OKTOBER + ST. 10 Poleg 100-letnice obstoja in de¬ la organizacije Rdečega križa in 10-letnice organizacije in izvaja¬ nja tečajev Prve pomoči praznu¬ jemo v tem letu tudi 10-letnico prostovoljnega krvcda i a.lstva, Pred desetimi leti je dajalo kri le majhno število plačanih krvoda¬ jalcev. To pa seveda ni ustrezalo niti našim nazorom niti potrebam zdravstvene službe. Zato je druž¬ ba poverila organizaciji Rdečega križa zbiranje prostovoljnih krvo¬ dajalcev. Ta je svojo nalogo tu¬ di vestno izvršila; uspehi so 'bili veliki, saj se je iz leta v leto vz¬ poredno z vedno večjo potrebo do krvi večalo tudi število tistih, ki so jo bili pripravljeni dati. ta¬ ko da danes že lahko govorimo o množičnem krvodajalstvu. Nagel razvoj zdravstvene služ¬ be, ki v sodobnem zdravljenju unorablja vedno več človeške kr¬ vi. kakor tudi razno vrstne ter vedno huiše in številnei*e nesme- če in poškodbe zaradi hitre indu¬ strializacije, mehanizacije in na¬ glo naraščajočega prometa pa terjajo ne več iz leta v leto. mar¬ več iz dneva v dan več in več krvi. To je privedlo do tega. da dqri°s ne moremo več prepustiti skrbi za organizirano zbiranje prostovoljnih krvodajalcev le or¬ ganizaciji Rdečega križa. Prepo¬ trebne količine krvi bo mogoče zdravstveni službi zagotoviti le ob tesnem sodelovan ju vseh d.ruž- Vro-oolit.ičnih organizacij zdrav¬ stvene službe in vseh državi j a- Kdo je lahko krvodajalec? Vsak zdrav državljan bi si mo¬ ral šteti v dolžnost, da pomaga sočloveku, saj s tem tudi sebi zagotovi potrebno količino krvi za morebitno potrebo. Vsak ob¬ čan je dolžan prispevati družbi po svojih sposobnostih in zmož¬ nostih — ta z aktivističnim de¬ lom v organizaciji RK ali drugi družbeni organizaciji — drugi, zdravi pa z oddajo krvi. Kakor vsako leto, bo tudi letos v naši občini prostovoljna odda¬ ja krvi v dneh od 12.—14. no¬ vembra in sicer dva dni v II. Bi- strici in en dan v Knežaku. Za vsak dan je treba zbrati 170 kr¬ vodajalcev (tu niso všteti more¬ bitni odklonjeni). Ob potresu v Skopju se je prijavilo 413 krvo¬ dajalcev, ki so bili pripravljeni oddati svojo kri za ponesrečene; nanje računa občinski odbor RK tudi pri rednem odvzemu. Da pa zadostimo postavljenemu planu, moramo zbrati vsaj še 200 pri¬ javi jen cev. V zahvalo tistim, ki so že da¬ rovali svojo kri. organizira občin¬ ski odbor Rdečega križa dne 6. oktobra 1963 v domu družbenih organizacij proslavo dneva krvo¬ dajalca. Ob tej priliki bodo raz¬ deljene 3 zlate in 17 srebrnih značk za desetkratno in petkrat- no oddajo krvi. Na proslavo so vabljeni vsi krvodajalci. Občani, ^zagotovimo Si more¬ bitno pomoč krvi s tem. da jo zdaj darujemo za drugega! Stana Pugelj nov. S prostovoljnim delom gradijo mostove Krajevna organizacija Sociali¬ stične zveze Kuteževo je pred kratkim sklenila na svojem mno¬ žičnem sestanku članstva, da bo s prostovoljnim delom prebival¬ cev Kuteževega zgradila tri mo¬ stove. Tu je namreč bila ^velika nevarnost za šoloobvezne otroke, zlasti v jesenskih mesecih, ko na stori j o večie poplave in so bili cesto prehodi čez vodo tve¬ gani. saj zasilne brvi res niso mogle {nuditi otrokom varnega prehoda čez vodo. Da bi akcijo kar najbolje po¬ spešili. so na množičnem sestan¬ ku članstva hkrati še sklenili, da bo vsak prebivalec v vasi prispe¬ val skupaj 120 prostovoljnih de¬ lovnih ur: sprejeli so še program dela. Tisti lastniki, ki irnaio v- prežno živino, bodo dali svoj pri¬ spevek s prevodom vsega potreb¬ nega materiala za zgraditev treh mostov. Menijo, da bodo gradbe¬ na in druga dela no dograditvi veljala nad en in pol milijona di¬ narjev. Pobuda krajevne organizacije Socialistične zveze Kuteževo ie nedvomno zelo koristna in hvale vredna, saj bodo vaščani s skup¬ no akeiio v zelo kratkem času preprečili morehdne nesreče, ki bi se lahko zgodile zlasti šolskim otrokom, občinski skupščini pa bodo pomagali s svojim prispev¬ kom pri reševanju dokaj perečih komunalnih n drugih naprav na vasi. s katerimi se ukvarja ob¬ činska skupščina že vrsto let; zla¬ sti pa se glede teh vprašanj često oglašajo tudi njeni poslanci na rednih sejah in zahteva i o pospe¬ šeno ureditev komunalnih naprav. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Mladim rodo¬ vom sedanjih in prihodnjih dni (Nadaljevanje s 4. str.) v šolo ter izročila poslopje svo¬ jemu namenu. Predsednik šolske¬ ga odbora, tovariš Dolgan An- ton-Branko, je v imenu odbora in šolskega kolektiva sprejel stav¬ bo v upravljanje ter zagotovil, da bodo vsi družbeni organi pri u- pravi šole skrbno varovali to ve¬ liko pridobitev našega mesta in da bodo vložili vse sile za čim • # boljši uspeh pri pouku in vzgoji naše mladine. Nato je povabil vse prisotne, naj si ogledajo notranjost poslo¬ pja, čemur je na stotine in sto¬ tine zbranih občanov rade volje odzvalo. Po ogledu je pri vseh prevladalo' veselje in vzhičenje nad to 'izredno lepo pridobitvijo našega mesta. Več kot desetletno češpljevo drevo so medvedje podrli kot slam¬ nato bilko J. Keuc Medvedi so opusftošili češpljeve nasade v Zabičali Pred kratkim si je posebna strokovna komisija ogledala če¬ špljeve in jablanove nasade v Za¬ bičah, kjer so medvedi povzročili nad pol milijona škode. Računa¬ jo, da je škoda, ki so jo povzro¬ čili medvedi v nasadih sadnega drevja v podgorski dolini še več¬ ja, ker iz ostalih vasi še niso pri¬ javili škode, ki je bila povzro¬ čena. j Medvedi postajajo v podgorski dolini vsako leto bolj nevarna di¬ vjad, saj je pred štirimi leti, ko je bila storjena podobna škoda, po pripovedovanju tamkajšnjih prebivalcev