St. 44
Maribor, dne 12. oktobra 1911.
Tečaj XL\
Ust ljudstvu v.pouk in zabavo«
vsak četrtek tn velja s poštnino vred In v Maribora a pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K lil za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage Izvenavstrlis>;> iilela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovonskega Gospodarja" v Mariboru, <—> List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kaii.-* Mikavnega društva" dobivajo list brez posebne naročnin®! m Posamezni listi stanejo iO vin« — Uredništvo: Koroška cesta štev,, 5, — Eokopisi se ne vračajo, <—. Upravništvo:, Koroiis
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, icserate in reklamacije« 7a Inaerate se plačuje od enostopna potitvrste ea enkrat 15 eIs» za dvakrat 25 vin.,' za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Jnserati se sprejemaj do srede zjutraj, Ni--
zaprte reklamacije so poštnine proste,
Državni zbor.
Dunaj, 11. oktobra 1911.
Zadnji Četrtek', dne 5. oktobra, se je zopet sešel državni zbor. Naval občinstva na galerije, s katerih se opazuje zbornica, je bil nenavadno velik. Posebno se je opažalo, da je mnogo dunajskih socialnih demokratov zahtevalo vstopnice za galerijo.
Že predno se je začela seja, so se dogodili v stebrišču državnega zbora hrupni nemiri in dejanski spopadi med Češkimi in nemškimi poslanci. Kakor znano, je zaprl dunajski magistrat Cehom par ljudskih šol, in veliko Čeških otrok je ostalo na ta način brez šole. Te otroke so prignali njih stariši v državni zbor, da bi se ž njimi pritožili pri ministrskem predsedniku proti nezaslišanemu ravna/nju dunajskega magistrata. Ko so zagledali nemški poslanci češke otroke v stebrišču, so začeli divjati in besneti. Hoteli so jih izgnati iz poslopja ven na ulico. CeŠki poslanci pa so se jim postavili v bran, m tako je prišlo do krikanja, vriščanja, suvanja in ruvanja. Otroci so jokali, ko so videli nemško surovost. Še-le, ko je prihitel posredovat zbornični predsednik dr, Silvester, sta se ločila sovražna tabora, hrup in trušč se je polegel. . Ministrski predsednik je sprejel odposlance Čeških stari-Šev, a jih tolažil le s praznimi besedami.
Streli v zbornici.
Ob 11. uri se je otvorila seja. Galerije so bile natlačeno polne. Poslanci skoro polnoštevilno zbrani v zbornici. PreČitali so se mnogoštevilni predlogi rar di draginje. Tudi slovenski poslanci so vložili draginj-ski predlog, v katerem se zagovarja kmečki stan pred neopravičenimi napadi in kaže na draginjo, ki zadeva tudi kmečki stan. Predlog bo utemeljeval znani strokovnjak v kmečkih zadevah, poslanec PovŠe.
Začela se je razprava o draginji in prvi je dobil besedo voditelj avstrijske socialne, demokracije, jud dr. Adler.
S svojim velikim govorniškim darom je že skozi dve in pol uri hujskal proti kmetom, vpjaštvu, vladi in. vsemu redu v človeški družbi. Seveda ne na o-koren način, ampak prikrito, v lepi obliki, skratka, hujskal je mojstersko. Njegove besede so podžigale sociaJno-demokratične poslance v zbornici in njih pristaše na galeriji.
Ravno je izustil besede: Jaz se Čudim, da ljudstvo mirno prenaša svojo bedo in se še ni vzdignilo.
V tem trenotku ustreli mlad. človek z galerije proti ministrski klopi, V dvorani je nastalo razburjenje. Seja se je takoj prekinila. Predsednik je z električnim zvoncem daJ vsem vratarjem znamenje, naj takoj zapro vrata. Napadalca so prijeli. K sreči ni
bil nihče ranjen, krogle so frčale mimo ministrov in preko glav posameznih poslancev. Ena krogla je Šla mimo naucnega ministra grofa Stiirgkha, druga mimo justičnega ministra dr. Hochenburgerja, tretja naravnost v sedež podpredsednika Pogačnika. Krogla se je zapičila y Pogačnikov sedež.
Poslanci so se obrnili proti socialnim demokratom, kričoč jim: Morilci! Anarhisti! Dve ženski sta se onesvestili. Razburjenje se ni hotelo poleči. Napadalec je po strelih zavpil: „Živela internacionalna socialna demokracija!" Poslanci so čestitali ministru, ker je ušel gotovi smrti. Napadalec je 261etni Srb iz Sibenika v Dalmaciji, ki je prišel Še-le pred tremi dnevi na Dunaj, Že od nekdaj je bil vnet pristaš socialne demokracije. Pri zaslišanju je izjajvil, da je imel namen, ustrelili justičnega ministira zaradi obsodb proti dunajskim izgrednikom z dne 18. septembra. „Ostre sodbe, ostri streli!" je rekel.
Po prekinjeni seji je zopet govoril dr. Adler, a ni prav mogel, ker so ga poslanci vedno prekinjali. Nato se oglasi ministrski predsednik baron GauČ. — NajostrejŠe se je obrnil proti socialni demokraciji, o-čitajoč ji, da je hujskala zoper parlament. Poslanci so klicali socialnim demokratom: „Vi ste krivi! Vi ste pretili parlament razbiti!" Po tem govoru se je seja zaključila.
Slovenski poslanci.
Poslanec dr. B e n k o v i Č je stavil radi suše in drugih uim v Posavju nujni predlog za godporo in ga utemeljil z občirnimi podatki v seji državnega zbora dne 10. t. m.
Poslanec dr, J a n k o v i Č je vložil dne 5. oktobra 1911 nujni predlog za podporo vsled suše o-škodovanih posestnikov in najemnikov v okraju Kozje, Šmarje in Rogatec. Zahteval je pomoč v ži.vjlih, semena za spomladansko setev, odpis davka in det-narno podporo.
Poslanec dr, Korošec je stavil nujni predlog radi Škode po suši in podpore v sodnih okrajih Celje-Vransko. — Stavil je tudi interpelacijo zaradi konfiskacije Članka „Palica" v „Gospodarskih Novicah".
Poslanec R o š k a r je stavil dne 5. oktobra t. 1, utemeljen predlog za izdatno državno podporo vsem v mariborskem in ljutomerskem političnem okrajju po raznih uimah, suši, toči, ognju, povodnji in drugih Škodljivcih hudo poškodovanim. Zahteval je hitre in zadostne pomoči, ker je beda vsled zadnjih Štirih zaporednih slabih let v mnogih krajih že neznosna in je pomoč nujno potrebna, da se zabrani obubožanje prebivalstva in temu naravno sledeča izselitev ljudstva.
Dne 5. oktobra je stavil poslanec dr. Ver« s t o v Š e k nujni predlog za po suši oškodovame posestnike v okrajih Gornji Grad, Šoštanj, Slovenji Gradec, Marenberg. Predlog zahteva državne pomoči v primerni obliki, na primer v nakupu živeža za svinjerejo in živil za trpeče ljudstvo, ki trpi že sedaj pomanjkanje. Istega dne je stavil poslanec dr. Verstovšek predlog za podporo po toči oškodovanim posestnikom v občinah' St. Ilj in Mislinje v slovenje-graškem okraju.
V	seji dne 10. oktobra se je nadaljevala tako-zvana draginjska debata. Govorili so: ministrski predsednik GauČ, pravosodni minister Hochenburger, poljedelski minister Widmann, vodja trgovinskega ministrstva, Mataja, In nekaj poslancev.
Novi davld.
V	petek, dne 6. oktobra, je predložil finančni minister dr. Meyer novi predlog za nove davke.
Ker je z rednimi dohodki nemogoče pokriti višje izdatke, predlaga vlada, naj se nekateri davki zvišajo, drugi na novo uvedejo. Tako naj bi se zvišale železniške prevozne cene za 10'6 milijonov; za 22'4 milijonov naj bi se pa uvedlo noyih davkov. V prvi vrsti naj bi se zvišala osebna dohodnina od dohodkov nad 10.000 K ža okroglih 15 milijonov; nov davek od zavarovalnin bi znašal nad 8 milijone, pristojbine od stav pri dirkah okroglo 4 milijone. Upe-ljati se nameravajo tudi davki na samodrče (avtomobile), na peneča vina (Šampanjec itd,), davek na samce, višji davek na pivo in Žganje in davek na vžigalice (monopol). O teh novih in višjih davkih bomo Še pisali.
Italijansko—turška vojska*
Posebno izvanrednih novic ni. Po zavzetju mesta Tripolis in boja pri Prevezi se ni vršil noben prav resen spopad med Lahi ip Turki. Listi vedo sicer poročati o raznih „bojih" na morju in suhem, a te vesti so navadno vselej prezgodnje. Ker Italijani Še vedno silijo v Albaniio in se nočejo zadovoljiti seu-mo s Tripolisom, se je vseeno bati resnih dni, če se ne bo dosegel mir med Turki in Lahom. Avstrija seveda tudi ne more mirno gledati, kako preži Lah na Albanijo, da bi s tem zaorl Avstriji izhod iz 'Jadranskega morja.
Italijani so zasedli Tripolis.
Italijani so dolgo časa brez potrebe obstreljevali mesto Tripolis, slednjič so zasedli mesto brez upora. Vendar pa obstreljevanje ni napravilo veliko Ško-
PODLISTEK.
v
Čudno nakluoje.
Iz življenja slovenskih izseljencev. Zapisal slovenski dunovnik v Ameriki.
Neke sobote zvečer je zapel telefon v moji pisarni, ki je bila poleg moje spalnice. Ravno sem zaspal utrujen po dolgem spovedovanju celo popoldne in celi večer.
Rrrrrrrring! Rrrrrrrring! oglasi se zopet. Br-zo vstanem in hitim v pisarno.
Halo "
"Halo! Father I.?"
„Jes! Kdo je to?"
„Tu je mestna bolnišnica, 'Jaz sem zdravnik I. I. Tu imamo na smrt bolnega mladega človeka, ki ne bo jutrajšnjega dneva učakal. Prosim, pridite takoj s sv, zakramenti?"
„Katere narodnosti je?"
„Oče, tega Vam pa res ne vem povedati. Nihče ga ne razume« Toliko smo dobili iz njega, da je Au-strijec."
„Takoj grem na pot!"
„Hvala! Z Bogom!"
„Z Bogom!"
Sedaj v bolnišnico? Neka razburjenost se me je polastila, ko sem se hitel oblačiti. Kdo bi bil to? Pa da ravno mene hočejo tja? Saj je v mestu Še veliko drugih gospodov, ki so tudi Avstrijci. Morda je to zo-
pet kak klic milosti božje, ki hoče dati v zadnjem trenotku izgubljeni ovci roko usmiljenja. V cerkvi vzamem seboj iz tabernaklja nebeškega Pastirja in sveto olje ter sva odhitela na pot. Bolnišnica je bila čisto v drugem delu mesta. Železnica tudi ni več tako pogosto vozila, kakor po dnevi. Tako je bilo ravno pol e-ne, ko sem pozvonil v bolnišnici. Zdravnik mi je odprl,.
„Ste me Vi klicali?"
„Da, oče, jako mi je žal, pa, nekdo potrebuje urno Vaše pomoči."
Peljal me je v drugo nadstropje v moški oddelek. Bolniki so že spali, kolikor, jim je bilo to pač mogoče. Drugi so se premetavali po postelji od bolečin in si zastonj želeli blagodejnega spanca, da jim vsaj za nekaj ur zatisne trudne oči in olajša bolečine. Ena teh postelj je bila zagrnjena. K tej me pelje zdravnik. Zdravnik je bil eden izmed onih prikazni, katere tako pogosto srečujemo v Ameriki po bolnišnicah. Izvrsten zdravnik, vendar strogo veren katolik, ki poleg svojega zdravniškega poklica ne pozabi tudi na poklic katolika — duševnega dela. usmiljenja. Zdravnik odgrne zaveso in me pusli samega pri bolniku. Mlad človek je bil to, morda komaj 20 let star. Težko sope-nje in mrtvaški pot na čelu sta pričala, da siromak veliko trpi. Ko stopim k njemu in ga primem za roko, pogleda me s svojimi svetlimi očmi, pa se takoj obrne proč,
„Hvaljen bodi Jezus Kristus!" nagovorim ga slovensko.
Nobenega odgovora!
„Ali zelo trpite?" vprašam drugič.
Zopet nobenega odgovora. Le hitreje sopenje je pričalo, da je bolnik razburjen.
„Ali ste Slovenec?" vprašam Še enkrat in mu obrišem pot s Čela.
„Magjar!" odgovori mi kratko ter se obrne zopet v stran.
„Razumite slovenski ?" vprašam ga po slovaško, — Razburjenje mu je vzelo vso sapo. Jezno se obrne proti meni in hoče nekaj povedati, pa bilo je bolj hro-penje v grlu, kakor pa govorjenje. Spoznal sem takoj ves položaj. Pred seboj imam Ogra, zašlo ovčico, ki noče ničesar vedeti o duhovniku, ali pa vsaj o slovenskem ničesar. Hitro so obrnem k zdravniku, ki je stal ne daleč proč in čakal izida. Povem mu ves položaj in ga prosim, naj nemudoma telefonuje ogrskemu duhovniku, ki ni bil daleč, ter ga prosi, da takoj pride,
„Sicer je pa najboljše, če mi dovolite, da ga jaz pokličem."
Odhitela sva v pisarno. Vsak trenotek je bil dragocen, mladeniču se Je videlo, da so mu ne ure, ampak že minute štete. Tu se gre za. rešitev, in sicer večno rešitev izgubljene ovčice. Precej časa je bilo treba zvoniti, da sva doDila na telefon Ogra. Takoj je tudi on vstal in hitel v bolnišnico. Že sem hotel takoj iz pisarne oditi domov, ke me je nekaj gnalo, da bi ga Šel Še enkrat pogledat. Pritisnil sem z rokar mi posodo s presv. ReŠnjim Telesom, katero sem imel v žepu, na srce, in goreče vzdihnil k temu Usmiljene^ mu Sama^ijanu ter ga prosil, naj se usmili tega ubogega siromaka in naj ga v zadnjih trenotkih ne zavrže!	(Dalje priti.)
do na poslopjih. Ubitih pa je bilo 6 vojakov in 6 Židov; 6 je težko ranjenih.
V sredo, dne 4. oktobra ob 3. uri popoldne so razvili Italijani na trdnjavi „Sultanie" italijansko zastavo, ki jo je pozdravilo brodovje s streli. Trdnjavo so zasedle stotnije, ki ostanejo pod varstvom ladij, ki so zasidrane deloma v pristanišču, deloma malo oddaljene od razdejanih utrdb.
Ko so zasedli italijanski mornarji trdnjavo Sultanie, so Šli arabski domačini, ki pripadajo rodovom tripoliške okolice, na italijansko admiralsko laidijo m so izjavili, da se udajo. obenem so prosili, naj preneha obstreljevanje.
Izkrcale so se nadalje stotnije pomorščakov s topovi in strojnimi puškami, ki so zasedli mesto Tripolis, v trdnjavi Sultanie so pa pustili oddelek vojakov. Zasedanje se je izvršilo mirno, ne da bi bilo prišlo do kakega novega boja, Čete, ki so se izkrcale, so pod poveljstvom ladijskega kapitana Kagni, Admiral Borea D' Olmo je imenovan za oblastnika v Tripolisu.
