrijo in za njenimi zapravljivimi, napihnjenimi in krvoločnimi Habsburžani in ne želite si še nadaljnega hlapčevstva v novi nemš-ko-avstrijski državi. Ravno tako se ne pustite vjeti 'tudi na limance koroške republike, s katero vas ponekod Nemci „farbajo“. Jasno je kot beli dan, da koroška republika sama od sebe sploh ne more obstajati, ker bi poginila od samega siromaštvu in revščine. ■ Koroško samostojno državico vam ponujo Nemci samo za to, da bi vas tako po ovinkih in zvijačah pridobili na svojo nemško stran.
Obmejni ogroženi S.uvenci, poženite povsod preko praga nemške agitatorje! Mi vaši rojaki Slovenci iz notranje Slo-i venije z bratskimi 'Srbi in Hrvati vred vas iskreno želimo v naši državi Jugoslaviji, ker vemo, da ste z nami ene krvi in ker čutimo, da se tudi pri vas globoko v vaših dušah večkrat oglasi vsaj majhna želja, da bi kedaj tudi naš slovenski jezik prišel do svoje veljave in svojega ugleda. Sedaj je prišel tisli čas, ko je dosegel naš narod in naš jezik svojo slobodo. Sedaj je tukaj naš odrešitelj, naš pravljični kraSj Matjaž,
Svvett Marden:
Železna volja.
Poslovenil S. Puncer.
Največja modrost je trden sklep.
Napoleon.
Ljudem ne nedostaje moči, ampak volje.	Viktor Hugo.
Vsakdo si pritisne sam pečat vrednosti na čelo, veliki smo ali mali, kakor pač hočemo.	Smiles.
„Ne' morem ! Je nemogoče !“ reče častnik Aleksandru, ko je bil odbit pri neki skalnati trdnjavi.'
„Poberi se!“ rohni veliki Macedonec; »ničesar ni nemogoče temu, ki ima voljo zmagatipostavil se je na čelo svojih vojakov in pregnal sovražnika iz njegovih okopov.
„Vi hočete najbrž samo na pol," je pravil
„Ne morem,“ „ne vem“ in „nemogoče“ ni pustil veljati: „Uči se!“ „stori“ „poizkusi“ je odgovarjal.
Ko je bil Napoleon v Egiptu, obišče tudi kužne bolnišnice, da bi pokazal, da človek, ki se ne boji, premaga celo strahote k u g e. Takšna šila hotenje je zdravilo za telo in bodrilo k skoro nadčloveškim delom. Dvignila je že mnogo ljudi iz smrtne postelje, da so storili čudeže hrabrosti.
Wa!ter Scot je imel v starosti 55 let 2'/., miljona dolga. Kljub visoki starosti sklene poplačati vsak vinar dolga; in —. posreči se mu. Železna trdnost njegovega sklepa je dala njegovemu duhu in njegovemu telesu naporno silo in zmožnost dela. Vsaka žila njegova in vsak živec mu pravita: „Dolg moram poplačati vsako kapljo krvi je vzpodbujala
Suvaruv ljudem, ki niso imeli uspeha. B	^aio spanje. Toda jaz hočem izvesti svoj
volja, ki je dajala pomnoženo moč in Poplačal je dolgove. Scota čitamo : „Silno krat sem si želel, da
njegovim možganom vodila njegovo pero. V dnevniku Walterja sem trpel in mnogo-bi se vlegel in zaspal
sklep, ako je mogoče." Njegova silna volja je delala še potem, ko jo že izgubil vse druge 1 duševne zmožnosti.
»Možu ki ume hoteti ni ničesar nemogoče,“ pravi Mirabeau; „ali je kaj potrebno?" Potem se mora storiti. Tako slove zakon uspeha.
In Bulvver piše : V veri leži velika sila, ako tudi se nanaša na človeške in posvetne stvari. Ako je človek trdno prepričan, da je določen storiti nekoč to, kar se dozdeva v trenutku nemogoče, stavim deset proti jedni, da bo stvar izvršil. Kdo bi mogel kaj možu, ki nosi v sebi neomajen sklep ? Ki niti ne ve, kedaj je premagan. Težave in ugovor ne strašijo takega človeka: Preganjanje mu koristi, ker ga iz^odbuja še k večjemu naporu. Daj človeku -abecedo in železno voljo, in kedo more vedeti, kako bo še napredoval." — Zapri Galileja radi njegovih računskih iznajdb, dela! ti bo s slamico poizkuse v svoji celici. Sežgi Wycliffovo telo, vrzi pepel v Severu, iti reka. ga bo splavila v morje in morje bo pepel, •napol njen z njegovimi nauki, zanesel na vse zemlje.