tu le ena medvedka z dvema mladičema, danes pa tr¬ dijo, da je število medvedov na¬ raslo na deset. Res je, da trenut¬ no napadajo 1 samo nasade jablan in češpelj zaradi plodov, ker se s tem hranijo, postavlja pa se resno vprašanje tam živečih lju¬ di, kaj bo čez nekaj let, ko teh nasadov več ne bo. Lovske družine so sicer že za¬ prosile pristojne organe SRS za dovoljenja za odstrel medvedov, vendar niso za to dobili potreb¬ nega razumevanja. Menimo, da bodo morali vsi pristojni organi od občinske skupščine, lovskih družin in zvez malo resneje pro¬ učiti nastali problem prodiranja medvedov v podgorsko dolino in pod v zeti skupne ukrepe, da se odpravi morebitna nevarnost za ljudi in živino, sicer se lahko zgodi, da bodo tamkajšnji prebi¬ valci prisiljeni podvzeti sami u¬ Teden borbe krepe proti medvedom. proti-TUBERKULOZI Ena glavnih dejavnosti organi¬ zacije Rdečega križa je borba proti tuberkulozi. Med oblike de¬ la na tem področju spada tudi organizacija Tedna borbe proti tbc. V letošnjem letu je ta teden v dneh od 22. do 29. septembra potekal pod geslom »tuberkuloza je še vedno problem nas vse h« s ciljem, da bi sleherni sodeloval in prispeval svoj delež pri izko¬ reninjenju te zahrbtne bolezni. Čeprav je tbc bolezen, ki izu¬ mira in je — zahvaljujoč se so¬ dobni medicini — postala ozdrav¬ ljiva ter je vedno' manj njenih smrtnih žrtev, predstavlja v Ju¬ goslaviji še vedno družbeni pro¬ blem, ki zasluži vso našo pozor¬ nost. Najvažnejše orodje v boju za zmago nad tbc je vsekakor še vedno zdravstvena vzgoja prebi¬ valstva, ki jo izvaja organizacija RK; ni pa to vse, ker je tuber¬ kuloza še prav poseben problem, ki ga uspešno rešuje le družba v celoti z aktivnim przadevanjem vseh družbenih činiteljev. Inter¬ venirati morajo krajevne in sta¬ novanjske skupnosti, politične in družbene organizacije, ustanove in gospodarske organizacije z or¬ gani družbenega upravljanja in delavskega samoupravljanja. Ve¬ deti moramo, da je tuberkuloze ponekod v svetu in tudi pri nas še precej. Tuberkuloza predstav¬ lja za, državo veliko breme, če u pošte varno stroške zdrav 1 j en j a, število izgubljenih delovnih dni in pa dejstvo, da je mnogo tbc bolnikov v dobi največje delovne sposobnosti in delovnega poleta. V Sloveniji smo že tako daleč, da bi tuberkulozo lahko izkoreninili; to bomo tudi dosegli, če bomo vsi aktivno sodelovali v boju pro¬ ti njej. Tudi naša organizacija RK se poslužuje v borbi proti tbc zdrav¬ stveno vzgojnega dela in je v o- k viru Tedna tbc v naši občini or¬ ganizirala vrsto predavanj o tej temi, posebno na šolah in vaseh, kjer so jih v glavnem izvedli pro¬ svetni delavci. Bila je organizi¬ rana tudi razstava, ki je poleg borbe proti tbc prikazala tudi druge dejavnosti Rdečega križa v naši občini. Stana Pugelj OKTOBER + ST. 10 Kmetijski nasveti kg nitramonkala, ob drugem do- preje spomladi 140 kg). gnojevanju zadnje dni februarja ali prve dni marca (ko se poja- Žita zemljo izčrpajo in ji tudi pokvarijo zlog. Zemlja se pod Ing. Jože Žnidaršič vi zvonček), pa še ostalo. To dru- tom utrudi. Lep primer za to v re v mokri, druge pa v presuhi go dognojevanje je predvsem va- JESENSKA SETEV zemlji. Da pride sem pregloboko žno za posevke, ki jih je zimski poskus, ki ga je 1843. leta začel Sir John Lawes in ki Za Slovenijo v splošnem velja, v zemljo ali da propade na po¬ vršju, je dostikrat vzrok to, da se zemlja pred setvijo ni dovolj mraz s hladnimi vetrovi precej poškodoval, ker pomaga rasttli- se še sedaj, po 120 letih, nada- Vsa ta leta so na enem nam, da hitreje obrastejo, vpliva istem polju pridelovali samo pše- da ozimna žita sejemo od 1. sep- usedla. Pri nas velikokrat napra- tembra do 20. oktobra; najprej, vi škodo burja, ki v suhih zi- od 10. septembra do 1. oktobra je mah brez snega odnaša zemljo na oblikovanje klasov in polnje¬ nje zrn. Gornje količine dušika so Primerne za res intenzivno nico. Pridelek je bil iz leta v leto nižii: medtem ko so malnem kolobarjenju pridelovali na vrsti ozimni ječmen, od 15. septembra do 15. oktobra ozim¬ na rž, od 20. septembra do 20. oktobra pa ozimna pšenica. V in na nekaterih položajih ustvar- pridelovanje pšenice, ko spomla- povprečno 38 g pšenice, so na ja značilne znake močne eolske di dognojujemo rastlinam tudi še preizkusni gncjni parceli, kjer so erozije. Od pri nas razširjenih s kalijevimi in fosfornimi gnojili. neprekinjeno sejali pšenico, dose sort pšenice najbolj prezimujejo V naših razmerah in za naše sor- hektar, na negno- planinskih krajih Slovenije je se- ruska Bezostaja I, Leonardi, San te, ki jih pri nas še največ seje- parceli pa v 115-letnem po- tev kakih 10 dni zgodnejša, na Pastore, Etoile de Choisy, pri če- mo, pa bodo dovolj tudi bolj vpnečju 'Samo 8,2 g na hektar Primorskem pa za prav toliko mer pa bolj kot sortna lastnost skromne količine. Angleži zato ne pravijo zastonj bolj kasna. V višjih legah mora- vpliva na dobro prezimitev do- Da bo posevek izenačen, je po- mo ozimna žita sejati bolj zgodaj bra jesenska agrotehnika. tnebno, da si pred setvijo izra- da je sprememba isto kot poči¬ tek in v našem poljskem kolo- kot v nižinskih sončnih legah in na mrzlih težkih zemljah prej, kakor na rahlih humožnih. Kakor Pri pridelovanju ozimnih žit, čunamo potrebno količino seme- barjenju bi se morali tega tudi predvsem pa intenzivnih sort pše- na, zlasti še, ker pri nas sejemo bolj zavedati. Na kratko lahko niče, je vsekakor najpomembnej- na naj slabši način z roko. Če vse poljske kulture razdelimo za vsako drugo poljščino, je tudi ši ukrep