Nemški konzul je sporočil italijanskemu admiralu, da niso bila vsled obstreljevanja poškodovana niti stanovanja Evropejcev niti se jim ni napravila kaka druga Škoda.
Italijani zapuščajo Turčijo.
Turčija je poslala vsem zastopnikom evropskih velevlasti naznanilo, v katerem izjavlja, da bo zaplenjeno vse italijansko blago. Na carinskih uradih so že začeli izvrševati ta ukaz.
Turški ministrski svet se je bavil tudi z vpra-galijem, kakšno stališče naj se zavzame napram Italijanom, ki bivajo v Turčiji. Mladoturški odbor zahteva, naj se postopa z vso odločnostjo in naj se izže-iie Italijane iz Turčije. Vlada se Še ni popolnoma odločila.
Mnogo nevarnejše je gibanje, ki se je pojavilo v vseh večjih turških mestih proti inozemcem. Središče tega gibanja je Solun, kjer Mlajdoturki neprenehoma hujskajo. S tem hočejo izzvati Mladoturki poboje tujcev, posebno Italijanov in kristjanov.
Turška vlada je 150 laškim ribičem zaplenila ladije in raztrgala zastave, tako, da so se morali vrniti ribiči v Italijo. — Turški ministrski svet je dne 8. t. m. ponoči sklenil, da morajo vsi Italijani turško cesarstvo zapustiti v treh dneh. Vrhu tega je sklenil ministrski svet, začeti zoper laško blago carinsko vojsko s carino sto od sto.
Vojne,priprave Turčije.
Na Turškem delajo neprenehoma priprave za varstvo obrežja. Svetilniki ob morju so ugašeni. V pristanišče Karburni je odp.oslano težko topništvo in vhod je ponoči zaprt za vše tuje ladije. Vojni minister je naroČil vojnim zapovednikom v Solunu, Skop-ljem in Kosani, naj takoj odrede potrebno in storijo predloge za oskrbo "živeža za 30.000 mož v Kosani, 50.000 mož v Skoplju in 100.000 mož v Solunu.
Boji med turškimi in italijanskimi vojnimi ladijami v Rdečem morju.
Dne 2. t. m. sta dve italijanski vojni ladji izstrelili v mesto Hoheide 21 granat. Ena teh granat je zadela in pogreznila čoln angleškega križarja „Guifiliali", ki je usidran v pristanišču.
Trdnjava v Hodeidi ip turška topničarka so dne 3. oktobra večkrat ustrelili na italijansko torpedovko „Aredusa", ki opravlja v Rdečem morju stražo v varstvo italijanskih trgovinskih ladij.s Krogle niso zadele. „Ardusa" je odvrnila ogenj in je turško topničar-ko pogreznila v morje.
Turki proti Lahom.
Turki so se umaknili iz Tripolisa brez boja ter čakajo Lahe 80 km za mestom. Novejša poročila trde, da jim hiti na pomoč 80.000 Arabcev, ki pridejo pomagat tudi iz francoskega Tunisa. Prednje čete ar rabske vojske Štejejo 12.000 mož in stoje le 30 km za Tripolisom. Vsi so izborno oboroženi. Ko se Turki v Tripolisu pripravljajo za boj z orožjem, so pa doma v Evropi in Aziji začeli proti Lahom gospodarski boj. Povsod bojkotirajo laško blago, laške delavce odpuščajo, laške Šole zapirajo, laške trgovske ladje zaple-njajo. Gospodarski boj bo za Lahe Še hujši kot boj z, orožjem.
Italijansko brodovje v Jadranskem
morju.
Dve italijanski torpedovki sta dne 8. oktobra pred pristaniščem San Giovani de Medua ob albanski obali napadli turško jadrnico, ki je vozila koruzo v Prevezo. Turška baterija je streljala na torpedovki, in te sta odgovarjali s streli, vendar pa torpedovki nista napravili nobene Škode. Zunaj na odprtem morju pri Santi Mauri križarijo italijanske vojne ladje in nadzirajo vse trgovska ladje.
Nova bitk a,
O bitki, ki se je vršila med laškim torpedovcem „Artigliere" in turškimi trdnjavami pri Sv, Ivanu di Medua, se poročajo sledeče podrobnosti: Boj je trajal 40 minut. Lahi pravijo, da so prizadeli Turkom velikanske izgube, Števila mrtvih pa ne vedo. Poveljnik ladje „Biscaretti" je bil od drobca granate ranjen na desni nogi, a ne nevarno. „Artigliere" je poškodovan samo na dimnikih»
Boji v Tripolisu.
Iz Tripolisa poročajo, da se izkrcava italijansko vojaštvo ob tripolitanski obali le z velikimi teža-
vami. Med Italijani je vladala tolika zmedenost, da so streljale italijanske četeldruga na drugo. Ponoči napadajo Italijane turški jezdeci, katerim so se pridružili tudi Arabci, V petek je prišlo baje ob 10. ponoči v Tripolitaniji do velike bitke. — Poroča se, tla je italijansko brodovje potopilo dve turški torpedovki.
Politični ogled.
—	Dne 5. oktobra: Danes se je otvprilo zasedanje državnega zbora. — Nižjeavstrijski deželni odbornik in bivši državnozborski poslanec dr. Gess-mann je odložil svoje deželnoodborniško mesto, — Na Portugalskem so se pojavile močne čete, ki hočejo zopet proglasiti kraljestvo. Poveljnik Konceiro se bori s 30.000 možmi pogumno proti republikanski arma-di.
—	Dne 6. oktobra: Socialni demokrat Nje-guš je med govorom Žida Adlerja ustrelil petkrat z revolverjem v državnem zboru na pravosodnega ministra, ne da bi ga zadel. — Ministra dr. Hochnburger-ja hočejo kandidirati za državnega poslanca v Gradcu, za mandat, ki ga je odložil Wastian. — V bosanskem saboru je prišlo do spora med posameznimi strankami radi sestave deželnega odbora. Srbi hočejo uganjati nekako obstrukcijo. — Francosko-nemški spor radi Maroka še vedno ni popolnoma poravnan.
—	Dne 7. oktobra: Cesar je sprejel v av-dijenci ministrskega predsednika Gauča, vojnega ministra Auffenberga in skupnega finančnega ministra barona Buriana. — .Hrvatska stranka prava, ki je po svojem programu izmed vseh hrvaških strank naši Slovenski Ljudski Stranki najbližja, je zborovala od 4,. do 7, oktobra v Zagrebu. Sklepalo se je o skupnem nastopanju in enotnem programu stranke prava. Udeležili so se zborovanja najodličnejši hrvaški politiki. — Vodja upornih čet, Konceiro, na Portugalskem, ki hočejo zopet proglasiti kraljevino, koraka zmago-nosno proti mestu Oporto. Pri teh četah sta navzoča tudi princa Franc Jožef in Miguel Parma. — Za ruskega notranjega ministra je imenovan državni tajnik Makarow,
—	Dne 8, oktobra: Državnozborski klub nemških kršča/nskih poslancev je odklonil vstop štajerskega državnozborskega poslanca Neunteufelna, ker isti noče opustiti svojega nastopa proti vodstvu stranke na Štajerskem. — Radi zaprtja čeških Šol na Dunaju pretijo Češki narodni socialci z obstrukcijo v državnem zboru. — V Petrogradu na Ruskem je bilo danes devet anarhistov obsojenih na smrt, 32 pa v prisilne delavnice. — Boji med republikanci in kraljevimi Četami na Portugalskem trajajo dalje.
■ — Dne 9, oktobra: Cesar je sprejel ministra Stiirgkha in dr, Hochenburgerja, kateremu je Čestital, da ga krogla socialnega demokrata NjeguŠa ni. zadela, — Spravna pogajanja med Cehi in Nemci se bodo zopet nadaljevala, — Ogrski državni zbor bo razpuščen, ker manjšina uganja obstrukcijo. — Predsedstvo bosanskega sabora je bilo danes sprejeto od cesarja.
—	Dne 10. oktobra: V današnji seji drž. zbora je ministrski predsednik Gauč odgovarjal na interpelacijo Čeških poslancev radi zaprtja čeških Šol na Dunaju, Rekel je, da se mora Čuvati nemški značaj Dunaja, da pa bode skrbel, da dobijo Češki otroci na Dunaju pouk v materinščini. — V narodno-go-spodarskem odseku drž. zbora je bil v razpravi predlog dr. Kreka radi kartelov; bil je sprejet. — Manjšina v ogrskem državnem zboru obstruira dalje. — Kraljevske čete na Portugalskem so bile baje potisnjene nazaj.
Razne novice.
Iz srednješolske službe. Ravnatelj mariborske gimnazije profesor Glowacki je dobil daljši dopust. Nadomestuje ga profesor dr. Šorn. Kakor se sliši, se profesor Glowacki ne povrne več na svoje dosedanje mesto.
*	C. kr. državna obrtna Šola v Ljubljani. Kakor se nam poroča od poučene strani, se nova drž. obrtna šola v Ljubljani otvori dne 6, novembra. Ravnateljstvo bode v kratkem objavilo vse potrebne podatke o organizaciji zavoda, o sprejemnih pogojih in o pričetku vpisovanja.
*	linietom, ki so naroČili živino iz Češkega, se naznanja, da povzročajo priprave toliko dela, da se je cela zadeva zaradi tega precej zavlekla. NaroČili so kmetje iz celega Štajerskega okrog 4000 glav živine. Ker bo treba za nakup te živine zelo mnogo denarja, glede dobave katerega se Še vrše pogajanja, se je ceia zadeva zakasnila. Opozarjamo vse kmete, ki so naročili živino, da se bo oziralo le na one, k, i so podpisali r e -verz in naznanili poroke. Vse drugo se bo pismeno javilo,
*	Kam vodi socialna demokracija? To nam najbolj jasno spričuje dogodek dne 5. t. m. v dunajski državni zbornici. Mlad socialni demokrat Njeguš je v svoji slepi socialno-demokraški strasti streljal na ministre in poslance. Ce pomislimo, koliko in koliko mladih ljudi se v svoji zaslepljenosti drži socialne demokracije, ki so potem slepo udani hujskarijam rdečih voditeljev, se nam mora smiliti ta zapeljana mladina. Naša organizacija ne vzgojuje NjeguŠev, mi ne hujskamo naše mladine, naših pristašev, ampak v naših vrstah se dela za pošteno organizacijo. Naša mladinska organizacija ima vedno pred seboj cilj: Vo-
dimo mladino po potu poštenosti, s tem osrečimo njo in narod. Ravno pri socialni demokraciji se vidi, kam pripelje protikrščanski, brezverski duh. Strankarske divje strasti izbruhnejo vsled hujskanja, in ker je zamorjen vsak čut vere, z vso silo na dan, zatorej je prišlo do pouličnih pobojev na Dunaju, aato je streljal Njeguš na ministre in poslance.
*	Hujskanje socialnih demokratov rodi sadove, Socialno-demokraška stranka je poleg liberalcev najhujša nasprotnica kmečkega stanu, to je pokazala posebno letos v takozvani „draginjski" hujskariji. Na shodih socialne demokracije in pri pouličnih nemirih so se slišali letos čestokrat klici: „Doli s kmečkimi oderuhi!", „Postreljati je treba te, ki nam delajo draginjo!", „Živio prekucija!" itd. In to hujskanje že ro di sadove. Kakor poročamo na uvodnem mestu, je socialni demokrat Njeguš, ki je bil gotovo nahujskan, ustrelil dne 5. oktobra v državnem zboru z revolverjem petkrat na ministre, a k sreči ni nobenega zadel. Takih sredstev se poslužujejo stranke, ki bi rade u-ničile kmeta! Slovensko kmečko in delavsko ljudstvo zapomni si posebno ob volitvah te „rdeče prijatelje"!
*	Rdeči delavski prijatelji! Dne 5. septembra so pripeljali na dunajsko policijo vso onemoglo koči-jaževo ženo Ano Muntuh, ki se je že Štiri dni potikala po mestu in iskala stanovanja za svojo družino; a ni ga mogla dobiti, Čeravno zasluži mož 30 K na teden. Nad nesrečo te družine so se zgražali vsi, najbolj pa socialisti, ki so vpili, da so seveda trdosrcni klerikalci krivi te bede. A kmalu so jo dobili po rdečem kljunu! Mož zgoraj omenjene žene je bil kočijaž v neki tovarni, kjer delajo sami socialistični mizarji. Ker ni bilo mogoče dobiti stanovanja, je prosil ravnatelja tovarne, naj mu dovoli hišno opravo spraviti začasno v prazno skladišče, kar je vodja dovolil. Takoj je bil pokoncu socialistični vodja Al. Dobek, ki je zahteval, da naj se spravi oprarva iz tovarne. Ravnateljstvo se je udalo, in nesrečni družini so zmetali vso upravo na voz in jo odpeljali proč. Pri tem se je mnogo pohištva pokvarilo. Ko je žena to videla, je povedala rdečemu vodji par resnic v obraz. Radi tega je bil mož že drugo jutro odpuščen Sedaj pa noben rdeči list ni zinil besedice. Taka je rdeča ljubezen do ubogega delavca,!
*	Tudi v Ameriki je meso drago. Naši avstrijski socialni demokratje vpijejo venomer po tujem, poj-sebno po amerikanskem mesu. Od naše vlade zahtevajo z vso silo, naj dovoli uvažanje večje množine argentinskega mesa. Ti socialno-demokraški kričači pa niti ne pomislijo, da je amerikansko meso le samo za nekaj vinarjev ceneje kot naše domaČe. V A-meriki je trgovina živine in mesa popolnoma v rokah petero velikih mesnih kartelov (združenih judovskih trgovcev). Ti karteli delujejo z velikanskim dobičkom: Kartei „Armour" proda na leto za 1 milijardo 400 milijonov kron mesa, pri tej kupčiji ima Čistega dobička 64,500.000 K; „Svist" proda za 1 milijardo 307.000 milijonov kron in ima dobička 40 milijonov kron; „Morris" proda za 625 milijonov kron, dobiček znaša 10 milijonov K; „Sulzberger" proda za 500 milijonov K, dobiček 8 milijonov K; „Cudaly" proda za 425 milijonov, dobiček znaša 6 milijonov kron na leto. Z drugimi besedami: mesni kartel ima letno okrog 115 milijonov kron Čistega dobička! Zoper te oderuhe pa nimajo socialisti žal besede. In če se bo iz Argentim-je še več mesa uvažalo, se bodo kase teh judovskih kartelov Še bolj polnile.
*	Služba božja na izseljeniškem parniku. Ako se pomisli, da potuje vsako leto nad 300.000 oseb iz avstro-ogrske monarhije preko oceana, potem je vsekakor jasno, da je velikega pomena, ako se more avstrijskim katolikom za Čas prevoza nuditi duhovna tolažba. Radi raznih težkoč doslej niso mogli potujoči duhovniki služiti na parnikih sv, maše tako, da bi ji mogli prisostvovati tudi potniki. Sedaj pa je dunajsko društvo sv. Rafaela pričelo pogajanja z izseljeniški-mi družbami, da se omogoči potnikom na parnikih, biti pri sv. maši. Najprej je na to pristal severonem-ški Lloyd v Bremenu, ki je nabavil več mašnih kov-čekov ter naroČil kapitanom, da preskrbe na parnikih dostojne prostore, kjer bi se lahko brale sv, maše in pridigovalo. Društvo sv. Rafaela je pridobilo za to stvar tudi avstrijsko parobrodno društvo „Avstro-A-merikana", da se je odločila, napraviti na svojem velikem prekomorskem parniku „Cesar Franc Jožef I." oltar za sv. mašo. Nadalje namerava društvo sv. Rafaela nabaviti več mašnih kovčekov za uporabo onim duhovnikom, ki potujejo s parniki iz Trsta, ter je v to svrho daroval dunajski nadškof 400 K.