Ob 9. uri so prikorakali ob zveku vojaške mariborske godbe Jugoslovanski koroški vojaki iz Guštanjskega gradu pod poveljstvom nadp. Malgaja ter se uvrstili po trgu. Pred njimi je bila razvrščena šolska mladina s slov. zastavicami v rokah--ter učiteljsko osobje. Mašo je daroval g. profesor Bašič na prostem ob vojaški asistenci. Med mašo je svirala vojaška godba ter so bili oddani običajni vojaški streli. Maše so se med drugimi udeležili : zastopstvo trške občine v Guštanju, odborniki Narodnega sveta v Prevaljah, poverjenik narodne obrambe g. dr. Lovro Pogačnik, voditelj koroških Slovencev poslanec Grafenauer, koroški rojak Dr. Ravnik kot zastopnik Narodnega sveta v Mariboru, Ivan Rebek zastopnik Narodnega sveta iz Celja, odposlanstvo Zveze Orlov iz Ljubljane v kroju, koroški begunec župnik dr. Arnejc i. t. d.
Po maši je v imenu občine pozdravil vojake in množice g. Frangeš, ki je v lepem govoru orisal preporod koroških Slovencev in navajal razloge, zakaj v stari Avstriji ni smel pokazati Guštanjski trg. slov. lica, dasi so tržani po večini in okolica celotno slovenska.
Na to je bil izvoljen predsednikom shoda Andrej Oset, predsednik Narodnega sveta za Mežiško dolino, ki je v izbranih besedah pozdravil pred nami stoječo narodno vojsko, došla odposlanstva in obilno množico, ki je na tako sijajen način pokazala, da se dejanjsko veseli srečnega dneva, ko sme v domačem trgu slovensko pozdraviti goste. Ko je obrazložil pomen te krasne manifestacije, dal je besedo poverjeniku narodne obrambe g. dr. Pogačniku, ki je — burno pozdravljen — v krajšem govoru, naslikal pomen in potrebe naše narodne vojske, obrazložil političen položaj ter na to zaprisegel Jugoslovenske koroške vojake-
Za niim nastopi bivši koroški državni poslanec g. Franc Grafenauer, ki v dolgem govoru objasni, tla je do razsula stare Avstrije vsled krivde državnikov samih in vladajočega krivičnega državnega sestava moralo priti ter oriše in z dokazi podpre grozodejstva, ki jih sedaj uprizarjajo koroški Nemci po domili slovenskih kmetov vkljub temu, da je nemška moč v celoti strta. Te koroško-nemškc tolpe še nekako v slovo in v onemogli jezi ropajo po slov. tleh, izganjajo duhovščino in sploh vsakega Slovenca, o katerem mislijo, da kaj poseduje in da se zaveda svojega materinega jezika. Proti njemu kot staremu nasprotniku so sklenili peklenski načrt, dali se dopust nemško-koroškemu vojaku v namenu in z naročilom, da umori poslanca Grafenauerja.
K sreči je bil poslanec o tem par trenotkov poprej obveščen in v vsej naglici se je z begom na Krajnsko rešil gotove smrti.
Zborovalci vidno ginjeni, da jim je usoda srečno ohranila ljubljenega poslanca, mu je . prirejala med in po govoru viharne ovacije.
Nastopila sta za tem koroški rojak dr. Ravnik iz Maribora in znani ljudski tribun Ivan Rebek iz Celja, ki sta v krasnih govorih množico elektrizirala ter žela za svoja stvarna izvajanja dolgotrajno odobravanje.
V imenu Zveze Orlov iz Ljubljane je govoril g. Podlesnik.
Predsednik Andrej Oset se v sklepčnem govoru zahvali govornikom za njih trud in pomembne govore, prečita došle brzojavne pozdrave Sokola 1. iz Ljubljane in Narodnega sveta v Spodnjem Dravogradu ter zaključi ta velik tabor koroških Slovencev, kakoršnega koroški del Slovenije še ni doživel.
Na shodu so sprejeli resolucije ter odposlali Narodni vladi v Beogradu in Ljubljani ter regentu Aleksandru brzojave.
Med popoldanskim odmorom je igrala vojaška godba na trgu slovenske komade, ob 4 uri pa se je v restavraciji vršil shod ter se je razpravljalo tudi o kmetskem vprašanju in delavski organizaciji. Nastopili so poleg gori navedenih tudi župnik, begunec g. dr. Arnejc, ki je ob velikem zanimanju opisal svoj beg, kako se je na čudovit način rešil gotove smrti, gro-zoče mu od strani koroško-nemških podivjanih vojakov. Ljudski tribun g. Ivan Rebek iz Celja pa je govoril pozno v noč delavstvu, ki ga je v veliki Rečnikovi dvorani obkolilo v takem številu, da je bil h koncu pristop v dvorano sploh nemogoč.