za dosego velikih i- seme ni povsem zdravo in kalivo takšne, ki zemlji koristijo (dete- za ozimn a ži ta važno, kako je njiva obdelana in pripravljena • • delkov dognojevanje z dušična- (če mu je uporabnost slabša), ga lia, lucerna) in na neugodnice timi gnojili. Intenzivne sorte pše- bomo sejali več. Ravno' tako bo Žita spadajo v drugo skupino, saj za setev. Pravzaprav je jesenska niče zahtevajo dosti več gnojil potrebno več semena za pozno napravijo zemljo nerodovitno in priprava polja za setev ozimnih kot stare domače sorte in se nam žit bolj važna, kot katerakoli dru- samo pri velikem vlaganju tudi go setveno delo. saj so žitne rast- izplačajo.. Dosedanje izkušnje so linice čez zimo izpostavljene mar- pokazale, da potrebujejo najbolj sikateri nepriliki: vlaga, ki stoji v lužah na njivi, je največkrat kriva, da žito zmrzne in da mu zahtevne sorte (Produttore, Funo- ne, Gene roso in Etoile de Choisy) od 90 do 100 kg čistega dušika setev in slabo zemljo, manj pa za boljšo zemljo, za dobro spo¬ jeno zemljo in podobno. Vsakdo si lahko sam izračuna potrebno količino semena: če je n. pr. naj¬ bolje posejati 400 zrn na kva¬ dratni meter in tehta 1000 zrn negodno: v njej zapustijo le ma korenin (humusa) in manj mi neralnih snovi, na njivo privabijo škodljivce in bolezni ter tako trudijo zemljo. Pri nas sejemo žito za gnojenimi okopavirami: krompirjem, peso, koruzo ali za sren potrga koreninice; neravno na hektar, San Pastore in Leo- nažega semena 40 gramov, bo na sočivjem. Oves je glede predhod obdelana ne dovoli enakomerne nardo pa približno 80 do 90 kg kvadratni meter posejal 16 gr zr- nika naj skromnejši rasti vsem vzniklim rastlinam dušika poleg kalijevih in fosfor- n ja (teža 400 zrn) oziroma 160 kg (pri povprečni vlagi sejemo ječ- nih gnojil, kar pomeni od 300 do na hektar Setev na roko zahteva Kolobarjenje zasluži mnogo men pšenico in oves 3 cm, rž 2 cm 500 kg nitramonkala. Četrtino te- nekoliko več semena tudi ori rži pozornosti in učenja. zato ga bo- in proso lem globoko), kar ima ga damo pred setvijo, decembra 180—190 ke\ ječmenu (140—200 mo kdaj dru podrobneje in za posledico, da rasten jo nekate- ob prvem dognojevanju 50 do 75 kg), pri ovsu, ki ga sejemo čim- bolj obširno PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA Aleksinac, 8. 9. 1963 Zato bi vas prosil, tovariš ured- Spoštovani tovariš urednik! nik, če bi to stvar uredili in mi Zanemari ena Služil vojaški rok. Staršem sem pošiljali samo en izvod. Z glasilom sem zelo zadovo- Zadnjič me je zanesla pot iz dobra. Videlo se je, da je redno pisal, naj me naročijo na vaš liist ljen. Prečitam ga od prve do zad- Podgrada proti Munam, najbliž- vzdrževana. Opazil sem tudi, da »Snežnik«. To so tudi storili. To- nje strani. Toda preveč časa mo¬ da »Snežnika« nisem dobil. Starši ram čakati na novo številko. Na¬ jemu kraju v sosednji republiki Hrvatski. Cesta do Mun se od- sem že na teritoriju Hrvatske. V bližnjem kamnolomu sem naletel so ponovili naročilo. Dobil sem praviti bi morali tednik, s čimer cepi blizu Staroda od glavne ce- na traktor, ki je vozil gramoz na list in v njem prečrtal seznam bi bila večina bralcev zadovoljna. ste. No, do odcepa je šlo s ko- cesto, ki sem jo pravkar prevozil, naročnikov. Bil sem tudi jaz med Če se ne da napraviti tednik, pa lesom pira v lepo in vesel sem bil seveda le do republiške (in ob- njimi. Prišel je drugi mesec. Ko naj bi izhajal vsaj dvakrat na vožnje v čistem jesenskem zraku. činske meje. Ali bi se dalo kaj je bila pošta razdeljena, sem do- mesec. Storite to, če je mogoče. Kako pa sem bil razočaran, ko napraviti tudi na našem odseku bil kar dva izvoda »Snežnika«. Lepo pozdravlja vas in pa bral- sem zavil na cesto proti Munam. omenjene ceste? Med vsemi, ki Takoj sem videl, da nekaj ni v ce »Snežnika« Čekada Anton Težko je reči, da je to še cesta. potujejo po tej cesti, bi bili po- redu. Pa sem si mislil, da je po- V. p. 5250/5 Velike skale strle iz nje, poleg sebno vaščani Staroda srečni, da mota in sem počakal en mesec. Aleksinac njih pa zijajo luknje, da bi se bi lažje dosegli svoje gozdove, ki Toda zopet sem dobil dva izvoda. Srbija lahko skrila divjad pred lovcem. jih imajo v tem predelu. Solidna postrežba Približno po treh kilometrih pa Joško Mavrič, je postala cesta nenadoma prav Pod grad Že dolgo sem čakal, da bodo pride nekdo v skladišče. Odgovo- dobili v prodajalni »Metal« v II. rili so, da pridejo. Bistrici štedilnika, kakršnega si S tovarišico sva čakala in ča¬ je želela moja žena. Končno je kala toda zaman Tovarišica prišla pošiljka s tovrstnimi šte¬ dilniki. Odločil sem se za nakup. je čakala naprej, midva s pre¬ voznikom pa sva šla v trgovino'. V ponedeljek. 9. septembra t. 1., Tam so mi rekli, da so prodajal- sem se okrog 8,30 zglasil v pro- ca poslali in bi moral srečati. dajalni »Metal«. V prodajalni ni- Vrnil sem se do skladišča in zo- so imeli štedilnikov, kakršnega pet čakal. Nato sem prosil v pi¬ sem hotel kupiti. Prodajalec mi sarni »Ilirije«, da so ponovno te- je rekel, da lahko dobim štedilnik lefonirali v trgovino. Odgovor je iz njihovega skladišča, če imam bil, da so prodajalca poslali. Na- prevozno sredstvo. Prav tak šte- to sva s tovarišico še nekaj časa dilnik je hotela kupiti tudi tova- čakala, nakar sem se napotil v rišica L. T. Tako sva skupaj od- trgovino, toda položaj se ni spre- šla proti skladišču, jaz pa sem menil. Po 2-urnem čakanju sva spotoma preskrDel prevoznika. šla s tovarišico brez štedilnikov Prišli smo do skladišča. Tam je domov. bil uslužbenec prodajalne »Me- Naj povem še to, da sem se tal«. Na vprašanje, če mi lahko predhodno zanimal za štedilnike izda štedilnik, je odgovoril, da so v Reki, Pivki, Postojni. Povsod v trgovini. Povedala sva, da na¬ šem naletel na lep sprejem. Pro ma tisti ne odgovarjajo. Nato je dajalci so mi ne da bi jih za rekel: »Tisti, ki vas je poslal sem, to posebej prosil šted i ln i ke » razkazali vse in celo sami pon u - i naj vam ga izda.