*	Nemški Šulverein šteje 2200 podružnic s 190 tisoč člani. Premoženje je znašalo leta 1910 1,008.919 kron in ne vštevši Roseggerjevega sklada 2 milijonov kron. Večina tega denarja služi za raznarodovanje Cehov in Slovencev, Nemci imajo skoraj vvsakem večjem kraju podružnice Šulvereina, ki strastno den lujejo za dosego svojih ciljev: nabirajo denar, prirejajo veselice, prodajajo različno društveno blago itd. Dan za dnevom se sliši, kako se Nemci spominjajo Šulvereina v oporokah. Vse to lahko storimo tudi Slovenci za našo Slov. Stražo. Saj se dobe pri naših trgovcih vžigalice „v korist obmejnim Slovencem", kava, milo, platno itd. Premožnejši Slovenci in Slovenke, posebno tisti brez otrok, pa se naj v oporokah spominjajo Slovenske Straže! Vsi na delo za rešitev naših obmejnih bratov!
*	Uvedba meterske mere in vage v Bosni in Hercegovini. V teh dveh deželah je bila dosedaj še v veljavi stara turška mera in vaga, kakor pred letom 1878. Dunajski listi vedo poročati, da je od 1. oktobra naprej uvedena nova takozvana meterska mera in vaga.
Katoliško gibanje na Francoskem je postalo mnogo živahnejše, odkar vlada tam tako kruto preganja katoličane. Tisti, ki poznajo Francijo, pravijo, da kljub naravnost besnemu sovraštvu proti Bogu, veri in cerkvi, je tam vedno več odločnih katoličanov bodisi med izobraženci bodisi med ljudstvom. Učenjakov in pisateljev se vedno več nagiba nazaj h katoli-Čanstvu. Le v politiki so katoličani Se zadaj. Vendar pa tudi v organizaciji napredujejo. „Katoliška zveza" ima že nad 100.000 članov iz vseh stanov. Sedaj so začeli katoličani organizirati delavce v krščanskih strokovnih društvih, prirejajo socialne tečaje ter imajo zelo močno socialno izobraževalno organizacijo (kakor n. pr. pri nas Slov, kršč. soc. zveza). Brezverci so sklenili postave, naj se loči cerkev od države, z namenom, da cerkev uničijo. Svojega namena pa niso dosegli. Duhovščina, ki ne more v cerkvit pa dela toliko bolj vneto med ljudstvom v socialnem in tudi pastirskem oziru, Tudi delavstvo je sito že gonje proti cerkvi. Voditelj delavcev v elektrarnah je dejal odkrito: „Delavstvo je sito proticerkvjene gonje, ker je vsaka taka gonja vedno le koristila vladajočim meščanskim goljufom." Da gre na Francoskem stvar na bolje, kaže dejstvo, da se je od ločitve cerkve od države do danes ustanovilo v Parizu že 23 novih župnij. Tu se jasno vidi, da posega vmes višja roka; saj je pisano, da Kristove cerkve „peklenska vrata ne bodo premagala".
* Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Šegula Fran?, kaplan, 5 K; Vozlič Leopold, kaplan, 11 K; hranilnica v Šmarju 80 K; Markovšek, prof. 5 K; Močnik Franc, kaplan, 6 K; Žolgar, kaplan, 10 K ¡prijatelji na godov. duh. svetovalca Mihael Lendovšek 25 K; dr. Jerovšek, ravnatelj, 10 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati I Prosimo za vsestransko pomoč.
Mariborski okraj.
m Maribor. Cesar je potrdil izvolitev dr. Schmi-dererja kot načelnika in dr. Kornfelda kot njegovega namestnika za okrajni zasiop mariborski.
m Maribor. Stavba novega dravskega mostu vendar nekam hitreje napreduje. Sedaj delajo oboke na obeh straneh. Oboki so iz granita in cementa. Prometu se bo izročil most baje v poletju 1913. Letošnjo zimo bodo zopet podirali hiše v dravski ulici in tudi one v „Freihaus-ulici". Pri stavbi mosta se dogode skoro vsak teden delavcem kake nezgode. V torek je zmečkalo enemu roko.
m Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 8. t. m. je priredilo naše Katoliško slovensko izobraževal, no društvo vinsko trgatev, ki se je jako dobro obnesla. Razpoloženje je bilo vsestransko veselo, za kar je preskrbel župan Lačnega Vrha, ki je otvoril trgatev. Živahen boj s konfeti je uničil vso veliko zalogo. Pozno zvečer smo se prav prisrčno zabavali. Vsestransko se je čula želja, da naj priredi naše društvo večkrat kaj sličnega. — Obenem pa moram poročati o žalostnem dogodku. Umrl je namreč g. Karol Zoreč, občeznan in priljubljen slovenski gospodar, ki je bil tudi odbornik našega društva. Pogreba dne 8, oktobra se je udeležila velika množica ljudi. Tudi društvo je spremilo svojega člana z zastavo k zadnjemu počitku. Pokojni je bil eden onih, žalibog redkih tukajšnjih posestnikov in gospodarjev, ki spoštujejo svoj materni jezik kljub vsem pritiskom naših nemškutar-jev. Tako smo izgubili zopet enega zavednega Slovenca, ki se sicer ni Šopiril s svojo narodnostjo, temveč je tlem bolj ljubil svojo materino besedo. Milostni Bog naj tolaži vdovo in otroke, ki naj sledijo ^zgledu očetove ljubezni do teptanega naroda.
m Studenci pri Mariboru, Pretečeno nedeljo, dne 8. t. m. so naši Nemci „blagoslovili" novo dekliško Šolo. Kako je nastiala ta šola in na Čegav račun, to ve pri nas pač že vsak otrok,. In ravno to bo rodilo svoje sadove, ki jih bodo naši posilinemci kaj kmar lu okusili. O otvoritvi ne omenimo nič drugega, kakor to, da se je otvorila s protiavstrijsko pesmijo „Die Wacht am Rhein". Celo otrokom ni moglo v glavo, ker se jim je reklo, da naj pridejo k „blagoslovlje-nju", dasi ni bilo nikjer nobenega duhovnika. In. to naj bo vzgojevalnica!
m Sv. Trojica v Slov. gor. Novega gospoda župnika imamo in cela fara ga ljubi in spoštuje. Samo naši posilinemci seveda delajo izjemo. Ko je šel zadnjo sredo mimo neke tukajšnje gostilne, je bila veranda polna hajlovcev. In ti seveda, niso mogli drugače, kakor da so takoj pckazali svojo brezmejno tev-tonsko olikanost. Drli so se z groznim hajlanjem in vpitjem za njim, Fej! tak,im ostudnežem in neolikan-oem. Slovensko ljudstvo, ti pa zdaj poznaš te vrste ljudi, ki te hočejo držati pod svojo komando. Zdrajni se in otresi se jih!
m Sv. Trojica v Slov. gor. Frančiškov dan bi bil skoro sodnji dan za naše posilinemce. Toliko strahu še niso zlepa doživeli. Imeli smo volitve za posojilnico in Slovenci smo ju pogumno naskočili. Gospod Golob se je bal za svoj stolček in je de,al navsekrip. lje, da bi nas porazil. Govoril je ljudem, da hočemo prenesti posojilnico k Sv. Benediktu. Ali nas ima res za tako neumne ? Zakaj bi jemali posojilnico od Sv. Trojice? Zato, da bi si on lahko hitro drugo ustanovil? Pa saj se mu ne čudimo. Na neresnici temelji po-silinemško gospodarstvo v Slov. goricah, in z neresnico si ga hočejo obdržati. Se nikdar ni Šlo brez nje, neresnico so torej morali govoriti tudi zdaj. In kaj so hoteli Še napraviti? Ko so se začele volitve, pozove gospod Golob tiste, ki so za „stiari odbor", da ostanejo v sobi, drugi pa da se \naj odstranijo. Ali ste že slišali kdaj kaj takega, ljudje božji? Nič boljše bi ne bilo, ko bi bil poslal po žandarje in nas pustil vse
Slovence pozapreti. In ko bi mogel, bi bil mogoče to tudi storil, a naši možje so mu pošteno pokazali svojo zavednost. To je bil enkrat dan, ko se je slovenski govorilo pri Sv. Trojici. Pri volitvah bi bili gotovo zmagali, ker je bila večina nasprotnih glasovnic neveljavna. V areveliki razburjenosti gospodje niti vedeli niso, koliko odbornikov hočejo voliti in kako se tisti pišejo. Morali so vse volitve razdreti, glasovnice uničiti, in zdaj se bodo vršile v štirinajstih dneh nove volitve. Tako so razglasili ljudem, in gospod Golob zopet malo bolj upajo, da ostanejo še na toplem prostorčku v posojilnici. Pa preveč se naj le nikar ne zanesejo, ker to so že lahko izprevideli, da se ljudstvu odpirajo oči in da se bode konečno naveličalo posilinemškega gospodarstva, ko je vendar odraslo dovolj, da si more tudi samo gospodariti. Kje pa je zapisano, da bi nas moral ravno kak posilinemec vladati? Ali vladajo Slovenci v Mariboru, kjer jih je vendar ena tretjina? Ali vladajo v Gradcu, kjer jih je 30.000? Nikjer ne vlada manjšina. Samo v Slovenskih goricali bi morala gospodariti peščica ljudi, ki niti ne vedo, kaj so? In zato se mi ne bomp pustili več vladati od teh par posilinemcev, ki tak.o sovražno nastopajo proti celemu našemu ljudstvu, ki je že od starodavnih časov naseljeno in se hoče Še teh zadnjih svojih neprijateljev končno otresti. Cas je že, da se jih otrosemo. Saj nismo dojenčki, da bi rabili pestunje. Sami znamo hoditi, sami znamo gospodariti. Mi vstajamo in vas je strah! V 14, dneh se vidimo! Takrat pa: Bog z nami in sreča junačka!
m Framske novice. Pretekli petek sta se zgodili dve nesreči. Posestnik Janez Skrbot iz Lokmirc je otepal kostanje ter padel s kostanja tako nesrečno, da si je zlomil obe roki. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, — Delavka Marija Sturm iz Gornje Polskave se je istega dne zastrupila z žveplenkami. Imela je grešno znanje, ki ni ostalo brez nasledkov, in ker jo je zapeljivec zapustil, je nesrečnica obupala. Dekle je v nedeljo umrlo.
Slov. Bistrica. V sredo zvečer, dne 4. t, m. so popivali v gostilni na Devini trije oženjeni viničarji. Konec pijančevanja je bil prepir. Dva, LimavŠekov in BojČnikov viničar, vsak oče večih nedoraslih otrok, sta zapustila krčmo nekoliko poprej ter počakala vi-ničarja Matijo Verbek in ga na cesti ubila ter pustila poleg ceste v jarku ležati, kjer ga je našla v krvi ležečega neka mladenka, ki je šla naDevino kožuhat.. Ubijalca je orožništvo spravilo takoj na varno, kjer bosta imela priložnost premišljevati, kam pripelje človeka pijančevanje.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Tu se vrši v nedeljo, 15. t. m. ob 3. uri popoldne občni zbor podružnice „Slov. Straže" v dvorani Arnu-ševe gostilne. Govorijo g poslanec Roškar, Pušenjak, Zebot. Somišljeniki, agitirajte, da bo shod veličasten. Na shodu se bodo obravnavale važne narodno-obrambne in gospodarske zadeve.
m St. Ilj v Slov. gor. Vabimo Šentiljčane, Mariborčane in sosede na narodno veselico, ki jo priredi Kmet. bralno društvo v nedeljo 22. okt. po večernicah v Slov. domu. Mladina igra igro „Krivoprisežnik". vrši se petje in godba. Po igri pri Celcerju prosta zabava, šaljiva vinska trgatev, nastop starega župana iz „Tripolisa", petje, godba in še mnogo drugega. K obilni udeležbi vabi odbor.
Jarenina. V nedeljo, dne 15. oktobra po večernicah priredi tukajšnje bralno društvo podučen shod. Govori č. g. Verzelak. Fantje in dekleta pridite.
Ptujski okraj.
p Ptnj. Na Spod. Bregu je 6. oktobra umrl 68 letni Janez Stiplovšek, ki je bil znan kot velik dobrotnik cerkve in revežev. Pogreb, ki se je vršil 8. t. m., je pokazal, kako priljubljen je bil rajni. N. p. v m.!
p Spnhlja. Pri občinskih volitvah 9. t. m. so bili izvoljeni sledeči odborniki in namestniki: I. razred, odborniki: Brenčič Mihael, drž. poslanec itd., Prosenjak Janez, Zelenik Alojz, Toplak Blaž. Namestnika : Kolarič Janez in Horvat Franc. II. razred, odborniki: Krajnčič Ignac, Bombek Fr., Vidovič Lovrenc, Jop Franc. Namestnika: Kramberger A. in Prosenjak Janez. III. razred: Antolič Jurij, Vrtič Franc, Krambfrger Franc, Srdinšek J»kob. Namestnika: Lesjak A. in Strelec Tcmal. Raznn enega odbornika vsi pristaši Slov. kmečke zveze.
p Hnm pri Ormožn. Občinske volitve so minule. Izvoljeni bo večinoma stari odborniki in ob enem pristaši nasprotne stranke. Temu pa se ni čuditi, saj se je od nasprotne strani agitiralo na vse mogoče načine ter so se gotove osebe mnogo trudile, da so od različnih žensk dr bile pooblastila. Drugi vzrok temu pa je ker je še nese ljudstvo premalo organizirano. Temu nedostatku bo treba v prvi vrsti odpo-moči. Zadnji dopis v „Slov. Gospodarju" je naše nasprotnike tako hudo razburil in ob enem tako v živo zadel, da so ogenj in žveplo klicali nad dopisnika, če bi za njega Izvedeli, potem bi šli s kanonsko krogljo po njem. Iz tega razvidimo, da se marsikateri gospodje za naš list zanimajo. Če ga že tako pazno prebirajo, bomo pa že kaj pisali, da bodejo zmiraj kaj novega našli. Gradiva je dovolj! Do sedaj se še ni nihče zganil, da bi pograjal početje naših nasprotnikov. — Še eno besedo na naslov g. Št.: Ce še g. Št. ne boste mirovali in zasledovanje dopisnika opustili, bomo se pa zsradi pošte nekaj pogovorili. Zdravi!
p Majšperg. Zahvala. Namesto venca na grob č. g. Simon Petek umrlemu dne 19. sept. 1911 v bolnišnici v Ormožu so darovali njegovi č. gg. duhovni sobratje, prijatelji, znanci in farani majšperski za tukajšnje ubožne učence 20 K, za kar se jim podpisani šolski vodja in načelnik krajnega šol. sveta najiskreneje zahvaljujeta. V Majšpergu, dne 1. okt. 1911. Načelnik: Janez Vedlin. Šolski vodja: Lovrec.
p Sv. Tosiaž pri Ormožu. Dne 15. oktobra t. 1. priredi tukajšnja rMlad. zveza" po večernicah v šoli igre: „Zgubljena stava", „čudna kupčija" in „Zamorec". Domača dekleta pa igro „Marijin otrok". Domačini in sosedje, pridite v obilnem številu !
p Sv. Lovrenc na Drav polju. Podružnica „Slov. Straže" za župniji Cirkovce—Sv. Lovrenc ima svoj prvi občni zbor v nedeljo dne 15. okt. po večernicah v društveni dvorani pri Sv. Lovrencu. Na vspo-redu so poročila odbornikov, govori, deklamacije in petje. Pride tudi g. drž. posl. Brenčič. Vsak zaveden Slovenec obeh župnij naj pride.