Cela manifestacija se je izvršila v najlepšem redu in v splošno zadovoljnost. Hvala vsem požrtvovalnim govornikom za njih trud, Hvala pa tudi vsem onim, ki so se te veličastne manifestacije udeležili ter s tem pokazali, kako se vesele oslobojenja izpod nemškega jerobstva in razvoja nase Jugoslavije.
Resolucije:
Ameriški komisiji za določitev demarka-c jske črte na Koroškem v roke okrajnega glavarja Kakija p Velikovcu.
Tisočera množica koroških Slovencev zbrana dne 26. prosinca 1919 na Jugoslovens-kem shodit in zapriseganju Jugoslovanskih koroških vojakov v Guštanju iskreno pozdravlja zastopnike slobodne severo-amerikanske republike, protestira najodločneje proti krutim grozodejstvom, ki jin uganjajo naši tlačitelji ko-
to je Jugoslavija, ki prinaša narodno prostost trem krvnim bratom Slovencu, Hrvatu ter Srbu in ki prinaša kmetu, delavcu in gospodu jednake pravice.
Še nedavno so morali slovenski sinovi prisiljeni od nemške pesti boriti se za svojo avstrijsko sužnost proti tistim, ki so nam prinašali naše stare pravice. To se je zdaj nehalo. Pozabimo na tiste težke in grde čase! Držimo se zdaj svojega, svoje države Jugoslavije, saj vendar ne moremo biti ničesar drugega kot Slovenci, ko sta pa naša kri in naš jezik slovenska. Zakaj bi se družili z Nemci, katere kot malovredne barbare sovraži in zaničuje ves svet! Kmet in delavec, bodita pa tudi vesela, da sta lahko v bogati Jugoslaviji, kjer vama ne bo treba stradati in se pretrdo boriti za vsakdanji kruh.
Slovenci, bodimo značajni in bodimo ponosni na svoj narod in svojo Jugoslavijo! Vsakogar pa, ki zataji svoj materni jezik, jezik naših pradedov in postane Judež Iškarjot, zaničujmo iz dna svoje duše in mu pokažimo svoje zaničevanje s tem, da se ga ogibljemo in nimamo z njim nikakoršnih vezi in opravkov !
Tabori v Korotanu.
Shod v Guštanju.
Manifestacijski' tabor in zapriseganje Jugoslovanskih koroških vojakov v Guštanju dne 26. pros. 1919 izvršil sc je nad vse pričakovanje svečano in impozantno.
Skoro vse hiše so bilo okrašene s slovenskimi trobojnicami. Raz cerkveni stolp je vihrala prvikrat, kar stoji cerkev, slov. trobojnica ter oznanjala po Mežiški dolini, da so padle spone dolgoletne nemške strahovlade, ki so do razsula stare Avstrije zatirale tuk. slov. živelj ter umetno ustvarjale na zunaj nemško lice Guštanjskega trga.
Že pred mašo je napolnila tisočera množica glavni trg. Okna so bila okrašena ter napolnjena ženstva in otrok. Bralo se je vsem raz poraze da se vesele slovenske prireditve in dihajo prosteje v novi svobodni domovini.
Svet vedno posluša moža, ki ima voljo. Kakor ne moreš ugasniti solnta, tako ne moreš ovirati ljudi kot so Wilson ali Roosevelt.
Quentin Metsys je že obupal da bi kedaj postal 'slikar. Tedaj so mu obljubili, da dobi hčer svojega mojstra, ki jo je iskreno ljubil, ako ustvari znamenito sliko. Začne delo z ono voljo, ki je nepremagljiva in naslika mojstersko delo slikarstva: »Skopuhi.“ Trden sklep, kakor je bil njegov izvrši tudi »nemogoče.“
Ko so vprašali nekega tesarja, zakaj tako skrbno popravlja občinsko stolico, je odgovoril: »Ker mislim naprej na čas, ko si bom tam sam želel udobno na njej sedeti.“ In v malo letih je res sedel kot župan na isti stolici
Kako silno voljo je imel Darvin! Bil je vedno bolan in je trpel telesne muke, ki je o njih samo žena znala; in vendar je bila njegova potrpežljivost neizčrpna. „Celih štirideset let,“ pripoveduje njegov sin „ni imel niti jednega zdravega dnevain vendar se je Darvin silil v teh štiridesetih letih k delu; k delu, ki bi se ga ustrašil najmočnejši in najbolj zdrav mož. Imel je čudovito
zmožnost ostati pri stvari. Izmed njegovih najljubših pripomb je bila: »Odločnost vse izvrši." V dokaz njegove potrpežljivosti omenjam samo, da je rabil za zbiranje snovi za svoje delo »Postanek vrst“ dvajset let, delo »Izvor človeka11 pa ga je stalo skoro trideset * let trudapolnega dela.