« Na mojo pro- dili prevoz na postajo. snjo je telefoniral v trgovino, naj Zadnji večer ob tabornem ognju Jože Skrij Foto: Primc 3 OKTOBER 4 ST. 10 »Vso noč oči upiram v prazni mrak, vso noč po prsih tipljem bole¬ čine. Kot gora, Korotan, si mi težak« (Oton Župančič) Jesenice in še malo in vlak je zavozil v predor. Ko sem naštela na svoji uri 10 minut, je vlak prisopihal izpod Karavank. Koroška — zibelka Slovencev! V naravi se ni zgodilo nič poseb¬ nega — nad poljem je ležalo vi¬ soko poletje, koroški kmet je ko¬ sil otavo in žel oves — kot pri nas. Vozili smo se po dolini Ro¬ ža. Stali simo pri oknu z zemlje¬ vidom v roki in primerjali nem¬ ška imena postaj z našimi nazivi: Podrožca, Podgorje, Bistrica, St. Janž, Svetna ves. Tu se odcepi proga v Borovlje — naj večjo vas v Rožu, znano po svojih puškar- nah. Dolina se proti severu in ju¬ gu dviguje v gričevnat svet in iz¬ ginja v gozdnato pokrajino. Po¬ dobna je naši Reški dolini, le da je proti severu mnogo širša. Med polji vodijo bele ceste, mnogo je potokov, ki se izlivajo v Dravo. Peljali smo se čez Dravo in ob Glini prešli v Celovško kotlino. Naši govorici je prisluhnil mlad sopotnik in nas ogovoril po slo¬ vensko. Bil je Janez Resnik, štu¬ dent iz Velikovca. Segli smo si v roke in si pogledali v oči. Ko smo v Celovcu izstopili, je ostal z na¬ mi in nam razkazal znamenitosti mesta. Celovec je lepo mesto, uli¬ li ce so ravne in čiste, mnogo je zelenja in hiše, grajene v starem slogu, so nam vsiljevale spomin na davnino. Pot nas je vodila naprej k se¬ dežu Mohorjeve družbe, nato smo krenili na kraj, kjer je nekoč do¬ pri krnskem gradu. Nemo smo obstali pred simbolom, ki izpri¬ čuje, da so v tej deželi nekoč vla¬ dali in ljudstvu delili pravico knezi našega rodu in naše krvi. Na tem kamnu so sedeli in po¬ trjevali ljudstvu njegove pravice slovenski vojvode Valuk, Borut, Gorazd, Hotimir in drugi. V 15. stoletju je bilo ob tem kamnu na Gosposvetskem polju zadnje usto¬ ličenje vojvod v slovenskem je¬ ziku. Nato smo odšli na Novi trg, kjer stoji slavni celovški zmaj. Sedli smo ob vznožju mogočnega Herkulesa in opazovali življenje svetijava. Šli smo mimo trgovin, ogledovali smo izložbe in visoke cene. Koroška je draga dežela. Pozno ponoči smo se vrnili na že¬ lezniško postajo. Slovo od koro¬ škega Slovenca je bilo zelo pri¬ srčno. Šli smo v kolodvorsko ča- kalnico, da bi tam počakali na vlak, kajti naš cilj za naslednje jutro je bilo Gosposvetsko polje. Na klopeh so ležali potniki, če- prav je bilo na vseh štirih ste¬ nah napisano, da je to prepove¬ dano. Za red so skrbeli policaji, ki so dobesedno metali ljudi s klopi. Za nas — ne vajene take¬ ga ravnanja — je bilo to zelo smešno. Danilo se je. Zvezde so ugaša¬ le, na jugu so zažarele Karavan¬ ke v vsej svoji lepoti. Ob robu Podjunske doline se strmo dviga Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju moval Aškerčev »Zakleti ribič«. Hiše v tem delu mesta bodo po¬ drli, spomenike odstranjujejo, vi¬ deli smo samo vdolbino, kjer je nekoč stal. Ogledali smo si nekaj kultuenih ustanov, med njimi muzej, kjer smo se ustavili ob knežjem kamnu, ki je nekoč stal mesta. Nekam čudno mirno se nam je zdelo vse. Tu nam je naš spremljevalec začel odkrivati sr¬ ce. Čutili smo z njim in 80.000 Slovenci, ki živijo na južnem Ko¬ roškem. Mestne luči so se prižigale, mo¬ tila pa nas je slabaulična raz- v nebo Obir. Tam je domovina V or anče vi h Samorastnikov. Ne¬ koliko dalje je Peca, pod katero spi kralj Matjaž. Pripeljal je naš vlak in odpe¬ ljali smo se. Tu in tam so nas ob cestah pozdravljala značilna koroška znamenja. Do Gospe sve¬ te je dobrih 7 kilometrov poti. Tam smo izstopili in šli peš do vojvodskega prestola, ki je odda¬ ljen pol ure hoda od postaje. Ob prestolu smo obstali, kakor da se je čas premaknil za tisoč let na¬ zaj. Predali smo se spominom. Lipe ob prestolu so bolestno po- šumevale, zvonovi pri Gospe sve¬ ti so zvonili, razvaline Krnskega gradu so žarele v jutranjem son¬ cu, nad Gosposvetskim poljem je lebdela v zraku obljuba kneza, da bo pravičen sodnik in da bo spo¬ štoval pravice ljudstva. Ob koncu vojne je bilo osvo¬ bojeno tudi Gosposvetsko polje. Koroški partizani so stražili voj¬ vodski prestol, simbol naše prvo¬ bitnosti na 'tej zemlji, 1 ven dar nam tega drugi niso priznali in izgubili smo slovenski del Koro¬ ške. Domov smo se vračali ob Vrb¬ skem jezeru, na j več jem jezeru na slovenskem Koroškem. Deževalo je. Nebo se je sklonilo k zemlji in megla nam je legla v dušo. Bratje smo si po srcu in duhu in vendar gremo tako neprizadeto drug poleg drugega. Bosta njihov in naš otrok čutila, da sta bila nekoč eno? I Sredi razmišljanja smo dospeli I v Beljak, mesto naših bridkih spo- minov in kmalu nato smo prešli I Žilo. I Koroška je čudovita dežela, I polna lepot. Občutili smo globino H pesn i ko v e i zpo vedi: I »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti, hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti.« F. F Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat • mesečno. Izdaja ga občinski odbor j SZDL Ilirska Bistrica — urejuje j uredniški odbor. Glavni in vorai urednik Jože Keuc, člani ] uredništva: Franc Munih, Tone Gustinčič, Lado Škrlj, Iv. Šuštar, Lavrenčič Mirka, Milko Primc I in Danilo Gerk. Tehnični urednik: I Janko Novak. Tisk: Tiskarna CZP | »Kočevski tisk« — Kočevje. Letna naročnina 240 dinarjev. Tekoči ■ račun pri NB v Ilirski Bistrici | številka 602-12-3-101. Rokopisov I in risb ne vračamo I Spomini iz narodnoosvobodilne borbe »Ko so leta 1941 italijanski oku¬ patorji vdrli tudi v bivšo Jugo¬ slavijo, se je naše zatiranje še povečalo. Zbirali smo se in orga¬ nizirali za odpor in čim smo sli¬ šali, da so se začeli zbirati rodo¬ ljubi v gozdovih, so tudi naši Pri¬ morci doprinesli svoj delež. Začel se je še večji teror. Preganjali so jih fašisti, skvadristi in vsa itali¬ janska golazen. Toda Primorci nismo klonili. Držali smo se, to pa zato, ker je bilo ljudstvo enot¬ no. Pomagalo je partizanom, to¬ da ne samo kadgr jim je šlo do¬ bro, ampak &e raje jim je po¬ magalo, kadah so bili v težavah. Ravno v tem primeru so naša dekleta in žene dejansko dale ve¬ liko več kot žene kje drugje. Tudi če je prišlo v naše male vasi več¬ je število partizanov, so naše že¬ ne vstale tudi o polnoči in jim nosile hrano iz sosednjih vasi.« »V stari Jugoslaviji so bile stranke, ki so razdvajale ljud¬ stvo. Pri nas tega ni bilo. Pri nas poznamo samo eno stranko in to je OF. Bili smo zasužnjeni. Tukaj so izhajali razni časopisi. Duhov¬ nik ni smel prijeti v roke »Ju¬ tra«*. Ako ga je prijel, so ga po¬ strani gledali. Pri nas sta bila »Jutro« ali pa »Slovenec«** sveta, samo da smo dobili našo domačo besedo. Zato pa smo res srečni, ko vidimo, da ste prišli tudi vi nam na pomoč. Mi smo vam vda¬ ni, želimo sodelovati z vami in vami in bomo tudi pokazali, če bo treba. Prišli se bomo borit v vaše kraje, pomagat vam, vsi bo¬ mo šli skupaj proti skupnem so¬ vražniku, nemškemu okupatorju. V imenu naših Primorcev in slo- * Liberalni list v predvojni Ju¬ goslaviji. ** Klerikalni list v predvojni Jugoslaviji. venske Istre vas pozdravljam, kakor so mi naročili in vam za¬ gotavljam, da smo z dušo in te¬ lesom z vami, da bomo vsi eno, ena stranka, da bomo vsi skupaj delali za OF. živela Osvobodilna fronta!« že med govorom je bilo veliko odobravanja, ploskanja in vzklikov, ko pa je končal, se je dvorana tresla od navdušenja. Predsednik je nato predlagal tov. Škrlja v delovni prezidij, na¬ kar je bil predlog z viharnim plo¬ skanjem sprejet. Nato je govorila odposlanka iz rnbniškega okražja, Marija Ivan¬ čič, ki je povedala, da je izgubila moža v prvi svetovni vojni in da ji je pustil devet otrok, ka¬ tere je s trpljenjem in muko vzgojila v zveste državljane. 29. julija so štiri njene sinove oku¬ patorji prijeli, odrezali so jim roke, porezali so jim nosove in jih nato ubili. Povedala je, s kako bolečino je spremljala štiri krste prenesla pa je to samo zato, ker je vedela, da je dala svoje otroke v dar domovini, za osvoboditev slovenskega naroda. Pozvala je vse slovenske sino¬ ve in hčere, naj se odzovejo z veseljem klicu naše domovine in maščujejo po nedolžnem prelito kri. Nikdar naj ne dopustimo, da nam tujci uničijo še to, kar nam je pustil hudobni italijanski oku¬ pator. Ko je še nadalje govorila, je vsa dvorana vstala in ji plo¬ skala. Ob koncu je Bogdan Osol¬ nik predlagal tovarišico Marijo Ivančičevo v častni prezidij, kar so odposlanci z navdušenjem sprejeli. Govorilo je še mnogo govorni¬ kov. Jože Benca, odposlanec iz novomeškega okraja, je v svojem govoru predlagal, da bi odrekli begunski vladi pravico zakonitih predstavnikov slovenskega naro¬ da, ker kot zakonite predstavni¬ ke priznava Zbor odposlancev slovenskega naroda Izvršni odbor OF in Protifašistični svet narod¬ ne osvoboditve Jugoslavije. Pred¬ log je bil soglasno sprejet. Avgust Zupet je predlagal: 1 . Zbor odposlancev slovenska Logar Pepina, Via 3, Mecarata, Italia; Verdini Štefica Via Terpi 40/3, Genova, Italia Kraševec Nikola, škola NM, Srem- Kamenica Novem Sadu Milostnik Branka, Občinska skup¬ ščina, Ilirska Bistrica; Sertič Me¬ ri, Sarajevo, Ljeninova 113, BiH; Žele Franc, Vojkov drevored 18, II. Bistrica; Cekada Anton, V. p. 5250/5, Aleksinac, Srbija; Alojz Hrvatin, FE PEUFOLD Rd Mea- gili Adelaide, Australia; Tosatto Fani, Taniolo 5, Preganciol, Ter- vizo, Italia; Hodnik Marica, Lev¬ stikova 34, II. Bistrica; Frank Škrlj, 11802 Mc C KRAK EN Gar- field 25, OHIO Cleveland USA: Dani Seleš, 20 Tramway, St. Mas- cot, Sydney, Australia; Fočivz Marta, Vicola Castagneto 11, Tri- este, Italia; Vičič Jože, 4 Seocom- be St. Fawmer, Melbourne Vic, Australia; Slava Jakonjek, 3479 W. 63 St. Cleveland 2, Ohio; U- ljančič Marijo, V. P. 8413, Gornja Radgona; Vida Moretto Via Pao¬ lo Sarpi 11, Udine, Italia; Dekle¬ va Dušan, Podgrad 26, p. Pod¬ grad; Čebulj Ivanka, Fiorella La Guardia 10, Rijeka; Baša Slavko Kuteževo Bistrica: Batiste Mirko, Gubčeva 50, 11. Bistrica. snigar Alojz, Koseze 11, II. Bi¬ strica; Benigar Josip, Gubčeva 9, II. Bistrica; Benigar Jože, Kette¬ jeva 9, II. Bistrica; Celin Anton, Rozmanova 47, H. Bistrica; Dol¬ gan Anton, Vrbica 18, H. Bistri¬ ca; Fatur Anton, Bač, p. Knežak; Frol Ivan, Jelšane 40; Hrvatin Nada, Jablanica 26, II. Bistrica; Jenko Franc, Zarečje 20, II. Bi¬ strica; Jaksetič Mihael, Vrbica 13, II. Bistrica; Kalčič Franc, Novo¬ kračin 11, Jelšane; Kaluža Zdrav¬ ko, Ra teče vo brdo 13, Prem; Ka¬ stelic Karlo, Dobropolje 17, 11. Bistrica; Kerčmar Keš Anton Knežak Gregorčičeva 11. Bistrica; Kraševec Jože, Smrje 57, Prem; Mizgur Branko, Pre¬ šernova 24, II. Bistrica; Smrdelj