Ljutomerski okraj,
1 Ljutomer. Viničarju J. Fekonju na Podgrad-ju je 31etni otrok z žveplenkami zažgal posteljo, v kateri je ležal. Postelj je zgorela, otroka so pa našli vsega ožganega mrtvega. Drugi, devet mesecev star otrok, ki je ležal zraven goreče postelje v zibelki, je ostal nepoškodovan, ker se ogenj še ni oprijel zibelke in so ogenj pogasili.
1 Ljutomer. Že dovoljeni živinski sejem je prepovedan, ker se je zopet pojavila slinovka. Kaj bomo začeli, Če ne bo sejmov?
1 Ljutomer. Naše pošte ne vedo kje je Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 28. sept. sem oddal na pošti v Ljutomera dopisnico z natančnim naslovom: Sv. Miklavž pri Ormožu. Ko je dopisnica preromala po Ogrskem in Hrvatskem, kar pričajo poštni pečati, sem jo čez teden dni dobil zopet srečno nazaj. Take pošte imamo!
1 Iz ljutomerskih goric. Nek dan so prišli v Ljutomer kupci za mošt. Kupci so govorili: Ko bi mogli dobiti mošt saj po 60 v; prekupec pa je trdovratno gospodu zabijal v glavo, naj ne obeta več kakor 23 do 24 krajcarjev, ker po tej ceni dobi mošta, če hoče 100 polovnjakov. Ubogi vinogradniki pa hodijo v Ljutomer „še ponujat" mošt in se s kupci poganjajo, n- pr. tako: Ko kupec vpraša po ceni, odgovarja prodajalec: „Menda bi bilo po 25 ali 26 krajcarjev, ali kak bedo gospod rekli". Vinogradniki, zakaj ponujate tako dobro robo, kakor je letos, tako, kakor da bi mošt vkradli. Tako kvarite ceno in delate škodo sebi in drugim. Ali ne veste, kako dragi so delavci in koliko imate še davka in dragih stroškov in konečno strah pred točo in drugimi uimami. Tako ponujajo mošt majhni posestniki, ki nimajo kleti in ne posode. In to kupci porabijo in dobijo mošt po slepi ceni. Nekateri kupci pa so zvedeli, da v sosednjem Medjimurju dobijo še bolj po ceni mošt in gredo ponj tje, kar spet škoduje našim vinogradnikom. V Medjimurju kraj štajerske meje, t. j. v župniji Strigova raste zelo dobro vino v nekaterih vrhih, ljutomeržan pa to ni, in vendar ga kupci točijo in dalje prodajajo za ljutomeržana. Naj bi se vendar naši ljudje organizirali, se pogovorili o neki približno skupni ceni. Naj bi se tudi storilo, da bi se pomagalo z denarjem tistim ubogim vinogradnikom, ki ne j no potrebujejo denar in ki nimajo kleti in posode. Naj skrbijo, v prihodnje tudi za kleti in posode.
1 Veržej. Našo „Marijanišče" se polagoma vzdiguje iz zemlje. Poslopje obeta biti lepo, seveda se letos zida le v majhnem obsega, ker močno primanjkuje sredstev. Domačini in sesedi pridno dovažajo gradivo. Komur je mar za napredek Murskega polja, naj po svojih močeh podpira to podjetje. Udnino in darila sprejema M. Ostre, župan v Veržeju.
Sv. Križ na Murskem polju. (Nesreča za nesrečo.) Tekom 12 ur nam je nagla smrt pobrala dve mladi gospodinji, v ponedeljek zvečer 361etno Frančiške Jurinec, rodom Rožman, mlinarico v GajŠevcih, sestro r. koprivniškega g. kaplana Rožmana. Zagrabilo jo je kolesje domačega valčnega mlina ter ji zdrobilo glavo, roke in noge. V torek zjutraj pa je nepričakovano naglo umrla 251etna Jožefa Skuhala, rodom Belec, p. d. Grabarjeva v Banovcih, in sicer na težkem porodu kljub poznejši zdravniški pomoči. Mrtev je tudi otrok. Rajnemu želimo večni mir, težko prizadetim družinam veljaj naše sožalje, za-se pa kličemo: Nagle in neprevidene smrti reši nas, o Gospod!
Slovenjgraški okraj,
s Slovenjgradec. Voznik Leop. Koren se je 5. t. m. pri Smiklavža pri prevažanju obrezanega lesa ponesrečil. Nič hudega sluteč, je šel mirno ob strani voza, kar mu zadnje kolo pride pod cesto. Da se voz ne prevrne, hoče Koren lesovje obdržati. Z vso težo pa mu pade na desno nogo, jo tako zlomi, da je kost vun pogledala. Reveža so takoj odpeljali v slovenjegraško bolnišnico, kjer mu bodo najbrž nogo odvzeli.
s Šaleška dolina, v nekem bližnjem kraju je bila nalezljiva bolezen, vsled katere je umrl v neki hiši mal deček. Zaradi nalezljive bolezni je moral sam oče z drugim možem sam nesti sina na pokopališče. A oče ee je pred pogrebom tako upijanil, da ni mogel prinesti sina na pokopališče, ampak je med potjo obležal. Vse se je zgražalo nad tem početjem očeta, katerega še smrt edinega sina ni obvarovala preobilega uživanja alkoholnih pijač. Res žalostno, a resnično! Zato pa rodoljubi, v boj zoper preo-bilo, nespametno uživanje alkoholnih pijač, zlasti pa zoper žganjepitje!
s Muta. Izjava. Ker me č. g. župnik Hauptman sumi radi nekega članka v „Slov. Narodu", da sem podpisani ž njim v zvezi, izjavljam, da za isti članek nisem poprej vedel, dokler ga nisem čital. Jaz sploh nebi nogei kaj takega pisati, kajti jaz poznam g. župnika, da je on narodni boritelj na meji. In edino gospodu župnika se moramo zahvaliti, da se ni na Pernicah postavila šulverajn-ska šola. Da bi pa gospod župnik boječ bil, to je pa laž. Je pač tako dandanes, da isti kateri dela, se ga zasramnje in isti, kateri nič ne stori za narod, pa raznaša svoja hinavsko hvalo. Gospoda župnika pa prosim, da se naj pre priča o svojih prijateljih.	Anton Priveršek.
Konjiški okraj.
k Konjice. Kmetje konjiškega okraja zelo čutijo pomanjkanje poslov. Posebno hudo je dobiti poštenega hlapca. Krivo je to, da dandanes mladina dere z dežele v mesta in tovarne. Tam pa se navleče socialdemokraškega duha, se pridruži pouličnim razbijačem in zabavlja črez kmeta, kot domnevanega krivca „draginje". Ko bi ost; li
ti ljudje raje doma na deželi pri svojih, ne bi čutil kmet pomanjkanja delavskih moči, pa tudi delavci bi bili bolje plačani v tovarnah. Beg ljudi iz dežele v mesta se naj skuša omejiti, pa bo odpomagano vsem.
k Brinje?» gora. Dne 10. okt. je v tukajšnji romarski cerkvi sv. mašo služil d. g. Šaloven, bivši kaplan v Zrečah, sedaj župnik v Biwabiku v Ameriki. V njegovi župniji živi ena tretjina Slovencev, drugi dve tretjini so Angleži.
k Brinjeva gora. Cerkev Materi Božji posvečena se je letos čedno olepšala. Po navodilu c. kr. konserva-torja in profesorja dr. Stegenšeka jo slikata gospoda Bra-daška, oče in sin. Delo se sedaj bliža koncu.
k Sv. Duh—Loče. Dne 9. oktobra je drdr&l tukaj mimo samodrč kneza Windischgratza, v katerem so sedeli namestnik Clary, knez Hugo in vež drugih. Neka dva fantiča sta metala na samodrč kamenje in sta s tem enega ranila. Oba fanta so zaprli.
Celjski okraj.
c Celje. V pondeljek dne 9. oktobra popoldne je umrl notarski kandidat Milan Detiček, 27 letni sin celjskega notarja g. Detičeka.
c Braslovče. Ko sem izvedel, da je za vedno preminul Franc Puncer p. d. Nekuš, so mi prišle na misel besede našega pesnika Gregorčiča: „Umrl ie mož pravice in resnica." Kot sin uglednega gospodarja in cerkvenega ključarja je pomagal streljati pri cerkveni slavnosti, se je tam ponesrečil, da je oslepel in tako je slep gospodaril skozi 20 let s svojima sestrama, a gospodaril je vzorno. Pred kratkim mi je sam pravil, da čeravno slep, vendar izda na leto 32 kron za časnike. Čeravno tako nesrečen, je bil vendar vedno vesel; znal je vsakega zabavati in se ni nikdar pritoževal čez svojo nesrečo, sploh smo v njem izgubili enega izmed najboljših mož. Njegovega pogreba se je udeležilo pet čč. gg. duhovnikov, župan, občinski svotovalei, učiteljstvo s šolsko mladino, poiarna hramba; pevska društvo mu je zapelo doma in na pokopališču n?grobnice. Sploh je bil pogreb, da ga ne vidimo v Braslovčah mnogokedaj enakega. Saj pa se je tudi zavedalo ljudstvo, ki je korakalo za krsto, da spremlja k pogrebu velikega dobrotaika ubogih, vrlega sina Slovenije, neupogljivega branitelja katoliške misli in podpi-ratelja vseh dobrih naprav. Počiva naj v miru tvoje truplo, a duh tvoj, ki je po dolgi telesni temi zagledal Boga večno luč, naj prosi za tiste, ki se te spominjajo.
c Rečica Ob Savinji, v naši župniji imamo že ustanovljeno bralno in izobraževalno društvo, a žal, se ga iz nekaterih vasi mladina premalo poslužuje. Tako je pri nas, namesto, da bi se mladina prijela dobrega barila, pa zahaja v gostilne, kjer potem dostikrat pride do pretipa. Fantje poprimite se raje čitanja dobrih knjig in časopisov, opustite pa ponočno popivanje, ki drugega ne napravi, kakor težko glavo in včasih nepotrebna pota k ces. kr. uradom.
c Letuš. Kako olikani so tukajšnji liberalci v svoji slepi zagrizenosti, spričuje nam sledeči dogodek: Bilo je dne 27. septembra, ko je bil na Oljski gori cerkveni shod. Na predvečer tega dne se je pripeljal poslanec g. dr. Korošec na tukajšnjo postajo, prenočil je v župnišču ondotne , cerkve Sv. Martina na Paki; tam je služil zjutraj prvo sv. opravilo. Te službe božje sta se hotela udeležiti tudi dva. tukajšnja naprednjaka. Ko je minul prvi del službe božje in se je začela pridiga, pridita omenjena naprednjar ka do cerkve k glavnim vratom, in ko vidita g. dr. Korošca na prižnici, pa pravi eden: „Tega pa žene bodem poslušal", potem sta jo pa odkurila, od koder sta prišla, namreč v trgovino, kjer se pri Irakelnu zbirajo med službo božjo ljudje enake vrste. Da sta omenjena naprednjaka tako olikana, za/to skrbi gotovo „Nar. List", ki se pridno Čita v onih dveh hišah.
c Šmarje pri Jelšah. Žalostno je končata v okoliški občini vlada starega odbora. Skoraj dve leti so se umetno držali čez svojo dobo, a naenkrat je zagrmelo iz Celja. Prejšnji župan, ki se je dal voditi od raznih naših nasprotnikov, je dobil naslednika. Od glavarstva poslani komisar je vodil volitev novega župana in ga obenem zaprisegel in uvedel v novo službo. Izvoljen je za župana od 24 odbornikov enoglasno, vrli in odločen naš pristaš Mat. Jecl. Za svetovalce so izvoljeni: Martin Hrovat, Jakob Jecl, Martin Novak in Josip Stoklas, sami dobri naši možje. Sploh je cel odbor sestavljen iz pristašev katoliške stranke, ker je pri volitvah prodrlo vseh 24 naših kandidatov z namestniki vred. Novi odbor s svojim županom in svetovalci nam daje upanje, da se bo povrnil v našo občino vendar enkrat zaželjeni red, ki ga vsi tako močno pogrešimo. Sedaj se bo že delalo tudi enkrat kaj za blagor občine, požrtvovalno in nesebično.
c Šmarje pri Jelšah. Zgodovinski znamenite, v 18. stoletju sezidane kapele ob potu iz Šmarja k Sv. Roku so bile letos po skrbi sedanjega g. dekana Šmar-skega in drugih ljubiteljev cerkvene umetnosti z vsemi kipi in podobami vred zunaj in znotraj popolnoma prenovljene, in sicer v sporazumljenju s c. kr. centralno komisijo za umetniške spomenike. Pod nadzorstvom tajnika imenovane komisije, dr. Hauserja, je izmil slikarije ljubljanski akademični slikar Sterner, podobe je preobličil in pozlatil Zoratti iz Maribora, zidarsko delo je opravil zidarski mojster Jandl iz Ljutomera, ključavničarsko, kovaško in tesarsko domačic ni v Šmarju, steklarsko Strupi iz Celja, mizarsko pa zopet domači mojster. Vse delo je veljalo 20.000 K. — Da bi prenovljene kapele blagoslovili, so dospeli v soboto, dne 7. oktobra t. 1. popoldne prevzvišeni g. knezoškol v Šmarje. S posebno radostjo so jih Šmar-čani sprejeli nad vse slovesno. Pred vhodom v, trg so jih za domačim dušnim pastirja« pozdravili gg.: trški župan Ferlinc, svetovalec okol. občine Stoklas, o-
krajni sodnik Mladič, davk. nadoskrbnik 'Orožen, ravnatelj Jurkovič z učiteljstvom, zdravnik dr. Ra^ kež, trgovec Löschnigg, žandarm. postajevodja Weber, načelnik požarne brambe Skale, potem Marij, družba in veliko število vernikov. Postavljenih je bilo več slavolokov, raz vseh liiŠ v trgu so plapolale zastave, in ob potih, zlasti k Sv. Roku, so se vrstila nešteta opletena drevesca. Na večer je Gasilno društvo v zvezi z domačim pevskim zborom in s šmarsko godbo priredila pred župniščem krasno uspeli slavnostni obhod.. — V nedeljo, dne 8. oktobra, so prevzvišeni ob 8. uri zjutraj služili v farni cerkvi sveto mašo ter blagoslovili Štirinajstere križe, katere so dali sami napraviti v Mariboru, in kateri so potrebni, da se pri pobožnosti križevega pota zadobijo odpustki. Ob J410, uri se je začela pomikati med molitvijo sv. rožnega venca nepregledno dolga procesija po strmini proti Sv. Roku. Množico ljudstva smo cenili na 7000 ljudi. Med potom so premilostljivi vladi-ka blagoslovili vse kipe in slike prenovljenih kapelic ter so pri vsaki med molitvijo sv. križevega pota položili na primeren prostor enega izmed Štirinajsterili križev, katere so nosili mladeniči. Ob KI. uri popoldne je dospela procesija v cerkev sv. Roka, ki je tudi zunaj vsa prenovljena. Tu je bil Še blagoslovljen kip sv. Roka nad glavnimi vrati in kip Matere božje s 24 angeljci na stranskem oltarju Imena Marijinega. Od 541, do K2. ure je bila pridiga prevzvišenega nad-pastirja. Ganjeni ob veličastnosti vršeče se slavnosti in ob spominu, da so se pred 54 leti kot sedemleten deček prvikrat mudili v tem božjem hramu, v spremstvu pobožne dekle iz njihove domače hiše, so opisali zgodovino cerkve sv. Roka in njenih kapelic, s katerimi se glede na lepoto in umetniško vrednost ne da lahko primerjati nobeno svetišče v notranji Avstriji, češ, da jih je pozidala, sedaj prenovila in bo jih tudi v prihodnje čuvala krščanska darežljivost, krščanska ljubezen do umetnosti in krščanska navdušenost za sveto vero. Nato so razložili v pretresljivih besedah žalost Matere božje pri Četrti postaji križevega pota, ko je srečala svojega božjega Sina in ž njim vred trpela nepopisne bolečine, da. bi tako bili mi zveličani. Po pridigi se je pela še sv. maša in zahvalna pesem, in je bilo darovanje za prenovljenje kapelic, h kateremu so prevzvišeni Nadpastir prispevali 100 kron. Ob 3. uri popoldne je bila zaključena cerkvena slovesnost, kakršne še nismo in je gotovo ne bomo več doživeli. Slovesnosti so se tudi udeležili p. n. gg.: namestn. svetovalec in. okr. glatvar celjski baron Miiller, arhidiakon konjiški Hrastelj, kozjanski dekan Tomažič, šmarski rojak profesor Vreže in razen domače duhovščine enajst sosednjih duhovnikov. — Ko so nas premilostljivi nadpaetir zvečer zapuščali, so bila okna več hiš v trgu razsvetljena. Spremljale so jih naše molitve, da bi jim dobri Bog poplačal po priprošnji sv. Roka, katerega tako vneto častijo, ves trud, ki so ga imeli pri nas, in da bi jim utrdil in ohranil ljubo zdravje!