Mlad častnik je imel navado, da je hodil gor in dol po svoji sobi in si govoril: »Postati hočem francozki maršal in velik general.11 Postal je slaven vojskovodja in francozki maršal.
»Nemogoče" je rekel Napoleon »je beseda, ki! jo najdeš samo v besednjaku bedakov."	________
Viktor Hugo (jzgov. figo) slaven francozki pesnik je bil rojen 26. svečana 1802 v Besansonu, umrl 1885 v Parizu. Njegovo najslavnejše delo je roman »Naša pariška gospa sveta," »Notre Dame de Parts.11
S mi les (izgov. S m a j ls) Samuel, angleški poljudni modroslovec, roj 1816 v Hadingtonu na Škotskem je napisal več nravstvenih del n. pr. »Samopomoč," »Značaj," »Sledljivost.11
Aleksander Veliki, kralj macedonski, slavni vojskovodja starega veka r. 356 pred Krist, iti umrl 322.
S u v a r o v, Aleksander Vasiljevič, ruski vojskovodja r. 1729 v Moskvi n. 1800 v Petrogradu.
S c o t (Skot i S i r VV a 11 e r, slaven škotski pesnik in romanopisec r. .1771 v Edinburgu umrl 1832. Njegovi znani romani so »Ivanhoe", »Kenilvvorth", „Woodstock".
Mirabeau, (izg. Miraboi grof. Gabrijel Viktor Riquetti iRiketi) jeden najodličnejših mož francozke revolucije r. 1749, u. 1791.
'B u 1 w e r L i t o n, angleški pesnik in državnik roj. 1831, u. 1891. Kot angleški poslanik se je mudil 1860 v Beogradu in izdal 1861 zbirko »Srbske pesrne11.
W i c 1 i ff (izg. uikiif) angleški cerkveni učenjak r. 1330 u. 1384. Ker je nasprotoval nekaterim cerkvenim naukom ga je cerkveni zbor v Kostnici na Švicarskem 1. 1415 proklel in dal njegovi kosti sežgati.
Darvin Charles (Šerls) najimenitnejši angleški prirodopisec r. 2. svečana 1809 v Shrewsbury-ju > izg. Šrosberii u. 19. malega travna 1882. D. je ustanovitelj, »razvojnega nauka", ki uči, da se je vsa priroda: rastline, žival, človek v teku časa izpreminjala, izpopolnjevala razvijala. Pri teh svojih nazorih je prišel do zaključka da se je človek razvil iz živali. Tu je zadel na hude nasprotnike in začel se je znanstveni boj, ki še danes ni končan.
Roosevelt T h e o d o r, bivši ameriški predsednik r. 1858 u. 1919. Bil je velik amerikanski državnik in pisatelj.	1
roški Nemci na slovenskih tleh in 'zahtevamo odločno, da ozemlje do zadnje slovenske vasi, do zadnjega Slovenca prizna antanta že sedaj Jugoslaviji. Protestiramo skupno z brati Primorci proti neopravičeni zasedbi slovenskega Primorja po. italjanskih četah.
Izjavljamo, da ne bode preje mira v Evropi, prodno ne bode oslobojena zadnja pastirska koča v slovenskih planinah od drugorodcev naših krutih tlačiteljev.
Andrej Oset,
predsednik
Narodnega sveta za Mežiško dolino v Prevaljah.
Franc Grafenauer,
bivši koroški državni poslanec.
Vladi Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu!
Več tisoč broječa množica koroških Slovencev zbrana dne 26. prosinca 1919 na Jugo-slovenski manifestaciji in zapriseganju Jugo-slovenskih koroških vojakov v Guštanju odločno, protestira proti silovitostim obmejnih koroških Nemcev ter neopravičeni zasedbi slovenskega Primorja po italijanskih četah. Pozdravlja naji-skrcneje brate Srbe in Hrvate združene v nera-zrušljivi Jugoslaviji. Obljubuje večno zvestobo vladi v Beogradu in iskreno pozdravlja svojega regenta Aleksandra ujedinjene države.
Shod v Črni na Koroškem.