Anton, Prem 25, Prem; Ivan Ste¬ gu, Gornja Bitna, Prem; Štraus Erna, T. Tomšiča 5, II. Bistrica; Skok Ludvik, Topole 63, II. Bi¬ strica; Tomšič Albert, Bač, Kne¬ žak; Tomšič Franc, Knežak, po¬ šta Knežak; Varjen Franc, Gub¬ ava 36, II. Bistrica; Vrh Fran¬ čiška, T. Tomšiča 11, II. Bistrica; Vrh Rafaela, Vodnikova 11, Ilir¬ ska Bistrica; Barbiš Anton, Kne¬ žak 8, Knežak; Barbiš Rude, Šembije 17, Knežak; Brne Anton, Zabiče 29, II. Bistrica; Iskra Jo¬ že, Podgraje 66, II. Bistrica; Iskra Matija, Zabiče 76, 11. Bistrica; Iskra Karlo, Podgraje 77, II. Bi¬ strica; Jeršinovič Janko, Zarečje 13, II. Bistrica; Juriševič Henrik, Rozmanova 41, II. Bistrica; Kri¬ stan Maks, Rodohova vas 1, Piv¬ ka; Kovač Rafael, Palčje 58, Piv¬ ka; Kruh Stano, Zagorje 9, Kne¬ žak; Maljevac Franc, Kuteževo 29, II. Bistrica; Novak Jože, Bač L53, Knežak; Novak Franc, Bač i6, Knežak; Novak Franc, Kne¬ žak 17, Knežak; Peterlin Jože, Gabrje 16, II. Bistrica; Perovič Franc, Podgraje, /II. Bistrica; Poropat Cvetka, Koritnice, Kne¬ žak; Primc Anton, Podgraje 61, II. Bistrica; Primc Bogomil, T. Tomšiča 5, II. Bistrica; Samsa Ivan, Šembije, Knežak; Sedmak Jože, Juršče 28, Knežak; Strle Franc, Bač, Knežak; Sabec Pavel, Bač 64, Knežak; Šajn Alojz, Jur¬ šče 70, Knežak; Šajn Lavrenc, Knežak 86, Knežak; Šajn Alojz, Juršče 4, Knežak; Šajn Marija, Knežak 157, Knežak; Stajnrajh ing. Milan, Knežak 20/a, KnežaK; Stajnrajh Miro, Juršče p. Kne¬ žak; Tomšič Ivan, Bač 59, Kne¬ žak; Tomšič Ivan, Bač 80, Kne¬ žak; Urbančič Marija, Knežak 202/a, Knežak; Urbančič Jože, Knežak 3, Knežak; Vadnjal Ire¬ na, Zagorje 9, Knežak; Vičič Jo¬ že, Prešernova 15, II. Bistrica; Volk Stanislav, Zabiče 32, II. Bi¬ strica; Zadnik Vito, Novogradska 69, Zemun, Beograd. Nagradno žrebanje OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA Vsi vlagatelji, ki o v času od 1. septembra do 31. oktobra 1963 vložili na hranilno knjižico najmanj 5.000 dinarjev, pridejo v poštev pri nagradnem žre¬ banju, ki bo dne 6. noVembra 1963. ŽREB BO RAZDELIL 20 HRANILNIH KNJIŽIC PO 5.000 DIN Vloge na hranilne knjižice sprejemajo Komunalna banka KOPER in njene poslovne enote v ILIRSKI BISTRICI, PIRANU, POSTOJNI in SE¬ ŽANI in jih obrestujejo: 0 brez odpovednega roka po 5 % vezane na odopvedni rok 6 mesecev po 5,5 % vezane na odpovedni rok 12 mesecev po 6 % vezane na odpovedni rok nad 12 mesecev po 6,5 % letno. Koristite ugodnost višje obrestne mere in vežite svoje vloge na odpovedni rok! Z varčevanjem in vlaganjem na hranilno knjižico koristite sebi in skupnosti! KOMUNALNA BANKA Koper Obvestilo Vse cenjene naročnike, podjetja in ustanove obvešč amo, da smo po sklepu uredniškega odbora našega glasila uvedli s 15. septembrom 1963 uradne ure 2 krat tedensko in sicer v torek in petek od 16. do 19. ure. Uradni prostor bo v Domu družbenih organizacij pisarni Socialistične zveze. V tem času se lahko oglašajo vse stranke, ki želijo kakršnekoli in¬ formacije v zvezi z listom (naročila, spremembe naslovov, plačilo lista itd.). IZ PISARNE UREDNIŠTVA ga naroda naj izreče Izvršnemu odboru OF vse priznanje za nje¬ govo delo in uspehe pri vodstvu slovenskega narodnoosvobodilne¬ ga gibanja. Predlog je bil soglas¬ no sprejet. 2. Na osnovi svojega popolnega zaupanja izbira in postavlja Zbor odposlancev slovenskega naroda Izvršni odbor OF slovenskega na¬ roda ter ga potrjuje v njegovi dosedanji sestavi za ves čas osvo¬ bodilne vojne. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. S tem so bili izvoljeni za na¬ daljnje vodstvo slovenskega osvo¬ bodilnega gibanja naslednji dose¬ danji člani Izvršnega odbora: predsednik Josip Vidmar in člani Boris Kidrič, Edvard Kardelj, To¬ ne Fajfar, Josip Rus, Franc Lu¬ bej, Franc Leskovšek, dr. Marjan Brecelj in Zoran Polič. Govorilo je še več delegatov. Med njimi je bil tudi naš delegat Jože Uršič iz Kozine. Kot tere- nec, partizan in delegat se je za¬ hvalil Izvršnemu odboru OF za pomoč, ki jo je dal in ki jo bo še dal Istri in Slovenskemu Pri morju. Omenil je, da je bila kapi¬ tulacija stare Jugoslavije veliko presenečenje ne samo za Sloven¬ ce Slovenskega Primorja in vse Jugoslavije, temveč za ves svet. Omenil je, da pri nas ni bele niti plave garde. Obsojal pa je tiste elemente, ki so se prej paj¬ daših z italijanskimi oblastniki, sedaj pa se hočejo vriniti v OF kot aktivisti. Predlagal je, da se te elemente izloči iz odborov OF ter se jih kaznuje. Nato je po¬ zval majorja Jonesa, da posredu¬ je pri njegovi vladi za čimprejš¬ njo otvoritev nove fronte in de¬ jal, da je Istri potrebna le majh¬ na pomoč preko morja za njeno dokončno osvoboditev. Tov. Vlado Krivec je v govoru med drugim zahteval, da se po¬ vzamejo ostrejše mere za prista¬ še bele in plave garde, tako da se s temi izdajalci dokončno ob¬ računa. Tov. Vinko Hafner, sekre¬ tar pokrajinskega odbora ZMS za Gorenjsko pa je povedal, da so pionirji na Gorenjskem odnesli Nemcem med njihovimi gasilski¬ mi vajami vso nemško opremo ter jo izročili partizanom. Ko so nato Nemci to opazili, so do krvi pretepli domače fante, toda na pionirje ni pomislil nihče. V ne¬ kem drugem rajonu na Gorenj¬ skem je skupina mladincev za¬ žgala na kolodvoru nemški tank in pet kamionov, ki so bili na¬ menjeni na fronto v Bosno. Ista skupina je domala uničila pet nemških avionov, namenjenih na fronto. Zoran Polič pa je med drugim rekel, da je ponosen, da se je kot predstavnik slovenskih Sokolov pridružil OF, ki odigra¬ va pod vodstvom Centralnega ko¬ miteja KP avantgardno vlogo, ki mu jo vsi priznavajo. Zborovanje je bilo nato zaklju¬ čeno ob 4. uri zjutraj. Naslednjega dne popoldan je prišel v Livold tov. Kardelj, ka¬ terega sem že prej poznal pod imenom Krištof. Ko me je za¬ gledal, me je povabil, da naj se¬ deva v bližnjem vrtu na klop, ki sva jo zagledala s ceste. Klop je stala pod košato jablano; bila je lepo izdelana, ena tistih, ki že na daleč govorijo o starejšem da¬ tumu izdelave. Ko sva sedla, me je tov. Kri¬ štof začel izpraševati, kako dela¬ jo odbori OF v našem okrožju. Sam je imel namreč priliko vi¬ deti, da so bili odbori OF postav¬ ljeni skoraj po vseh vaseh že pred kapitulacijo Italije. Pozani¬ mal se je, kakšno je razpolože¬ nje ljudstva, kako je uspela mo¬ bilizacija, pohvalil je delovanje okrožnega odbora in dobro orga¬ nizacijo ter se pohvalno izrazil tudi o naših ljudeh. S tov. Kardeljem (Krištofom) sva se srečala v II. Bistrici dne 14. septembra 1943, kmalu po ka¬ pitulaciji Italije, ko je prišel v II. Bistrico skupaj s tov. Toma- žom, načelnikom glavnega štaba NOV in Partizanskih odredov Slovenije in predstavnikom glav¬ nega štaba tov. Matijo. Istega dne je v jutranjih urah prišla v II. Bistrico Sercerjeva brigada. Jadran, Branko, Milan, V o jo in nekateri drugi člani okrožnega odbora so dobili omenjene tova¬ riše z njihovim spremstvom med Bačom in Mašunom ter jih pri¬ peljali v II. Bistrico, kjer je bil potem sestanek med njimi in čla¬ ni okrožnega odbora ter nekate¬ rimi domačimi terenci. Sestanek se je vršil v hotelu (sedaj gosti¬ šču Zmaga) v enem izmed zgor¬ njih prostorov . (Se nadaljuje) OKTOBER + ŠT. II republiški ligi Zaključek tekmovanja košarkarjev V nedeljo, 2. septembra 1963, so prej so Izgubili v Domžalah z re- skromna spominska darila in se se končala tekmovanja v I. repu- zultatom 74 : 83 in nato še v Krc.- jim zahvalili za ves vloženi trud, bliški košarkarski ligi. Prav ta n ju proti Triglavu z rezultatom s katerim so pripomogli k uspehu! nedelja nam je prinesla radost- 71 : 75. Obakrat so se močno upi- V lestvici je namesto števi košev navedena samo razlika v koši h. rali, toda z malo smole, precej pa tudi po zaslugi neobjektivnih sodnikov so morali oditi kot po- nb vzdušje, isaj je naša ekipa »Lesonit« po hudih in napornih tekmah zasedla častno in v tako močni konkurenci nad vse zado- raženci. V zadnjih treh tekmah voljivo četrto mesto. Koga od so slavili zaporedoma tri zmage, igralcev naj pohvalimo? Morda Najprej na domačem igrišču pro- Kon č n a 'lest v ica: iti la td Eiektri iz Šoštanja. V slabem, močno deževnem vremenu so se Lesonitovci bolje znašli in zaslu¬ ženo premagali nasprotnika z re¬ zultatom 61 :46. Čez nekaj dni so gostovali v k temu uspehu. Res je prijetno Ljubljani. V tekmi z Ilirijo so bi jih lahko nekaj izločili, ekipa je homogeno telo, v kate¬ rem vsak posameznik vloži ma¬ ksimum svojih sil, zato izrecimc pohvalo vsem igralcem in tudi ti¬ stim, ki so kakorkoli pripomogli Za nekaj zimskih mesecev bode sedaj koši osamljeni, saj kar se tekem tiče. Ne smejo pa biti osa¬ mljeni ves čas. Spomladi se bo- do zopet pričele borbe in če ho¬ čemo resno ter uspešno priče::, ne smemo zanemariti intenzivnih treningov. Igralci: Grl j, Štembergar, Pro¬ sen, Lenaršič, Žnidaršič in želimo vam v naslednjem 1 čim več uspehov in smo. • V prepričan da nas ne boste razočarali: * Ob koncu pa še enkrat iskrene čestitke v imenu vseh občanov. D. H. doživetje ob ugotovitvi, da ves >e močno potrudili, saj je obema šlo za obstanek. V pravi prven¬ stveni, borbeni tekmi so zmagali V jesenskem delu tekmovanja z rezultatom 85 : 82. Igralci Ilirije je naša ekipa (morala odigrati niso mogli športno prenesti pora- trud in vse prelite kaplje znoja niso bile zaman. šest tek m in že v naprej so se zavedali, da je treba vsaj dve odločiti v svojo korist, če se ho¬ čejo obdržati v družbi najbolj¬ ših. Ta načrt jim je v celoti u- spel, saj so odšli z igrišča tri¬ krat kot zmagovalci. V prvi tekmi so imeli v gosteh ekipo Slovana in izgubili z rezul¬ tatom 40 :63. Poraz je bil neiz¬ ogiben, saj je Slovan ekipa, ki je po kvaliteti daleč najmočnejša. za in so se proti koncu večkrat spoprijeli s sodniki in ugovarjali njihovim odločitvam. Zadnja tekma ni več odločala > obstanku v ligi, ampak je šlo za končno uvrstitev na lestvici. Zmaga je bila po razburljivi bor¬ bi z ekipo Maribora zaslužena in s tem je bilo priborjeno četrto mesto. Ob tej priložnosti je bila tudi majhna slovesnost, na 'kate¬ ri so poklonili igralcem Šuštarju, Že zadnjič smo pisali, da ba¬ lin carji v II. Bistrici ne držijo Devetega septembra je bilo ko tekmovanje v republiškem križem rok. Da je res tako, nam merilu v Ljubljani. Medtem ko dokazujejo tekmovanja, ki jih sta Hrvatin in škrabolja izpadla prirejajo in katerih se aktivno že v predtekmovanju, je Zu udeležujejo. ni ju Avreliju uspelo zasesti pet« Dne 25. avgusta t. 1. je bilo v mesto. S tem je dosegel možu II. Bistrici prirejeno okrajno pr- udeležbe na zveznem tekmo venstvo v enojkah. Na tekmo- n ju, ki bo v Ljubljani dne 29. vanje so prišle poleg domačinov septembra t. 1. še ekipe iz Sežane, Postojne, Di¬ vače in Studenega. Tem razveseljivim uspehom se je treba zahvaliti vsakodnevnim Tudi v naslednjih dveh tek- Žiberni in Korenu, ki odhajajo mah so ostali praznih rok. Naj- na odslužen je vojaškega roka s Vseh prvih pet mest so zasedli treningom in močni volji, tako igralci II. Bistrice. Okrajni prvak igralcev kot organizatorjem je postael Hrvatin Jože pred Kri- športa na našem območju. Prepričani smo, da bomo še večkrat lahko pisali o uspe: naših balincarjev in to jim tudi žmanom Alojzom