c St. Jedert. Nekaj časa se tuint&m govori, da je podpisani, ko je bilo razpisano nadučiteljsko mesto, prosil za sedanjega nadučitelja g. Pukmeistra. Podpisani izjavi, da je to popolnoma neresnično; pač pa je res, da je predlagal 5. jan. 1910 kraj. šol. svetu, ki je ob enem priča, naj prosi za g. Reinerja, učitelja v Hrastniku, ker ima najlepša spričevala in je mirnega značaja, med tem ko se čuje o gosp. Pukmeistru, da ima z ljudmi prepire in pravde. Ta predlog je bil sprejet in sklep kraj. šol. sveta, da prosi za gosp. Reinerja, je podpisani tudi g. Pukmeistru na Eeblj sporočil. Pozneje pa mu je zopet pisal, ko je že bil g. Pukmeistr imenovan, da je tu ljudstvo vsled njegovega zadnjega nastopa na cesti in vsled pretiranih zahtev tako razburjeno, da bi bilo bolje, ko bi odstopil. Toliko v pojasnilo vsem, ki so slišali o podpisanem neresnične vesti, da je za gosp. Pukmeistra prosil.	R. Vaclavik, župnik.
o St. Lenart nad Laškim. Jojmene, go3pod „šef" liberalne stranke v Št. Lenartu so napisali v „Narodni List" dne 21. sep. v številki 42. stašno hudo zoper mene. ki sem se predrznil napisati par vrstic v „Slov. Gospodarja", da bi se zvedla resnica in podrla liberalna laž. In glej gospod „šef so učeno napisali in meni rekli, ker nisem tako veleučen, to je menda — debelo učen — kakor oni, da naj vzamem metlo v roke. H »j d „metla" v roke in proč z liberalnimi nečednostmi. Pa poprej mi še povejte, ali nisem gole resnice pisal ? No, zdaj se še še pa pomeniva o tem, kar ste pisali v 42. št. „Narodnega lista", pa karfčed-no brez jeze. Pisca teh vrst so kmetje vedno vsako nedeljo vpraševali — „Kedaj boš pa pripeljal gospoda? Rekel sem jim, da si gospod skoraj ne upajo, ker je letos tako slaba letina. Pa ljudje so rekli „naj le pridejo, in naj ostane vse pri 6tari navadi Vsak bo nekaj rad dal in gospod bodo tega malega veseli; ker bodo videli, da jim radi damo Mi ljubimo in spoštujemo našega gospoda, zato pa naj le pridejo! Jaz sem to gospodu povedal in gospod so oznanili bernjo, pa ne desetino. No seveda bi bilo vse dobro, ali samo to je groza, da niso proprej „šefa" vprašali ali gospoda žnidarja ali Šumljaka ali pa predvsem Franco in njenega Janeza. Pa vprašam vas gospodje liberalci, če-gavo je pa to, kar farani dajo in radi dajo? Morda vaše? Smejo s svojim storiti, kar hočejo? Ali so gospod katerega liberalca za kaj nadlegovali? Koliko ste jim pa vi dali? Se menda bojite, da bi za vas premalo ostalo, če bi vi kedaj po bernji hodili? Pa če boste vi kedaj po bernji hodili, bomo mi farani že pomislili, kako in koliko Vam bomo dali? Gospod bodo ložje brez Vas živeli, kakor pa vi bre« gospoda! O učenosti gospoda „šefa" pa drugokrat. Danes nimam časa. Prosim za potrplenje.
c Jurklošter. GraŠka „Tagespost" je poročala, da je tukajšnja trgovka gospa Fani Pregrad ubežala z nekim orožniškim stražmojstrom v Ameriko. To je navadna izmišljotina. Omenjena gospa se nahaja Še sedaj doma.
c Teharje. Tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m. igro „Sinovo maščevanje". Pred igro bo govoril g. Kemperle iz Maribora. Razpravljalo se bo tudi o ustanovitvi „Orla", ki se ima ustanoviti prihodnji mesec, čisti dobiček je namenjen za ustanovni zalog prihodnjega „Orla". Dobrodošli vsi prijatelji mladinskega gibanja.
c Gomilsko. Na občno željo se ponovi igra „Ljudmila" v nedeljo, dne 15. oktobra z enakim vsporedom.
Brežiški okraj.
b Brežice. V nedeljo, dne 8. t. m. zvečer je zgorela polovica opekarne H, Faleschinijeve; predno je došla mestna požarna bramba, je bilo že vse leseno upepeljeno. Na srečo ni bilo vetra in so mogli drugo polovico rešiti.
b Brežice. Brežiška graščina ima velika in lepa posestva in tudi velike vinograde. Čeravno se letos nikjer ne pritožujejo, da bi imeli toliko mošta, da ga ne bi mogli ob pravem času spraviti, in dasiravno imamo poleg tega še krasno vreme za lahko spravljanje, pa morajo graščinski tudi še v nedeljo delati. Zadnjo nedeljo so cele procesije voz vozile mošt v kleti brežiške graščine. Ker zelo dvomimo, da bi bilo tako ravnanje po volji graščaka grofa Attemsa, zato pričakujemo, da oskrbništvo ne bo več sililo svojih u-službencev k skrunjenju dneva Gospodovega ter s tem dajalo tudi javno pohujšanje. Če to ne bo pomagalo, ne bo kazalo drugače, nego, da se poizve za mnenje graščakovo. Sicer pa so tudi graščinski uslažbenci ljudje, ki potrebujejo počitka, in kojih moči se ne smejo izrabljati dan za dnevom brez kakega odmora.
b Brež ce Šole v Brežicah in v celem okraju se zopet odpirajo, in nekateri stariši premišljujejo pri nas s skrbjo, kam naj vpišejo svoje male prvošolčke. Je še namreč v naši župniji nekaj tako naprednih ali pravzaprav zaslepljenih starišev, ki svoje otroke, kateri besedice nemški ne razumejo, tišče v nemško šolo, češ, tam se bodo dobro nemški naučili. In tako revče se potem muči tam in dolgočasi ter vsaj prvi dve šolski leti čisto zastonj zabije; nekaj se navadi nemški lomiti, pa med tem zaostane v vseh drugih predmetih, ki so se jih v tem času njegovi vrstniki v slovenski šoli učili. Taki otroci so potem po priznanju gg. ka-tehetov in učiteljev samih, vsem le v nadlego, pravim nemškim otrokom ovira, in postanejo po večini žalost in sramota domače hiše, kajti v nemški šoli se uče zaničevati vse, kar ni nemško, torej tudi do domače hiše ne morejo imeti več prave ljubezni Res da nekateri, izredno dobro nadarjeni, slednjič tudi nemško šolo za silo dobro izdelajo, toda na slovenski bi bili lahko odlični učenci, pa bi se tudi nemščine dovolj priučili. Saj je itak naša slovenska šola še preveč nemška ter ima še staroverski naslov „utrakvistična", to je dvojezična, čeprav je pred par leti celo najvišje sodišče proglasilo, da je zoper temeljne državne zakone in zoper zdravo pamet, da bi bila kakšna šola dvojezična, marveč mora biti na vsaki šoli materinščina otrok učni jezik, da se bodo otroci res lahko učili potrebnih reči; in tudi drugega jezika (torej pri nas nemščine) se imajo učiti le na podlagi materinega jezika, ki se ga morajo najprej pravilno naučiti. Ker ima od letos pri nas slovenska šola poseben šolski svet, zato zakcčki občani pričakujemo, da kmalu izgine nezmiselni naslov „utrakvistična" šola, ker se bodo v dobro urejeni „slovenski" ali kratko „ljudski šoli" naši otroci lahko ravno tako dovolj nemščine naučili kot doslej. Za zdaj pa, stariši, nemške otroke v nemške šole in ne v turške ali ciganske, slovenske otroke pa — če jih imate količkaj radi — v slovenske, in ne nemške šole, kjer jih zaradi večjega števila sicer sprejemajo, v resnici pa jih zaničujejo!
b Beda v brežiškem okraju,. Številke o množe-čih se eksekucijali v brežiškem sodnem okraju so liberalnemu „Nar. Listu" dale priliko, da udriha po poslancu dr. Benkoviču, župnikih in neljubih mu osebah, kakor da bi ti delali slabo in lepo vreme, sušo in dež, solnce in veter, kakor da bi ti zakrivili polom liberalne Glavne posojilnice in denarne težave ž njo zvezanih liberalnih posojilnic. Da bi dal liberalec kak. dober svet ali celo sam kaj storil, tega seveda ni pričakovati; saj glavna stvar mu je hujskanje in zabavljanje. Bede v brežiškem okraju so krive slabe letine, ki so nastopile po prejšnjih debelih letinah, v-sled suše, moče, toče itd.; bede je kriva nepristopnost našega ljudstva za nauke umnega poljedelstva, ne-zaupnost v vse novo, bede je krivo deset- in desetletno zanemarjanje tega okraja s strani vlade in deželne uprave; sicer so enake razmere tudi v drugih delih Spodnje Štajerske, pa breški okraj je bil mnogo bolj nego drugi, prizadet po posledicah denarnega pomanjkanja, povzročenega vsled poloma liberalne Glavne posojilnice kot članice liberalne celjske dr. Kukov-čeve Zadružne zveze (ki Še vedno Čaka svoje vloge K 300.000); čutilo pa je ta polom nebroj kmetovalcev kot članov teh posojilnic.. Nikjer se toliko od liberalnih posojilnic ne terja, kot v brežiškem okraju, med tem ko so naše posojilnice na trdni podlagi.. Od tod vse gorje, od tod vse obilne eksekucije in dražbe, katere ni zakrivil dr. Benkovič, ampak katere vodi znani prijatelj in zaščitnik dr. Kukovca v Brežicah. Pri-morani smo, položiti prst na odprto rano, da zavrnemo predrzno zavijanje liberalnih časopisov. Med tem, ko naša stranka dela, da olajša gorje, katero so zakrivili liberalni polomi v zvezi s slabimi letinami, pa liberalni uredniki na neodpustljiv način lažejo in z lažjo hočejo gnev in srd ljudstva odvrniti od sebe. Naj vprašajo dr. Kukovca, ali in koliko si je zaslužil, dokler neusmiljeno terja posojilnice, da za^naši ogromno luknjo, nastalo vsled denarnih težkoč njegove Zadružne zveze; naj vprašajo liberalne advokate, kako jim nesejo eksekucije, katerih najhujše posledice hoče naša stranka odvrniti od kmeta-trpina, ne morda s kričavim, ampak s tihim in vstrajnim delom. Liberalec je in ostane največji Škodljivec našega ljudstva!.
b Dobova. Umrla je dne 9, t. m. Ana Bosina, mati č. g. Ivana Bosina, kaplana pri Sv. Jurju v SI. goricah, ki je izvršil dne 11. t. m. za pokojno mrtvar gko opravilo. Blaga žena, počivaj v miru!
o Zabukotje. Nekako čudno se nam zdi, ko slišimo od več strani pritožbe radi povabilnih listkov za cepljenje koz Kaj mora biti za tem, se bo kmalu pokazalo, ker ima že sodnija vso stvar v rokah. No upamo, da se to enkrat reši in zopet zavlada pri nas red, kakoršnega imajo drugod. Toda o tem spregovorimo še pozneje bolj obšimo, ker imamo danes še več novosti na vrsti. Pred vsem je pač najbolj imenitno to, da so se naši liberalčki zopet vsedli na smolo. Njihov zvesti pristaš je namreč izgubil tožbo proti č. g. Gabercu, kaplanu v Rajhenburgu, češ, da ga je č. g. kaplan sunil na dan shoda 23. julija. Da to ni bilo res, je potrdilo šest prič pod prisego, da o tem ničesar ne vedo in da ni res, da bi g. kaplan sunil tožnika, pač pa nasprotno, da 8e je on zaletel v gospoda kaplana, za kar je že itak bil obsojen. Najbolj smešno pa je bilo, da so priče tožitelja, pričale proti njemu samemu in svoje izpovedi s prisego potrdile. Pisatelj se je grozno jezil na vse skupaj, a najbolj ga je jezila seveda „Pepca". Ker pa druzega ni imel kaj povedati, zaklieal je pred sod-nijo dekletom (pričam): „Ha, dekleta, le počakajte, vam bom že izbil navdušenje za kaplana, še bomo hodili v Celje!" Torej to je prva slika omike naših „naprednjakov". Naj to zadostuje za danes, ker drugače je Članek predolg in naši liberalčki bi se pri njem kmalu svoje oči pokvarili. Da vsakokrat težko pričakujejo „Gospodarja", to vemo dobro, ker jih celo veseli, da jih ne pozabimo. No saj je dobro za nje, da ga berejo, bodo vsaj spoznali, da je bolje „klerikalce" pri miru pustiti in se ne v nje zaletavati. Da bi jih te vrste ganile do solz, želi razločno podpisana rojakinja Pepca.
Napadalec na ministra Hochenburger j a.
Napadalec, ki je v državnem zboru streljal na ministra Hochenburgerja, je 26-letni Črnogorec Nikola Njeguš Vavrak, mizarski pomočnik, stanujoč v Sibeniku. Njegova rodbina je bila radi zarote proti knežji rodbini pred 25 leti izgnana iz Črnegore. Zanimivo je pri tem, da spada napadalec plemenu Njeguš, iz katerega izvira črnogorska kraljevska rodbina.