Na svečnico sklical je Narodni svet za Mežiško dolino manifestacijski shod v industrijski kraj Črno. Črna je oddaljena 3 ure od železniške postaje v Prevaljah. Pot te vodi iz Prevalj po ozki dolini ob mežiški reki. Nad teboj se razprostira nebo, na levo in desno skalovje, druzega razgleda nemaš. V teh hribih se razprostirajo znameniti rudokopi svinca, ki ga ni bogatejega v svinčeni rudi v Evropi. Romantična pot pelje mimo podjetja v Žerjavu, kjer so vzidane v skale — kot kake stopnice stavba nad stavbo, ki tvorijo čistilnico svinca.
Sneg je naletaval v gostih snežinkah in mraz je spominjal na ledeno svečnico. Shod je bil napovedan na jednajsto uro, a pri tem vremenu se ni bilo nadejati one udeležbe, ki se je pripravljala. Nastopiti so imeli kot govorniki gg. komisar za Koroško Franc Smodej, koroški rojak Dr. Ravnik, poverjenik narodne vlade Dr. Pogačnik iz Ljubljane, odposlanci v Velikovcu zbranih beguncev in še drugi.
Komisar Fr. Smodej in Dr. Ravnik sta iz Maribora brzojavila, da je bil v zadnjem momentu nju račun prekrižan, ker se vsled neke nujne komisije ne moreta iz Maribora oddaljiti. Priglašeni udeleženci iz Velikovca vsled železničnih zaprek niso mogli dospeti.
Črna pa je bila vkljub beli snežni odeji ta dan zares črna vsled množice, ki je že pred napovedano uro začela polniti prostore in celi trg pred cerkvijo. Došlo je delavcev, kmetov in ženstva od vseh krajev nad poldrugi tisoč.
Ob jednajsti uri je otvoril manifestacijo domači župan Fr. Kruleč, pozdravil zborovalce ter dal besedo predsedniku Narodnega sveta Andreju Osetu. Ta je v 2 uri trajajočem govoru obrazložil namen zborovanja ter orisal notranji in zunanji političen položaj. Daši smo vsi prezebovali na prostem v snegu, je vendar množica vstrajala ter pazno poslušala zanimi-vam izvajanjam, ki so bila večkrat prekinjena od medklicev ogorčenja nad grozodejstvi, ki jih nemški Korošci uprizarjajo ob naši severni meji, Ob zaključku je govornik žel navdušeno pritrjevanje.
Za njim je nastopil kot govornik domači župnik g. Dobrovc ki si je med drugim izbral
srečno in času primerno snov, kake razlike so med krščansko in pravoslavno vero na naši strani in luteransko vero na nemški strani. V daljšem in spretnem govoru je došel do za-klučka, da versko vprašanje nikakor na ovira Slovencev, Srbov in Hrvatov, da se ne bi tesno združili v bratski vzajemnosti za skupne cilje naše Jugoslavije.
Ko se je kazalec ure. že pomikal na 2 pop. ter sta nas prazen želodec in mraz opominjala, da bode treba poiskati tople sobe in kaj za želodec in se je imelo sklepati že o končni resoluciji, tedaj nas je zvonček opozoril na ravno došle sani, iz katerih je ob splošnem navdušenju izstopil poverjenik Narodne vlade g. L. Pogačnik. Ob njegovem pogledu pa je množica pozabila na mraz in notranjo praznoto ter želela, naj željno pričakovani poverjenik začne takoj govoriti.
Dr. Pogačnik, ki vsled 2 urne žalezniške zamude in zasnežene ceste ni mogel dospeti ob napovedani uri, je koj od sani stopil pred množico ter pričel burno pozdravljen svoj temperamenten govor. Nad poldrugo uro je vsestransko pojasnjeval splošen političen položaj ter se podrobno pečal tudi z delavskim in kmetskim vprašanjem Vkljub pozni uri je množica na prostem vstrajala ter burno pritrjevala krasnim besedam. Marsikatero oko se je solzilo in moški so stiskali pesti, ko je govornik bičal krivice, katere je moral slovenski narod stoletja pretrpeti pod nemško kruto vlado, ki je sedaj po svetovni vojski strta. Slovenec ja po dolgih letih trpljenja spet prost gospodar na svoji zemlji in mogočna Jugoslavija nas bode ščitila, da ne pademo zopet v tuje robstvo.
Na predlog tajnika Narodnega sveta Dragotina Gilčverta je bila soglasno ob vsestranskem odobravanju sprejeta sledeča
Resolucija:
Koroški slovenski delavci, kmetje in ženstvo zbrani v poldrug tisoč broječi množici na Jugoslovanski manifestaciji v Črni — največjem rudniškem okraja svinca v celi Evropi — na svečnico dne 2. svečana 1919 dajemo izraza našim ogorčnim čutom v uri, ko mirovna konferenca v Parizu odločuje o usodi jugoslovens-kega po Nemcih in Italjanih zasedenega ozemlja.