in Škraboijo Francem. Hrvatin Jože je s tem dosegel svoj največji uspeh, če morda izvzamemo lansko tretje poleg čestitk za dosedanje uspehe ROJSTVA: Ivan Morano iz II- S/ • reeja Bistrice, Adamičeva 24, Tomažič jelš ja Zdenka Gombač iz Za- Anton Fidel iz Sušaka mesto v republiki. iskreno želimo. D. H. MII iiiniii lunin IHHIH tiiimi Hlinil llllllll IHHIH llllllll llllllll lili Vllllllll Ut« Tatjana, II. Bistrica, Kidričeva 10. Dragica Rutar, II. Bistrica, Roz¬ manova 52, Robert Kovačič, II. pri Jelšanah 10. POROKE: Ivan Pavlovec, me¬ hanik iz Bača 4 in Bernarda Prometne in druge nesreče V MESECU JULIJV Bistrica, Gregorčičeva 27, Leja Bene. uslužbenka Šembij 33, Nešič, II. Bistrica, Prešernova 1, Vladimir Tomšič, uslužbenc iz Karmen Pugelj iz Kosez 39, Te¬ ja Logar iz Kosez 60, Gordana Jagodnik iz Kosez 37, Marija ZARADI PREHITRE VOŽNJE PRIŠLO DO HUDE NESREČE >7 in Olga Urbančič, delav- Bača 57, Jože Anzelc, ple¬ skar iz Zales Ljubljani Udovič iz Trpčan 44, Anton Ba- Majda Logar, delavka iz Podstenj ša iz Podgraj 78, Joško Štember¬ gar iz Vrbice 6, Boris Fabec iz Topol ca 12, Rihard Ralih iz Za- Fegan, mojster kemije Bistrice, Trubarjeva 1 in Gize- nim avtomobilom LJ-32-23. Za¬ la Lovrenčec, uslužbenka ske Bistrice, Prešernova 18, An vil. Za njim pa je vozil dostavni avtomobil LJ-218-63, ki ga je u- pravljal voznik Zgonc Alojz iz Dne 14. 9. 1963 je ob 15. uri Ljubljane. Ta je vozilo pravoča¬ sno ustavil. Za njim pa je pri vozil neznani voznik osebnega avtomobila LJ-218-15, ki zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogel pravočasno ustaviti vozila in se je zaletel v spredaj stoj vozil proti Reki s preveliko hi¬ trostjo voznik amater Frohlich ing. Hubert iz Ljubljane z oseb- radi ' prevelike hitrosti ni mogel izvoziti ovinka in ga je tako vr- ton Grl, delavec z Velikega brda gio iz vozišča v drevo, kjer se dostavni avtomobil. Na vozilih je V MESECU OKTOBRU 1. 10. ameriški zabavni barvn film TOBY TYLER in ameriški zabavni barv film TOBY TYLER ob uri. Cena 50 in 70 din in Andrica Mrakovčič, gospo¬ dinja z Velikega brda, Oskar Le- nardi, elektrovarilec iz Gorice Italija in Marija Grahor, nataka¬ rica Srnrirj 12, Rudolf Grahor, delavec iz Smrij 12 in Vida Pari¬ ška, delavka iz Zarečja 8. SMRTI: Umrl je Franc Pugelj in 2 . upokojenec Kosez 39, star 83 je z vozilom odbil in se prevrnil nastala materialna škoda. Voznik nazaj na cesto. Vozilo je ostalo osebnega avtomobila LJ-218-15 je prevrnjeno na streho. Voznikova po nesreči pobegnil, žena sopotnica Olga je med pre¬ vozom v reško bolnišnico umrla, voznik Hubert pa je dobil težje telesne poškodbe. Nesreča se je zgodila v vasi Koseze pred hišo št. 9. ZARADI NEPRIMERNE HITRO STI POD CESTO do 3. 10. franc. V V film PLOȬ NIK PARIZA, 5. do 6. 10. franc. VV film DOBRA ' LEKCIJA; 7. in 8. 10. amer. krim. barvni V V film SMER SEVER SEVEROZA¬ HOD; 9. in 10. 10. franc, krimin. film DENAR PRI ŽENAH, 12. in 13. 10. franc, zabavni barvni film TABAREN, 14. in 15. 10. angleški VV film NIKDAR NE POPU¬ ŠČAJ (Izredni program), 16. in 17. 10. jugoslov. V V vojni film KO- Denis Šajn iz Ilirske Bistri 3 leta. An; ce, Strma pot, star, 3 Majdič, gospodinja iz 2, stara 75 let, Maraž Bogomir, fotograf 'iz II. Bistrice, star 64 let, Anton Udovič, kovač iz Jel- šan, star 56 let, Ivan Tomšič, ko¬ vač iz Koritnic 34, star 66 let, ZARADI NEPRIMERNE HITRO¬ STI PRIŠLO DO NESREČE Dne 30. 8. 1963 je ob 8. uri vo¬ zil v smeri proti Pivki voznik osebnega avtomobila St-204-fri 1 Gottlieb Manfred, avstrijski žavljan, z neprimerno hitrostjo mogel izvo desnega Dne 10. 9. 1943 je ob 8. uri 25 pred vasjo Topole. Prevrgel minut vozil Reki Jožefa Zadel, upokojenka ske Bistrice, Levstikova 75 let, Jože Grl j, delavec rii 82. stara 53 let. dneva in 20.30 uri. 19. in 20. 10. nemški zabav¬ ni barv. film GRAŠČINA STRA¬ HOV, 21. in 22. 10. nemško-jugo- slov. kinem a skopski barvni film ZAKLAD V SREBRNEM POTO¬ KU (po romanu Karla Maya). Iz¬ redni program. 23. in 24. 10. ju¬ goslov. vedri glasbeni film TAK¬ ŠNA PESEM VSE OSVAJA, 26. in 27. 10. ameriški V V western film: KRVNIK IZ NEVADE, 30. PIANA španski VV film Dva Slovenca v Avstraliji želi¬ ta spoznati dve dekleti iz doma¬ čih krajev zaradi ženitve. Prepri¬ čana sva, da so domača dekleta za nas najboljše žene. Želela bi spoznati dekleta v starosti od 19 do 20 let. Ce še katera odloči, naj piše na naslov: A. Brožič, Youngal. Čamp. VIA. KHANCOBAN N-S.W. AUSTRALIA ski državljan Enzenhofer Franz iz Linza z osebnim avtomobilom Ilir- L-63.972. Ker ni upošteval mokre stara ceste, ga je zaradi neprimerne hi- Ha- tros ti v zavoju v vasi Jelšane za¬ čelo zanašati in je zdrsel z vozi¬ šča ter se zaletel v drevo. Nasta¬ la je večja materialna škoda. Na srečo j e vozni k h ostal nepoško¬ dovan . na njivo pod cesto škoda znaša preko 1( Materialu MED HUDO PLOHO JE VOZIL NE DA BI ZMANJŠAL HITROST Voznik poštarskega avtobusa RI-30-27, Djakovič Vladimir iz Reke, je dne 28. 8. 1963 ob 1,1 vozil v smeri proti Pivki. Kljub hudemu nalivu ni zmanjšal trosti ari ustavil vozila in je vozil ZARADI KRATKE VARNOST- z avtobusom po levi polovici NE RAZDALJE PRIŠLO DO stišča. V tem trenutku mu je NESREČE, VOZNIK PA JE PO sproti privozil voznik tov. avto NESREČI POBEGNIL Dne 7. 9. 1963 je vozil ob 7. uri 40 min. iz Trnovega v II. Bi- mobila GO-24-91, Go mi zel Franc, ki je vozil pravilno po svoji sni. Med vozili je prišlo do tri n ja v Gornji Bitnji in se materi strico tov. avtomobil JLA-F2743. alna škoda ceni na obeh vozilih Voznik je vozilo v klancu usta- nad 300.000 din.