Na Dunaj je prišel iz Sibenika šele pred tremi dnevi. S pomočjo nekega znanca je dobil vstopnico, katero je poskrbel neki socialdemokraški državni poslanec, ne da bi vedel, komu je namenjena. Ko je Njeguš videl, da se je minister Hochenburger med govorom dr. Adlerja smehljal, ga je to spravilo v jezo, in ker nosi vedno revolver pri sebi, ga je potegnil in ustrelil proti ministra dr. Hochen-burgerju, z namenom ga ubiti. Vavrak pravi, da je član socijaldemokratične stranke. Pri njem so našli hranilnično knjižico, glasečo na 450 kron. Pri napadu je imel na sebi črno srajco in rudečo kravato.
Njeguš in sokrivec Paulin sta bila 6. t. m. izročena deželnemu sodišču. Njeguš Vavrak vstraja v zaporu na svojih prvotnih izpovedbah. Danes je bil zaslišan minister Hochenburger, v prihodnjih dneh bodo zaslišani nekateri poslanci in obiskovalci galerije. Njeguša bodo preiskali tudi na njegovo duševno zdravje. Proti uradniku Pavlinu bo preiskava najbrže ustavljena.
Vavrakovi stariši so bili alkoholisti. Njeguš je bil vedno nemiren in nasilen človek. Med volilnim bojem leta 1907. je grozil šibeniškemu županu in je bil vsled tega zaprt. Bil je vedno oborožen in večkrat kaznovan radi nedovoljenega nošenja orožja. S 17. letom se je podal na Ogrsko, kjer je prišel večkrat navskriž z oblastmi in je bil tudi kaznovan. Napadalec je služil kot vojak v 2. stotniji 22. dalmatinskega pešpolka Ker je bil izobražen, je postal prvo leto že desetnik. Že kot vojak je bil socialni demokrat. Malo je manjkalo, da ni bil degradiran, ker se je udeležil neke rdeče demonstracije. Prosil je zanj stotnik, da mu niso odrezali zvezd. Njeguš je tudi dvakrat dezer-tiral. Prvič se je pri neki vaji samovoljno odstranil, a stotnik je jezdil za njim in ga izlepa pregovoril, da naj se vrne. Dobil je 30-duevni zapor v vojašnici. Drugič se je pa podal brez dovoljenja v Sibenik in dobil za to 21dnevni zapor.
V Sibeniku je bil več časa dopisnik raznih socialističnih listov. Delavec Paulin, s katerim je pohajkoval po Dunaju, se nahaja v preiskovalnem zaporu. Pri zaslišavanju je izjavil, da ni niti od daleč slutil, da bi Njeguš izvršil napad. Videl ni tudi pri njem nikakega orožja. Paulin je Tržačan in biva na Dunaju šele tri leta. Proti napadalcu Njegušu se bo glasila obtožba radi poskusa umora, ki se kasneje z zaporom od 5 do 10 let.
Vestnik
mlad. organizacij e.
Teharje pri Celju. Pri nas se bo v kratkem ustanovil telofadni odsek „Orel". Naši mladeniči so bili dozdaj včlanjeni pri celjskem O/lu. Novi Orel pozdravljen!
Dekliški dan pri Veliki Nedelji. Dekleta veliko-nedeljske dekanije niso hotela zaostati za fanti, ki so priredili dne 24. septembra pri Veliki Nedelji svoj shod. Zadnjo nedeljo, dne 8.. oktobra, so se tudi dekleta, naše dekanije zbrala pri Veliki Nedelji. Pridigo in slovesno sv. mašo je imel č. g. kaplan Štu-liec. Okrog 300 deklet je pristopilo po sv. maši k skupnemu sv. obhajilu. Po sv. opravilu se začne zborovanje. Za predsednico se izvoli Marija Lončarič, predsednica središke Dekliške zveze, ki da besedo vlč. g. dr. Hohnjecu. G. govornik opozarja na Štiri čednosti, ki morajo dičiti srce slovenskega 'dekleta: Bo-goljubje, ki pa ne sme biti samo zunanje, ampak tudi notranje in se mora seveda kazati dejansko na zu-
naj v izvrševanju Marijinih čednosti; deloljubje mora priganjati dekleta k temu, da se izobražujejo v gospodinjskih rečeh, berejo časnike in knjige, ki pospešujejo njihovo gospodinjsko znanje, tudi Šivanko naj bi vzelo dekle bolj pogosto v, roko; domoljubje naj jih "drži doma, kadar jih hoče izkušnjava zapeljati v tujino, posebno v mesto; rodoljubje naj jih spodbuja, da vzbudijo in poživijo narodno mišljenje v svojih morebiti narodno zaspanih domačih in da skrbijo za obmejne Slovence; pri tej točki vrže gospod govornik misel, da bi se osnovala v velikonedeljski dekaniji podružnica Slovenske Straže; ta misel se mora v kratkem uresničiti! H koncu spodbuja vlč. g. doktor dek' leta velikonedeljske župnije, da pridno in rade pristopajo k domači Dekliški zvezi, ki se ravno danes ustanovi; tudi ženska se mora zanimati za jafc-no in politično življenje, in tej potrebi bo ustregla Dekliška zveza. C. g. domači župnik Menhart predlaga odbor novoustanovljene Dekliške zveze. Nastopi 19 deklet s svojimi pozdravi, govori in deklamacijami. Marsikatero novo in praktično misel so prinesla. Govorile in deklamirale so: Krajnc Marija, Klobučar Jožefa in Alojzija Modrinjak iz Središča; kolarič Marija in Vnuk Neža od Sv. Bolfenka; Vraz Frančiška in Pili-ler Micka od Svetinj; Mlinarič Barbara od Sv, Miklavža; Horvat Ivana in Kovačič Lojza iz Ptuja; Horvat Alojzija in Horvat Marija od Sv. Jurija ob Sča\v niči; SoŠtarič Alojzija iz Ljutomera; Voršič Marija, Alt Marijana, Skof Alojzija, Gašparič Matilda in Kosi Marija iz domaČe župnije. K sklepu opozori Stam-berger Jožefa iz Središča na uboge dijajke in začne pobirati za Dijaško kuhinjo, nabrala je 17 K. Pri popoldanski službi božji je imel 6. g. kaplan Stuhec pridigo o presv. Srcu Jezusovem. Po večernicah so domaČa dekleta predstavljala „Svojeglavno Minko"'; igrale so prav dobro.
Zreče. Opozarjamo še opetovano na ustanovni shod Mladeniške in Dekliške zveze, ki se vrši v nedeljo 15. oktobra. Govori dr. Hohnjec.
Št. Pavel v Sav. dolini. V nedeljo, dne 22. oktobra se pri nas ustanovi dekliška zveza. Na ustanovnem shodu, ki bo popoldne po večernicah, govori dr. Hohnjec.
Mladeniški shod v Brežicah dne 15. t. m. se vrši po temle sporedu. Po prihodu vlaka od Sevnice—Rajhenburga bo ob en četrt na 12 pri Sv. Roku pridiga in sv. maša, pridiguje predsednik S. K. S. Z. g. dr. Korošec, Takoj nato se v Narodnem domv vrši zborovanje na katerem govore gg. dr. Korošec, dr. Benkovič, M. Gaberc in drugi govorniki o mnogih za mladinsko gibanje prevažnih točkah. Po zborovanju večernice v mestni župnijski cerkvi. Udeleženci iz zgornje strani se lahko odpeljejo že z vlakom ob 2'50. Mladeniči vseh župnij v okraju na noge. Agitirajte, da bo udeležba sijajna.
Iz celega sveta.
Čebele usmrtile Človeka in konja. Pred nekoliko dnevi, ko je vozil neki kmet na veliki sejem v Kanelli (Italija) poln voz panjev s čebelami, je blizu vasi Kassinaska pal z voza panj in se razbil tako, da so vse čebele izletele. Gladne in "vsled padca razdražene čebele so napadle konja, ki je pričel od silnih čebelinih pikov hrzati in se vspenjatu Seljak si je nastavil preko glave vrečo in hotel pomagati konju, ali Čebele so se tedaj vrgle tudi nanj in ga začele pikati po rokah in po ob.ra.zu skozi virečo, tako, da ni preostalo drugega, nego rešiti se z begom. Konj s kmetom na vozu je dirjal kakor blazen. Dospevši v takem begu do županove liiše v vasi, je konju izpodle-telo in se je zgrudil na tla, voz se je prevrnil in vsi ostali panji so se razbili; na tisoče Čebel je izletelo ven in se razletelo na vse strani. V županovi hiši so bili zidarji, ki so popravljali hišo, in domačini; vse so napadle Čebele, istotako tudi ostale osebe, ki so bit-le v vasi. Ljudje so prestrašeni bežali na vse strani, tako, da je bila. vsa vas popolnoma prazna. Neki kmet, ki je nesel pismo iz bližnje vasi na pošto v Ka-velli, je bil tako opikan od čebel, da se je na cesti zgrudil mrtev na tla. Tudi konj, ki je bil opikan, se ni mogel več dvigniti in so ga ubili, da se ni mučil dalje. Se-le, ko je nastala noč, so se pobegli vašča-ni zopet vrnili v svoje hiše.
Strašna povodeaj i Ameriki. Pri mestu Austin v državi Pensilvanija je voda nenadoma narastla, podrla jez, se vlila v mesto ter vse porušila. Poleg tega so popokale plinove cevi, vsled česar je nastal požar, kije uničil, česar ni voda razrušila. Poroča se, da je mrtvih 2000 ljudi, doslej so uašli 400 trupel. Tudi v mestu Kastelo je ubitih dve tretjini prebivalcev.
Grozni prizori so se 26. sept. opoldne dogajali v ječi v Mitroviri na Hrvaškem. Iz kaznilnice so ušli 3 kaznjenci. Enega paznika, ki jih je hotel prijeti, so pobili, dragega prebodli z nožem. Drema se je posrečilo, da sta po lestvi zlezla čez zid, tretjega so prihiteli pazniki vrgli z lestve in ga povezali. Nato so streljali za onima dvema, od katerih so enega ustrelili, enega ranili. Ko so pazniki z namerjenimi puškami šli proti ranjencu, jih je prosil: „Ne streljajte, se udam!" Ko so ga hoteli dvigniti, je nenadoma zabodel enega paznika v nogo in prsi, drugega dvakrat v prsi ter zbežal; a takoj mu je bil za petami tretji paznik, ki gaje tako udaril s puško po glavi, da se je nezavesten zgrudil.
Največji top na svetu. Trdnjave, ki bodo ščitile uhod v Panamski kanal v Ameriki, ko bo otvoijen, dobijo največji top na svetu. Njegova cev bo znašala 488 mm, težak bo 130 ton, vrže pa 16 km daleč krogljo 1089 kg in 600 gr teže. Vsak strel bo stal 1000 dolarjev, torej okoli pet tisoč kron. Za ta top gradijo v Wašingtonu podstavek, ki bo pravo veliko delo moderne tehnike. Urejen bo pa tako, da bo lahko opravljal delo pri njem en sam vojak. Za gradbo podstavka je treba časa dve leti.
Otrok rečen na čndovit način. Iz Tomaja v Istri poročajo: Dne 1. t. m. je v bližini Tomaja pasel živino 9-letni Jožef Šonc. Točno ob 3. uri popoldne udari strela v mali hrastič, kake tri metre proč od dečka. Strela je hrast pri tleh nekoliko razklala ter dečka na levi nogi raznesla
popolnoma nov čevelj. Deček je omedlel. Ko se je zavedel, je gnal živino domov, bos na eni nogi in ves prestrašen. Se sedaj čuti bolečine v nogi. Angel varuh ga je varoval.
Nova zvezda repatica se je prikazala na nebu. Doslej je še ni bilo. Zvezdozuanci so ji dali ime „1911 F." Zgodaj zjutraj jo je videti s prostim očesom v obližju o-zvezdja „Leva". Vzhaja vsak dan pozneje ter se vedno bolj bliža solncu. Svetlobo ima kakor zvezda druge vrste.
Velika povodenj je zadela mesto Skradin v Dalmaciji. Reka Krka je izstopila in poplavila celo mesto. Škode je nad 1 milijon kron.
Zgodnji mraz v Severni Ameriki. V severnoameri-kanskih pokrajinah Novijork in Novijersej je pritisnil zadnje dni nenavadno hud mraz. Pozeblo je sadno drevje, pa tudi rastline v vrtovih so skroroda vse uničene. Najbolj sn trpeli tobačni nasadi. Druga leta se je pojavil prvi hujši mraz še le koncem oktobra, a letos je pritisnil že mesec poprej.
Oče, sin in vnuk. Na severu Berolina v ulici Schwine-munde so se nedavno eneg in istega dne poročili člani neke rodbine, oče, sin in vnuk. Ti trije ženini so vzeli tudi tri žene iz ene in iste rodbine. Oče je vzel 55-Ietno vdovo, ki se je sedaj omožila že četrtič, sin in vnuk sta se pa poročila z obema hčerama te vdove. Najstareji soprog je star 66 let, najmlaji 21, sestri 24 in 18 let.
Žene nbil na ženino prošnjo. V Mali Kabi na Ogrskem je bila žena nekega krojača radi tatvine obsojena v triletno ječo. Obupana je prosila svojega moža, da naj jo usmrti. Mož je ustregel ženi in jo osmrtil. Morilca so zaprli.
Črnogorski denar v Avstriji. S 4. oktobrom je bil Črnogorski denar pripuŠČen za plačevanje pri carinskih, davkarskih in poštnih uradih ter pri blagajnah državnih železnic v Dalmaciji v kotorskem in dubrovniškem okrajnem glavarstvu, v mestih Zadru, Sibeniku, Splitu in v trgu Metkoviču. Črnogorski denar vsprejemajo tudi poštni uradi na Dunaju, v Pragi in .v. Trstu. Črnogorski denar se vsprejema po njegovi navadni vrednosti, to je: 1 perper za eno krono, ena pa,ra za en vinar. Carinski uradi vsprejemajo srebrni denar le do zneska 10 K; denar iz nikla in bronca se bo vsprejemalo samo v, zneskih, v katerih se ne more plačevati s srebrom.
Najnovejše.
Našim naročnikom. Ker se je pokvaril v tiskarni mo-tor-stroj, seje današnja številka zakasnila. Tudi nekaj tiskarskih napak se ni dalo popraviti, ker vsled tega tudi Mono-line-stroji ne tečejo. Naj nam cenj. naročniki to oproste.
Državni zbor. Posl. dr. Korošec je stavil nujni predlog za podporo pogorelcem v Grajski vasi. — Poslanec Pišek je stavil predlog za državno podporo posestnikom in najemnikom v mariborskem in konjiškem okraju, kateri so bili po raznih uimah, posebno po suši poškodovani, da se jim da hitra pomoč in sicer krmila za svinje in ubogim koruza ali moka.
Poslanec B r e n Č i Č je stavil nujni predlog za po 'toči pošM'!«vane pri Sv, Trojici v Haloz.li, katerim je meseca julija napravila toča veliko Škodo. Posebno je vlado opozarjal na vsaiksletne nesreče, radi kiaterih je ljudstvo v veliki bedi.
Poslanec B r e n č i Č je stavil nujni predlog radi letošnje suše v ptujskjem in ormožkem okraju. Prosil je za podporo, odpis davkovi in da se v oDeh okrajih ustavijo eksekucije.