Mi izjavljam, da so ta po Jugoslovanih obljudena ozemlja jugoslovanska last in vsled tega neločljiv, del samostojne neodvisno države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Protestiramo najodločneje proti zasedbi tega ozemlja po italjanskih in nemških četah in nasilnemu ter protizakonitomu postopanju njih oblasti v teh zasedenih krajih slovenske zemlje.
Zahtevamo, da se vse po Nemcih in Italjanih zasedeno ozemlje t. j. zlasti naše Primorje in slovenski deli Koroške ter Štajerske združijo v smislu točke 9. Wilsonovih načel o samood-očbi narodov, v jedno jedinstveno, neodvisno in nedeljivo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter s tem ustvari predpogoj za naš kulturen razvitek in boljšo bodočnost naših potomcev.
Izjavljamo, konečno, da ne pripoznamo nobene druge ureditve državnega položaja tega ozemlje ter smo odločno pripravljeni, da se do zadnjega z orožjem v roki borimo za uresničenje teh ciljev.
Po jednournem prekinjenju se je zborovanje nadaljevalo pri županu Krulcu ter so se na željo delavstva, ki je v teh rudniških podjetjih mnogoštevilne obravnavala zlasti pereča delavska vprašanja in sprejemale njih pritožbe. Spominjali so se slednjič narodnega apostola Dr. Ev. Kreka, kojega ime živi v ljudstvu ter bode ostalo nepozabljeno, kakor ono slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda, kojih tisočletnico obhajamo v tem letu.
Ko so zapeli še narodnega himno — Lepa naša domovina — so se zborovalci razšli v prepričanju, da bodeta pomemben dan obrodil obilno sadu v srcih, zavednih Koroških Slovencev v Mežiški dolini.
Manifestacijski shod v Prevaljah na Koroškem se vrši v nedeljo dne 16, svečana 1919 oh 10 • (deseti) uri dopoldne za celo Mežiško dolino,
Protestiralo se bode proti grabežljivim Nemcem, Italjanom in Madžarom, ki nam hočejo odtrgati dele slov. ozemlja. Na shodu govorijo govorniki vseh strank. Zavedni Slovenci in Slovenke! pridite na ta pomemben shod od blizu in daleč, da se pogovorimo in podučimo v važnih stvareh v uri, ‘ko se odločuje oso da narodov na mirovni konferenci.
Narodni svet v Prevaljah.
Dnevne novice.
Naročnikom in prijateljem ,Korotana’.
Radi pomanjkanja papirja ste morali izostati dve številki ,Korotana.’ Sedaj smo dobili papir in bo list redno izhajal v povečani obliki vsako soboto. Cena ostane ista, številka 30 vin., oziroma smo jo za naročnike celo znižali, tako da stane 20 brojev samo 5 K (popreje 6 K). Ako se bode število naročnikov zvišalo, bomo izdajali list po dvakrat na teden. Prijatelje in naročnike prosimo naj agitirajo za ,Korotana’, jedin neodvisen,nestrankarski list na Koroškem. — Iz naroda, za narod!
Prevalje. V Prevaljah je 6 razredna ljudska šola z dvema podružnicama na F/tri in v Lesah. Na vseh treh šolah je tačas 484 učencev, od teh je 452 Slovencev, 30 Nemcev in 2 Italjana. Vkljub temu je bilo do sedaj ne teh šolah nastavljenih 10 nemških učnih moči, od kojih sta le jeden učitelj in jedna učiteljica za silo znala slovenski. Sedaj so te učne moči izmenjane s slov. učiteljstvo!!!. Daši so skoro vsi učenci sami Slovenci, je poduk vendar težaven, ker so do sedaj pisali učenci slovenščino z nemškimi črkami. Če tudi je začetek v takih razmerah za učitelja in za učenca težaven, vendar otroci kažejo veselje do učenja in bi bil uspeh popolnejši, ako bi stariši svojo otroke bodrili k marljivemu učenju.
Je pa še nekaj takih Nemcev tu, ki hočejo razširjati zli nemški duh. Omalovažujejo sedajni preobrat v šolah ter škodijo s tem ugledu slov. učiteljstva in vzgoji lastnim otrokom.
Prad par dnevi je dobil tu živeči železniški uradnik v. p. bivši nadporočnik Muller od razrednice slov. opomin, naj doma opozori, kaznujo svojega otroka, ki je v šoli neubogljiv in nemiren, dasi bi sicer lahko bil dobar učenec. Ta nemški privandranec pa ni storil svoje očetovske dolžnosti nap ra m lastnemu otroku, temveč se razljutil nad šolskim vodstvom ter slov. opomin vrnil z opombo: Zu-schriften in einer mir fremden Sprache wan-dern das nachstemal in d en Papierkorb.
Ako si posamezni Nemci v Jugoslaviji upajo na uraden dopis javno tako odgovarjati, je naravno, da učiteljstvo ne bode v njih dobilo zaželjene podpore pri vzgoji njih otrok. Taki brezposelni hujskači, ki sicer mrzijo Jugoslavijo, ki jim pa izvrstno diši naša prehrana še vedno stanujejo v naši dolini,, med tem ko mora naše učiteljstvo vsled pomajnkanja stanovanj v najprimitivnejših prostorih po gostilnah za drag denar stano-
vati. Ako bi si Slovenec dovolil v slovenščini tak odgovor na uraden opomin v Nemški Avstriji ali na Madžarskem, dobil bi takoj zazluženo plačilo. Milo za drago tiče tudi onim tujcem v Prevaljah, ki sovražijo in žalijo naš uradni jezik.
Politične vesti.
Amerika nas priznava!
Beograd, 11. februarja.
Sinoči so dušic službene in privatne brzojavke iz \Vashingtona, Ženeve in od raznih drugih postaj, da je državni tajnik Zedinjenih Držav za zunanje zadeve gospod Lansing izdal v soboto zvečer obvestilo vsem državam Antante in nevtralcem. V tem obvestilu razlaga stališče Zedinjenih Držav napram ujedinjenju jugoslovanskega naroda. Nota pravi med drugim:
Dne 29. maja 1918 je vlada Zedinjenih Držav izrazila svoje simpatije za težnje zedinjenja jugoslovanski plemen. Dne 29. junija 1918 je izjavila, da se imajo osvoboditi vsa jugoslovanska plemena izpod jarma nemško-avstrij-skega. Jugoslovani, ki so se osvobodili tujčevega jarma, so večkrat izrazili svojo željo, da se ujedinijo s kraljevino Srbijo. Zedinjene Države vsled tega javno in službeno izjavljajo, da pristajajo na ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vlada Zjedinjenih držav pozdravlja to narodno ujedinjenje in izjavlja, da priznava kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, prid-ržavši konečno duločenjc mej nove države mirovni konferenci, ki bo odredila te meje v sporazumu z vsemi interesiranimi narodi.
Regent pri Clemenceau-u.
Beograd, 11. februarja. Po vesteh iz Pariza je naš regent prestolonaslednik Aleksander v poslopju vojnega ministrstva povrnil poset francoskega min. predsednika C le men-ceaua ter blagovolil ostati pri njem nekoliko časa.
Za politično združenje.
Zagreb, 11. februarja. Znani dalmatinski narodni poslanec Lupiš je objavil v beogradski „Samoupraviu članek, v katerem pravi med drugim: Srbija hoče, da se stopi z ostalim jugoslovanskim narodom v jetino celino, hoče, da izgdie vse, kar bi nas še nadalje ločilo. V Dahnaciji o vprašanju jedinstvene države ne

VINO
■sadjevec in kislo vodo«
razpošilja po Jugoslaviji
ANDREJ OSET
Tolsti Vrh (Guštanj).
poznamo nikakršnega kolebanja brez razlike skupin. To znajo dobro tudi vsi oni, ki se čudijo držanju Dalmatincev, ki nočejo, da propadejo skupaj s separatisti. Ako bi pa v novem kraljestvu močne sile delovale za politično avtonomijo pokrajin, bo Dalmacija pristala tja, kamor jo je postavila priroda, t. j. pridružila bi se v tem slučaju Bosni, nikdar pa ne bi hotela za ljubav zagrebških teoretikov iti ž njimi, da ubije svojo lastno bodočnost. Komur je v resnici do političnega j e din s t v a in do resničnega napredka in razvoja našega naroda vseh ujedinjenih treh plemen in do moči naše kraljevine, ta pojde in z a p r e č i poizkuse razdelite jedi n-stveno državo na separatna politična telesa, ki bi imela samo n e katere skupne zadeve. Dalmacija je brez razlike in izjeme za monarhijo od onega časa, ko je opazila, kdo se vse izticava za republiko. Kakor ne more biti obrti brez obrtnikov, tako je nemogoča republika brez republikancev. Najboljše je, da se narod odgoji za republiko s parlamentarno konstitucijo in najširšo demokratično politiko in upravo, kakor so to storile Anglija, Srbija, Belgija in Skandinavske države. Narodi so v teh državah vzgojeni samostojno in to je republikanski, pa jim zato ni na potu kraljeva oseba, ker v taki demokratični kraljevini kralj ni gospodar naroda, ampak njegov sluga. Dinastija Kara-gjorgjevičev je čestita narodna dinastija, ki vrši najvišjo službo narodu, in kadar postanemo republikanci kakor so Angleži, bo tudi nam takrat kakor sedaj v Angliji naši republiki njena dinastija v kras, sedaj pa v dnevih velike opasnosti nam je rešitev,
Ljubljana, 13. februarja. Wilson odpotuje začetkom marca v Ameriko.