Žalec. V pondeljek, dne 9. oktobra se je blagoslovila in otvorila nova ljudska šola v Žalcu. Blagoslovil jo je mil. g. opat celjski Fr. Ogradi. Med številnimi gosti smo opazili tudi celjskega okrajnega glavarja, nam. svet. g. Miiller-ja in okr. šol. nadzornika g. Zupanek-a.
Žalec. Izobraž. društvo priredi v nedeljo, 15. oktobra gled. predstavo „Vedeževalka" z govorom in petjem. Prireditev se vrši v prostorih g. Nidorfer ja na Vrbjih. Začetek ob pol 4. uri.
Italijansko-turška vojska. V okolici mesta Tripolis so zbrali Turki 10.000 mož vojaštva ter oborožili Arabce. Tripolitansko luko Tobruk so Italijani zavzeli. Ker se turške čete niso hotele udati, je admiral Aubry z obstreljavanjem zavzel Tobruk. Prebivalstvo v Tripolisu Italijani razorožu-jejo. Major Kagni je ukazal tekom treh dni izročitev orožja. Kdor ga ne odda tretji dan bo ustreljen. Turške čete se nahajajo 10 milj od Tripolisa. Italijanske predstraže vznemirjajo Turki. Poroča se o bojih v Tripolisu. Vojna je pričela na suhem. Oddelek italijanskega vojaštva je hotel za Tripolisom priti do mesta Vehare, pa je bil odbit. 40.000 Mohamedancev se nahaja pripravljenih za boj za Tripolisom. Mesto in luko Bomba so Italijani zavzeli. Itajija odklanja ponovno ponujano nadoblast sultanu nad Tripolisem, in hoče imeti Tripolitanijo kot svojo last. Italijanski kralj se je pripeljal 9. okt. v Neapolj pozdravit v Tripolis odhajajoče vojaštvo.
Poročilo o sejmn goveje živine ▼ Gradca
dne 5. oktobra 1911.
Prignalo se je 101 vol, 93 bikov, 106 krav, 6 telet. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 103 do 106 K, srednje debeli 90 do 98 suhi 86 do 88, biki 78 do 96, lepe pitane krave 78 do 86, srednje debele 60 do 76, suhe 54 do 58. Tendenca: Pripeljalo se je 180 komadov manj, kot prejšni teden. Cene poskočile.
Na svinjski semenj se je pripeljalo 2522 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 130 do 140 K. Cene napredujejo.
Listnica upravništva.
Inserate sprejemamo le še do srede. Izostali pridejo prihodnjič.
Listnica uredništva.
Kapela pri Radencih: Dobili še le pred sklepom uredništva. Ver-žej: Hvala! Pride prihodnjič ! Partinje: Oddali Gospodarskim Novicam. Hum: Dobrodošli kot dopisnik ! Oglasite se večkrat.
Pojasnila o inseratih
daje Hpravjiišfro samo tistim, hi priložijo vprašanju znamko za 10 s.
i
Loterijske številke:
Dne 7. oktobra 1911. Trst . . 85 47 90 14 30 Lino . . 57 18 54 50 41
Na prodaj je dvoje velikih in lepih posestev. Prvo potestvo ima 18 oralov travnihov in njiv s približno 1000 sadnimi drevesi in 4000 drogi hmelja, več oralov gozda, hišo za stanovanje, hlev in kozolec. Posestvo leži v bližini farne cerkve in je od železniške postaje oddaljeno s/i ure. Drugo posestvo leži blizu okrajne ceste, od železniške postaje '/, ure oddaljeno in ima 15 oralov travnikov, njiv in sadonosnikov, več oralov gozda, lep vinograd, hišo za stanovanje, hlev, kozolec in popolnoma dobro ohranjeno opekarno. Cena obeh posestev po dogovoru. Naslov prodajalca pove upravništvo lista.	968
1

Oene deželnih prldelkoT,
1
Tirdka Alojz Maček,
trgovina z železom in stavbenim materialom v Mariboru, Tržaška sesta 25, zraven bolnišnice, priporoča po nizkih cenah zagorsko apno, portlant in roman cement, traverze, železo za vozove, strešno opeko, peči, štedilna ognjišča, priprave za iste, kotle iz kovanega in litega železa, žganjske kotle,umetni gnoj, oglje za kovače itd. Priporoča še kotle-parilnike, po nižjih cenah kot od a-gentov. Vel. zaloga krst in nagrobnih križev. - Zarezna strešna opeka I a 1000 kom. 72 K, II. 60 K, biber-glad-ki I. 5o K, II. 30 K. — 986
Trgovci!
Sveža jajca kupujem vedno po najvišji ceni. Ponudbe na:
Anton Prah,
Dunaj IV, Schonbrun-nerstrasse 7.
Na željo pošiljam refer.
Dopisuje se lahko slovensko.
Hrastov les, posebno doge za sode, najmanjše in največje, vseh vrst v veliki množili, tudi cela debla za mlinske in tovarniške gredelne, les za preše, hleve in mostove, sploh za sodarje, tesarje, in mizaije, vsane velikosti in množine ima na prodaj Franc Vogri-nec-, p. Sv. Andraž v Slov. gor. žel. postaja Ptuj.	976
Na prodaj je lepo posestvo, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, njiv, travnika, sadonosnika, gozda, zraven pripada ena lepa viničarija. Proda se skupaj ali vsako posebej. Vse posestvo je blizu mtsta. Vpraša se pri lastniku g. Bračko Friderik v Vodolah pri Št. Petru blizu Maribora.	977
Kože in volno
kupuje po naj tišjih cenah Kari Granitz, Maribor, Gosposka ulica štev. 7. Maribor.	982
licenca -
za trgovino mešanega blaga sprejme takoj Alfonz Sket, trgovec v Dremljah pri Sv. Jurju ob juž. žel.	1035
Posestva, dobičkanosna in krasna vsake velikosti v mariborski okolici so po ceni na prodaj. Brezplačna pojasnila daje Josip Sernec, Gradiška, p. Pesnica.
Štefan Kaufmanfl
trgovina z ieleznino
v Radgoni, priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. 23
Na prodaj je posestvo, ki meri 5 oralov zemlje, 1 >/j orala njiv,
1	*/« orala sadonosnika in brajd in
2	orala gozda, popolnoma dora-šenega. Hiša je z zarezno opeko krita, obsega dve lepi, veliki sobi kuhinjo in z zaprto krasno verando. Vodnjak je pri hiši. Hlev za pet gotedi, pet svinjskih hlevov, preša, pod Bjo pivnica in klet, žganjarija in soba za družino. Vse zidano in v najboljšem stanju. Hiša in posestvo je na krasnem hribčku v Št. Ilju v Slov. gor., odkoder je lep razgled na izhod, jug in zahod. Oddaljeno od postaje in cerkve 15 minut. Pripravno za penzijcniste. Proda se takoj. Cena 8500 kron. Vpraša se pri g. Konrad ŠkofF, gostilničar, Kitzek bei Leibnitz.	1004
Hiša z brajdami in tobačno trafiko dva vrta za zelenjavo, sadonosnik, lipe brajde, ki dajo dva polovnja-ka vina, ena njiva se jako po ceni in takoj proda. Vpraša se Pekre št. 3 pri Mariboru.	1000
Proda se novozidana hiša na Teznn pri Mariboru št. 86 obstoječa iz dveh sob, ene kuhinje in kletjo, tik hiše je studenec, z dobro vodo in lep vrt za zelenjavo, gospodarsko poslopje se po ceni proda. Več se izve v gostilni Rabušek na Teznu pri Mariboru.	998
Novozidana hiša s 5 sobami, štiri kuhinje, en oral njive za stavbene prostore, studenec pri hiši. Hiša je 20 minut od mesta Maribor. Za stanovarga se dobi 600 K. Se proda radi druge kupčije za 12000 K. Jos. Nekrep, sta>beni mojster v Mariboru, Mozartstrasse 59.
1015
Blizu Celja
se proda nova hiša, 9 let davka prosta, z vrtom. Izplačati bo treba 4.400 K. Oglasiti se je treba v Sp. Hudinji št. 65.	1028
Izvrstno sladko seno, 50 met stot. po 8 K, proda Janez Golob p. d. Volovltk, posestnik v Podteru, p. Ljubno, Savinjska dolina. 1042
Organist, cecilijanec in cerkvenik ob enem dobi službo s 1. nov. t. 1. pri Sv. Lovrencu na Dr. pil-ju. Prošnjik, lepega zadržanja, izveden v računstvu, ki bi vodil tajniitvo v mlekarni, se naj osebne kmalo oglasi pri tukajšnjem cerkv. predstojništvu.	1044
Učenca, zmožnega slovenskaga in nemškega jezika sprejme takoj J. Berlisg, trgovina z mešanim blagom v Rogatcu.	1018
Organist in cerkovnik se sprejme takoj. Plača v denarju in koiek-turi. Župnijski urad Javorje p. Črna, Koroško.	1021
Ena enonadstropna hiša je na
prodaj na glavnem trgu v Mariboru. Vpraša se pri Ivanu Mramor v Studencih pri Mariboru, Šolska ulica 9.	1038
Ena enonadstropna hiša je na
prodaj zavojjo starosti posestnice v Mariboru, Schmidplatz. Vpraša se pri Ivanu Mramor, v Studencih pri Mariboru, Šolska ulica št. 9.
1040
Hlapec—volar, samec, star 28 do 45 let, vešč vsakega poljskega dela, se takoj sprejme v mestnem župnišču. Letna plača "170 K. Naslov gospodarja pove upravništvo tega lista	1032
Cerkvenik, ki je že mnogo leta točno in zvesto opravljal cerkve-niško službo v veliki župn ji, želi spremeniti službo. Najraje bi služboval v kaki večji župniji na Spod. Štajerskem. Naslov v uprav. 1037
Naznanilo.
Kupujem vsake vrste zrno in tudi les po najboljši ceni; tudi s« menja zrnje z moko. Janez Špes, posestnik parne žage in mlinar t Mariboru, nasproti dragonske kasarne, Magdalensko predmestje.
150
Učenca sprejme takoj Jakob Golobi č, kipar injklesar v Ljutomeru za kamnoseško obrt. Učenec dobi hrano in obleko, pomočniki te stroke služijo K 3'60 do 5 K na dan in še višje.	1083
Na prodaj Je dobro urejeno posestvo, 10 minut od trga Žalec. Obrniti se je do fospcda Vinko Vabiča, trgovca in posestnika v Žalcu.	1062
Na prodaj
zelo lepo in rodovitno posestvo v Kovačji vasi št. 8, pol ure od mesta Slov. Bistrica. Prav velika in lepo zidana hiša s tremi sobami, obokan hlev za 6 glav živine, 3 kleti in skedenj, 5 svinjskih hlevov, velik sadonosnik, ki vsako leto rodi, njive in travniki, gozd, skupno meri posestvo 147a orala Več se izve pri posestniku. 1047
Iščem posestvo v poljčanski ali konjiški okolici, ki naj bo v dobrem stanu, kjer se lahko redi 1 krava ali da se toliko v najem dobi. Cena naj bo do 16 sto ali 18 sto kron. Naslov v upravništvu.
1056
Prodajalka zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi službo spremeniti. Nastopi lahko službo s 15. novembrom. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo Slov. Gospodarja.	1055
Enonadstropna hiša ob no^em drž. mostu, z majhno dobro idočo go< stilno in lepimi stavbenimi prostori Be takoj prod». Plača se 10.000 do 12.000 K ostalo se lahko vknji-ži. Kje pove upravništvo. 1049
Šivilja, dobro izurjena, išče službe. Naslov pove uprav. 1054
Pozor! Želim vzeti v najem prostore za trgovino v zdravem in prometnem kraju Sp. Štajerskega, če mogoče v kakem trgu ali mestu. Ponudbe na upravništvu lista pod šifro „Novo let« 1912". 1058
Priden in pošten hlapec srednjih let, želi svojo službo ob novem letu zamenjati, je navajen vsakega poljskega dela ia setve vsake vrste je navajen pri konjih, ima dobra spričevala. Nislov pri upravništvu lista.	1052
Gostilna tik železniške postaje Pesnica, se da pošteni, slovenskega in nemškega jezika vešči osebi s 1. novembrom t. 1. na račun. Pojasnila daje gospod M. Zinauer, Sv. Jakob v Slov. gor. 1066
Pridna, poštena in dflaljubna dekla, ki zna domač kruh peči in krave moliti se sprejme pri Konrad Fiirstu v Ptuju. Imeti mora dobra spričevala.	1064
Mizarski pomočnik se takoj v delo vzame pri Fr. Dorflioger, Maribor, Kaserngasse 15. 1050
Trgovski učenec, priden in pošten z dobro šolsko izobrazbo, vešč slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme pri P. Starašina, trgovina mešanega blaga in železa v Cirkovcah pri Pragarskem. 1051
Dekla, pridna in poštena, ki je vsakega dela navajena, se takoj sprejme v trgovini. P. Starašina, Cirkovce pri Pragarskem. 1052
Prodajalka, vešča slovenskega jezika, v manufakturni in špecerijski stroki izurjena, se s 15. oktobrom sprejme pri Antonu Golenko, trgovcu mešanega blaga, Sv. Miklavž pri Ormožu.	1026
Sukno
WiSÄSs
manufakturno blago "razpošilja najceneje
jugoslovanska
t«ipoiHl«H»
K. Stemedi
y Celiti.
Vzorci zastonj.
ime pridelka.		Gradec j		t* o x> S		Celje		Ptuj		Ormož j	
		K	V	K	v	K	v	K	v	K¡	v
		__	_	12	10	12	50	12	_	11	„
Rž.......		0	60	10	70	9	50	10	_	9	60
	o	9	30	8	75	9	_	U	_	8	60
Oves......	t	8	80	10	17	9	50	10	_	9	_
Koruza.....		—	—	9	42	10	50	11	_	10	r.o
Proso......		—	—	9	—	—	—	—	_	9	_ j
		—	—	10	25	—	—	—	—		50
Sladko seno. . . .	ÖS	—	—	4	—	3	50	3	90	4	— i
Kislo „ . . . .		—	—	—	—	2	80	8	—	3	50 Í
		—	—	2	76	2	50	8	70	3	"i
		_	_		_	_	_		_	_	
		—	—	—	60	—	—	—	—		- (
		—	—	—	60	—	_	—	_	-	— 1
	S at	—	—	—	08	—	—	—	—	—	- 1
	s»	—	—	—	40	—	—		—	—	-
Surovo maslo . . .		—	—	2	50	—	—	—	—	—	t — i
	J4	—	_	1	80						I
8peh, svež ....	rH	—.	—	1	70	—	—	—	—	—	_ I
Zelje. kiBlo ....		—	—	—	24						- {
Repa, kisla ....		—-	—	—	20	—	—	—	—		
Smetana, sladka . . „ kisla. . .	1 liter	1 1 1	—	—	22 96 96		—	_	—	—	i --C -| i
Zelje, 100 glav ....		—	—	8	60	—	—		—	-	i - i !
					06	—		-	—		; i
Poslano!
Kitajci so že davno pred nami poznali mnogo važnih iznajdb: papir, porcelan itd., zvezdoznanstvo in računoslovstvo je bilo pri njih tudi zelo skrbno negovana znanost. Tudi naprava umetnega zobovja je tam že davno v rabi, ker Kitajec mnogo drži na svoje zobovje. Da se zabrani izguba zob, zadostuje skrbno čiščenje istih zjutraj in zvečer s splošno znanim sredstvom kakor je n. pr. Sargov „Kalodont".
é^ éfw ^m dai^Smn
sí
&H
»S
HK
„Titania"
»K
Neravadno hiter razvoj sopara.
Se pošilja na poskušnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte cenike.
M
01 ar
o
3 o
narejeni iz kovanega železa in kovinaste pločevine, torej trpežni
Vsako kurivo porabno.
70 odst. drv se prihrani.
Zastopniki se iščejo
„Titania" tovarne Wels 136, Niž.Avstrijsko
Največja specialna tovarna za parilnike v Avstro-Ogrski. Glavno zastopstvo Franc ASCn, Gradec, Mariengasse 22. —
iK
m
m <*
$ m
m m
u

m
Ormoška po
v
registr&vana zadruga z neomejeno zavezo,
ima svoje prostore v lastni hiši v Zgornjem mestu.
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo po 5 %• Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja vsakega leta. Hranilne knjiž ce se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti, so poštr.o hranilne položnice na razpolago (šek konto 44.613). Rentni davek plača posojilnica sama.
se daielo
na zemljišča in na osebni kredit po 6 %. Prošnje in listine za vknjižbo dela posojilnica brezplačno. Stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. Samo v uradnih uiah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.	978
Pri vseh vlogah je navesti nastopno opravilno številko.
n i « it E 571/11 Opravilna številka
18
ižbeni oklic.
Po zahtevanju Viljema Kukec, tehnika v Pragi, zastopa/nega po dr, Josipu Sernecu, odvetniku v Celju, bo dne
31. oktobra 1911 dopoldne ob 9. uri
pri spodaj oznanjeni sodniji, v izbi Štev. 7, dražba
posestev:
I.	vi. št. 92 in 332 kat, obč. Žalec;
II.	vi. št. 357 kat. obč. Gotovlje;	1031
III.	vi. Št. 358 kat. obč. Gotovlje;
IV.	vi. št. 219 kat. obč. Studence;
V.	vi. št. 612 kat. obč. Žalec;
VI.	vi. Št. 297 kat. obč. Leveč;
VII.	vi. Št. 360 kat. obč. Zabukovca, obstoječih iz hiše, gospodarskega poslopja, hleva, skladišča in zemljišč s pritiklinami vred, ki sestoji iz različnega orodja.
Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, so določene vrednosti, in sicer:
		Vrednost...	Najniž.ponud. pod tem se ne prodaja.	Vadij.
Odd. I.	s pritiklino 42334+9672	K 42430-72	K 30000"—	K 4243-07
Odd. II.		K 783-84	K 600-—	K 78-38
Odd. III.		K 783-16	K 600-—	K 76-31
Odd. IV.		K 2828-75	K 2000 —	K 282-87
Odd. V.		K 296068	K 2100-—	K 29606
Odd. VI.		K 111-12	K £00-—	K 111-71
Odd. VII.	1 K 9847-84		K 7000"—	K 9?4-78
Katoličani! Slovenci!
H kateremu krojaču se naj obrnemo ?
K
Jos. Macuh
v Mariboru, Stolna yl ,
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in si. občinstva za obilen obisk. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne. Zaloga črnega- in modnega blaga iz solidnih tovarn.
Prva mariborska
Maribor, Koroška cesta štev. 10.
kupi vsak dan 200 litrov mleka po najboljših cenah.
Dražbene pogoje, ki se obenem odobri, in listine, k,i se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd,) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznapienjeni sodniji, v izbi štev. 3 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena, ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kar dar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjiene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem okraju stanu-jočega pooblaščenca za vročbe,
C, kr. okrajna sodnija Celje, odd.. III. dne 1. septembra 1911,
POZOR!
Kdor hoče lepo hišo knpiti z obrtjo vred? Takoj na
prodaji
V Savinjski dolini, ob cesti, je na prodaj enonad-stropna, nova hiša, v njej se nahaja gostilna, trgovina, žg<mjetoč, trafika in pošta, vse dobro upeljano, potem marci, skladišče, ledenica, kegljišče, poleg hiše lep sadni in zelenjadni vrt in še en travnik; vsa to se dobi za 30.000 kron, ter je treba samo polovico takoj plačati, ostalo ostane vknjiženo. Več se izve v npravništvu Slov. Gospod. 1020
Franc Koban: kamnosek
poprej Al. Hsrifat v Račjem
se priporoča slavnemu občinstvu in čč. duhovščini za napravo nagrobnih spomenikov in drugih kamnoseških del. — Cene zmerne.	963
Hiša
s 5 sobami, shrambo, kuhinjo, pralnico, kletjo, skras-nim sočivjiim in sadonosnim vrtom, ležečo blizu železniške postaje in -župne cerkve v mestu na Spod. Štajerskem, se takoj proda.
Pojasnila daje upravništvo.
■—■^—■■81 ■ « 111.........................................
Na novo otforjeiia prodajalna pohištva
Karola Preis
v Mariboru, Stolni tri štev. 6.
prodaja po ngcdnestnih cenah popolno, lakirano hišno opravo .... 90 K popolno, polirario hišno opravo . . . . 150 K popolno staronemško hišno opravo . . . 190 K
Žimnice, vložnice 8 K, lepe postelje na valjar, postelje s nastevkom 15 K; mize 9 K; trde polirane stole K 2.80; kuhinjska kredenca, predalčne omare 28 K; trde, polirane postelje s nastavki 24 K; spalni divani, otomani 28 K; pristni nsniati stoli 9 K; jedilna miza na poteg 32 K; vse vrste lesnega in ta-pecirarskega pohištva, kakor za spalne in jedilne soba v največji izberi.
Edina zaloga štajerske tovarne za železno in meslngasto pohištvo Val. Bergman.
Žicaste podloge iz najboljše štajerske čice iz jekla 8 K; železno-okrižne postelje 16 K; postelje na jeklen oboj 22 K; pristne postelje iz mesinga s podlogo 65 K; železne umivalne mize 5 K.
Slobodno na ogled. Siobaden kup.
Razpošilja se na deželo. Dovoz na vse strani brezplačno, ilustrovani ceniki pohištva franko. 874 BBS-HUKMBBEBBI IBB IBE ......................| „
sem zavednim Slovencem mm
se naj topleje priporoča v blagohoten obisk
B. Ulear,
narodni brivec v Mariboru, Koroška cesta št. 7, a ■ m a
zraven Cirilove tiskarne.
Za dijake in vojake, še posebno znižane cene. 834
£3
■	D
■	■
a ■
Veletrgovina s špecerijo in 479 = z deželnimi pridelki ==
mlekarna AM Bernhard
1041
Anton Kolene: Celje
Glavna zaloga: Graška cesta 22 Podružnica: Narodni dom.
Prazen Jo Izgovor, da se mora blago iskati pri tnjcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povežano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi deželne in dmge pridelke, kakor oves, rž, pšenico, divji kostanj, želod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, malisno štupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho, i vinski kamen, itd. itd. sploh vse deželne pridelke po ~ najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsako?ratne vreče, ter petrolejske in oljnate sode
Imam tudi v zalogi riževo moko in otrobe za krmilo živine v ceni od 9 do 15 Kron 100 kg pri odjemu celega vagona ter „Lukulus" za pitanje svinj.
Ne pozabite
M 01
(B
a a>
Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
M. E. Šepec,
Maribor.
Grajski trg.? 1036a Burgplatz.
(D
N
0)
i
to
9) tal
(D
Trgovina s steklom = porcelanom in kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cesta!7
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo so-lidno in najcen. izvršujejo! j
S«*.
Oelavnloa za popravila
Dobro! Po fseni f
Točna postrežba!
VaSIka zaloga ur, dragoce sosti.srehrnins in optičnin stvar: po vsaki «eni.
M ia obroke! Illustr. senls tastom
SrsMofoa? od 20 do 200 K Niklauta remont.-cra K S'60 Pristna «rebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ara Sndiljka, niklasta Porodni prstani	j; S,—
Srebrne verižic	3'—
— Vežletna jamstvj —
Nasi. Bietinger
iiieod. Fehrenbach
urar in očalar 447
Maribor, flo»pMk> mm žk
ztatnio« in srebrt
7 —
1P--
4'— S*—
IJUPSKA HRANILNICA
in POSOJILNICA V C£IJU
regristrovana zadruga	z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graska cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vlage po 4*/»•/. brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obratovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po smnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
MMMMIMBBt
uraduje
vsak torok in potek dopoldne. Prošnje m sprejemajo in po jasnila se dajejo VBak dan, izvzeniii praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poStno-hranilnične položnic«, itev. 90465 Telefon ima it 8. Za brzajav« zadostuj« naslov: Ljudska posojilnica Celje,
posojuje
na zomljiida po S°/, de	t amortinacijo ali brez aa
zastavo vrednotnih listin m «a oefbai kredit ped ttgoM«! pogoji. Konvertqj« vtojrtoae (Mjpve pri drugih navodih in iztnjqje svojim Maaoa t^jfh tetjMve. Proit*« ki UbMm mm vknjfifeo drtft fcmpMno, stranka plača 1« koteke.
I Kje se kupuje
$ v Ljutomeru i * n najceneje S
J V novi štacuni Marije Kocuvan nasproti D gostilne VaupotiCeve v Ljutomeru. 1065
Vzgojališče za deklice
(internat)
il šolskih sester v Narodni Soli družbe
■■■ ■■■
sv. Cirila in Metoda v Velikovcu
m ...
se priporoča p. n. slovenskim starišem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se prične dne 4. novembra t. 1. Plačila 26 kron mesečno
Oglasila naj Be blagovolijo poslati čč. šolsiim sestram v Velikovcu na Koroškem.	1048
Prva Štajerska
trsničarska zadruga
pošta Juršinci pri Ptuju
ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Ceniki so brezplačno na razpolaga. 1057
železnat® kina-viu»
Higien. raistavs Dnaaj 1808: DržavD» od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, msk'-krvne in rekocvašeseente. Povsredt voljo do jedi, ufefiaje živce in popravi kri. Izboren oktss. Nad 7000 »drsT-niških spričeval
>• g, \i J?oni leteTilii
Tritcte-Bareol«!
Kavi m v 2«k*rnah v steklenica!» po pol t i S 8'88 in p* Ul	1 I i E 4'80.
I.
Lovske puške, in revolverje
vsake vrste, se po ceni prodajo, dokler bo kaj zalogi. Čutič, puškar, Maribor, Grajska ulica 18.
m	m.i	1028
brzoparilniki za 3S krmo so najboljši!
Slov izboljšan sestav!
Močna izpeljala popolnoma iz kovanega želesa in železne pločevine!
Svarilsefcred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega ieleza!
Zahtevajte cenike.	Dopisuje se slov.
Delniška družba	.
Alf« Separator
r% 110	Duna. Xn/3
Dobro računate!
in prav izvolile so one go -spodinje, ki nporablj&jo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pravega ¡Francka:" seje mnoga desetletja kot najbolj ugajaj oča, njegova izdatnost kot n^jkrepkejša izkazala.	532
Molitvesike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj is aluKinijnsss itd. itd. priporoča TIskarna sv. Clrsia v
Maribora ob Dr.

448 »a debelo in ste drobna
po najnižjih cenah svoj© bogato	steklene ia
svetilk, ©gledal, TsakeTrafeili lip i« ©kvirjeT
*tafe? ¡rssfesfe dtai p ri sesrSrasili Bn pe
5p	<<>0
Rudolf Pevec
1059 y Mozirju ima v zalogi veliko izber manufakturnega, špecerijskega blaga, šipe, železnino, steklo, porcelan, cementno zalogo tovarne Trbovlje, posebno lepo zalogo nagrobnih vencev. Nadalje kupuje vse poljske pridelke, posebno hmelj, maslo, jajce, gobe, jaboljke, laneno seme itd. — Kupujem in prodajam izborna domača, bizeljska in haloška vina.
Naznanilo-
Amerikansko cepljene trsje, 50.000 tisoč komadov je na prodaj, korenjakov, Rip. Portalis 20.000 komadov, in kluči Rip. Portalis za suho cepljenje 50.C00 komadov.
Seznam trt:
1 Mosler. 2. Burgunder beli. 3. Muškat. 4. Gutedel, b. r. 5. Ranfol. 6. Kapčina. 7. Laški rizling. 8. Silvanec. 9. Rulandec. 10. Traminec. 11. Sylvanec muškat. 12. Porto -gizec. Vse te trte so cepljene na Rip. Portalis.
Kdor si v jesen trte naroči, so cenejše kakor spomladi. Naročila ee sprejemajo, dokler je kaj v salogi. Cena po dogovoru.
Janez Werbniak,
1051	posestnik—trsničar na Brega p. Ftaj.
■fHls
IH
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno !
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.
■ ■ l
Postrežba poštena! ¡(.a jesen in zimo. Cene primerne!
priporoča
narodni in domači trgovec
Franc Lenart v Ptuju
velikansko izbiro novodošlega moškega in ženskega sukna, nadalje vsakovrstnega por-hata, hlačevine, odeje, konjske koče itd.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim zaancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen naj pove — meni.
Priporoča se
Franc Lenart v Ptuju.
26
1 kg. sivega puljenega K 2—, p61 belega K 3.30, belega K 4.—. prl-ma perje mehkega kakor puh K 6.—, veleprtma oglajeneg* najboljšega K 8—, mehkega perja (puha) sivega K 6.-, belega K 10.—, 842 prsnega puha K 12.— 0(1 5 kg. naprej poštnino prosto
narejene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nan-kinga), pernica, velikost 170 krat 116 cm z dvema zglavnicama. te dve 80 krat 56 cm, zadosti napolnjene, z novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitnim perjem K 16"—, napol maha K 20 —, maha K 24--, pernica sama K 12—, 14—, 16—, zglavmea h. 8—, 3-50, 4 -, pernice 180 cm krat 140 cm, velike K 15—, 18—, 20—, »glavnice 90 krat 70 ali 80 krat 80 cm, K 4 50, 5—, 5'50, blazine iz gradla 180 krat 110 cm K 13—, K 15, razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, od K 10— naprej poštnine prosto.
M.il;s Berger v Dcšenicu štev. 345/a, Sumava.
Kar ne ugaja, se zameni ali denar nazaj. Ceniki obležinah, odejah prevlekah in drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.
Trgovina s cementom in stavbenimi izdei Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse št. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalego cem@n?nih Cevi, Stopnic, korlf, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnafih cevi, mcrfla-kerske |»l©^če itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenab.
Važno je za delavce,
ako se \e, kje :e po ceni kupi obleka. Prizrano po ceni se dobi blago za obleke, perilo in obleka pri
Adolfu Wesiak v Mariboru Dravska ulica 4.
Dobi se trpežno blago po zmernih cenah. Kdor enkrat kupi, ostane stalen odjemalec.	1013
ROBERT
od motorja oddaje 100 kg. po 26 K,
Tiskarna s?. Cirila y Marta,
Matías
ROZM
kamnoseški mojster
Nova vas 50 pri Mariboru
priporoča svoja izdelovanja nagrobnih spomenikov iz različnega marmorja, kakor tudi nagrobne podobe; prevzame tudi vsa cer-: :: kvena in stavbena dela. :: . 1010
Po najnižji ceni. Po najnižji cf>ni
žgantarna ¥
priporoča suojo taa žgano slivovo, troplnouec, vinsfto . Ä a žganje, brinjem tabor tudi ItCIlt&iiil