VVilson na kongresu.
Bazcl, 10. februarja. Wilson se bo mudil v New Vorku samo tri tedne. Poslanica Wilsona na kongres vsebuje glavne poteze mirovnih pogojev, ki se bodo stavili osrednjim državam. Konej marca bo VVilson zopet dospel v Pariz. Takoj potem se bodo pričela prava mirovna, pogajanja.
Demarkacijska črta na Štajerskem.
Maribor, 10. februarja zvečer. (Lj. k. ur.) V Mariboru so se danes pod vodstvom francoske misije majorja Monteguja med zastop-
Trgovci, gostilničarji, obrtniki in drugi uradniki ki žele kaj
kupiti ' ali se naseliti
v jugoslovenskej Koroški naj takoj natančno poročajo svoje podatke na
Narodni svet, Guštanj, Korotan
Andrej Oset.
^	__ » x
niki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter zastopniki Nemške Avstrije vršila pogajanja v svrho določitve dvojne demarkacijske črte na Štajerskem. Ena teh črt naj znači začasno severno mejo jugoslovanskega, druga pa začasno južno mejo nemškoavstrijskega območja na Štajerskem. Med črtama naj bo nevtralen pas. Pogajanja se jutri nadaljujejo. Zaradi teh pogajanj se je prenrrje, ki bi moralo davi ob sedmih poteči, podaljšalo do 12. t. m, ob 7. zjutraj.
' Vlada za vojvodino se bo razpustila.
Beograd, ll.febr. (Izv. poročilo.) Narodna vlada za Bačko, Baranjo in Banat se bo razpustila in se nahaja v stanju likvidacije. Državna oblast je prešla na centralno vlado v Beogradu.
Milan Pribičevič stopi v pokoj.
Zagreb, 11. febr. Polkovnik Milan Pribičevič misli stopiti v pokoj ter se posvetiti političnemu delu. Ta korak utemeljuje s tem, da je kot vojak izvršil svojo nalogo, ker je doseženo narodno ujedinjenje.
Listnica uredništva.
F. O., Braslovče:	Hvala lepa za
poslani članek. Pošlji še kaj.- F. R., Celje: Srčna hvala za pošiljetev. Porabim v prihodnjih brojih. — N. S., Prevalje: Priobčim v nastopnih številkah. Prosim, da pošljete prihodnjič bolj čitljiv strojepis. Drugače mi napravijo stavci zopet 150 napak.
Darovi.
Za Tiskovni sklad Korotana so poslali upravništvu ,,/ugoslov. Korotana“: Zora Borštner, Litija, 10 K s geslom Jz naroda — za narod"; Franc Plevnik, Železna Kapla, 5 K; Matija Puncer, Mozirje, 15 K. Srčna hvala vsem narodnim darovalcem. Iz naroda za narod!
1». 'T.
Prijatelje našega 'ista prosimo, da nabirajo darove za tiskovni sklad Jugoslov. Korotana, je-din neodvisni obmejni list v vzhodnem Korotanu, ki se bori za starodavne pravice Slovencev—Jtigo-slovenov, a se mora boriti istočasno še z velikimi začetniškimi težavami. Darujte z geslom: Iz naroda za narod!
naložena v vagon za takojšnjo dobavo. Ponudbe s skrajno ceno in množino je poslati tvrdki
Vinko V;»bio, Žalec pri Celju.
Pr-	—i
marljive in zanesljive
mr Zavarovalni oddelek vdovskega in sirotinskega zaklada *
za politični okraj Velikovec.
Osebam, ki imajo omenjene lastnosti se nudi lep zaslužek in celo trajna eksistenca.
—.— -----------------Vojni invalidi imajo prednost. — ---------------------------———
Zglasiti se treba pri vodji zavaralnice g. Ivanu Osvald, V vi i koveo, Gorenja poštna ul. št. 127.
Jiskarna M. ?muegg, Velikovec.