St. 9. V Trstu, sredo 3. marcija 1880. Tečaj V. EDINOST Gladilo slovenskega političnega društva za Primorsko. .V rdinoiti j» moč'. ..Edlaont" izhaja vsako »redo; cena za »se let« je 4 ({'J- 50 kr., za pnln teta 3 gld. 30 kr., za duta Romana št. I0G." Ker »e je gospod Dolinar odpovedal uredništvu, mij se tedaj njemu nič več ne pošilja, kar se tiče „Edinosti". Uredništvo in upravniitvo. S0CIJAL1ZEM-KOMUNIZEM Revščina in bogastvo, ta dva zakonska, rodita otroka, ki se mu komunizem pravi. Najprej si oglejmo „bogastvo". Rogat človek jc oni, ki ima toliko imenja, da je sam zadovoljen, in potem mora pa tudi več imeti od družili in ti ga morajo sami za to spoznati. Ta izraz z besedo ,bogat" ni popolnoma določen, na deželi imamo kmeta brez dolga uže za bogatega, po velikih mestih mora pa bogataš uže blizu uli več sto tisoč goldinarjev imeti. Na Francoskem je moral bogataš 60,000 frankov na leto dohodkov imeti, da se je smel bogatašem zvati in pod 300 irankov ali 120 goldinarjev se pa uže k revežem prišteval. Galiani pravi: Revščina jtdnega ali druzega naroda se tako vidi: najprej izgine denar iz dežele, potem bc počno hiše podirati, ljudstvo sc iz dežele izseljuje in nazadnje pa še zemlja nerodovitna postane. Vse to se pri nas zapazuje. „Sur" pa drugače misli in pravi: Rogat narod jc tisti, ki si je od zemlje kapital pridobil in ga posodil. No, pri nas nemarno nič prihranjenega, vse in vsak kmet je skoraj nad glavo v dolgovih. Naši nacijonal-ekonomi trdijo, da se narodovo bogastvo spoznava Da teh le znamenjih: 1. Bogat narod povžije mnogo dobrega mesa in druge dobre in tečne hrane. 2. Davki se pri bogatem narodu ne iztirjavajo z silo, ampak se proatovoljno odrajtujejo. 3. V cerkvi in šoli se ne vidi raztrgane obleke, vbb obleka je močna, draga in več let trpeča. 4. Ceste in pota so v dobrem stanju in jih občine same iz svojega nagiba popravljajo. 5. Denar se drugam posoja ali se pa rabi, da - se gospodarstvo veča i boljša. Pregledimo vBe to, pa presodimo, ali smo bogatini ali reveži. Po mojih mislih smo reveži večinoma vsi, bogatinov imamo le malo število. Ko bi bili vsi bogati, nas bi v nedeljo nobeden netel obriti in t. d. Mi imamo sedaj pri nas večino rcvežev in inalo bogatinov, v sredini mej obema jih je pri kmetih le mulo. Največja sovražnika sta si siromak in bogataš, ker prvi ne more nikoli več bogataš postati. Ko bi imeli pa še močen srednji stan, še bi siromak upal do te stopinje priti, on bi ne obupal, ne gledal po premoženju bogatega. Po mestih zapazujemo najrevniše in najbogatejše sosede, in kder je malo trdnega srednjega stanu, tam se rodi ko- Perice v tržaškej okolici. h. Zdaj, pa dragi bralec, hočem ti v kratkem opisati škodljivi upliv, ki ga ima ta ženska obrtnija na domače živenje sploh, na telesno zdravje, na naše kmetištvo in na občno gospodarstvo v tržaškej okolici. Kar zadeva domače in družinsko živenje pri naših okoličanih, moram s teškim srcem izreči, da jc uže zdaj jako podobno onemu, ktero nahajamo bolj pri mestnem pokvarjenem nižjem ljudstvu, posebno v tistih krajib, kder prebiva večjidel delalske-ga stanu. Prenehalo je uže davno pri naših rojakih v okolici ono prijetno idilično živenje srečnega, z svojim stanom zadovoljnega kmeta, kateri ne pozna pregreh pokvarjenega meščana, katerega ne naudaje hrepenenje po nečemurnih, nepotrebnih stvareh, kateremu jo vse sveto, kar je domače, ki nnhiija v veri, v povzdigovanji do Rogo največjo tolažbo in podporo v trdem boji za ohranjenje svojega živenja. Vidimo pa — žali Bog — večjidel razrušene družinske razmere, vedne prepire v lastni hiši in mej intinizem, kateri ima svojo mor v množini obubožanih ljudi. Naloga vsake države je bogastvo i revščino zadržavati, ker pa večina sama za to skrbi, da preveč ne obogati, treba je lc še proti revščini delati. En kmet plača 200 gold. davka, drugi pet, in vendar imata oba le en glas pri glasovanju za narodnega poslanca, dani tudi bi moral imeti prvi po vsej pravici 35 glasov več. Tukaj vidimo, da vlada tudi ne dozvoljuje bogatejim sc bolj bogateti, kar bi se na račun revnejega lahko godilo. Da sc komunizem širi, to pospešujejo preprosti1 postave v marsikakem obziru, nu primer prosto žeiiitovanjc, na voljo dano obiskovutije cerkva in vslcd tega propad vere in netnora lično živenje, za kar se nikko ne kaznuje. Mnogu je duhovnom odvzetega, pa vse to na škodo poiamnega in cele države. Veliko bi sc dalo lahko župnikom v preskrbovanjc, kar iinajo dandanes okrajna glavarstvu in vse bi bilo ceneje urejeno. O tem bom o priliki še govoril. Obrtnija plačuje še dobro svojo delalce v mirnih Časih, ko se pa vojna unamc in obrtnija 1 ali "2 leti počiva, zapazuje sn mej delalci druga uiiscl, hočejo namreč manj delati in več služiti. Največja obrtnija jc na Angleškem, kadar bodo pa Angleži z Rusijo ali katero drugo močno državo eno ali več let v vojni, potem na Angleškem nastane najhujši sorijalizem, in Angleško propade. Pri nas so za kmetištvo malo ali nič ne dela, več pa za obrtni-jo; naši poslanci za obrtniške šole govore, za kmetiške se pa ne menijo. Podpora bi morala na vso Btrani biti, nobeden stan sc ne sme zanemarjati. Napoleon jc za kmetištvo storil več, nego vsak drug vladar in zarad tega imajo Francozjo srednji stan, na Nemškem in Avstrijskem gre pa narobe in zato v teh državah komunizem zasadi močneje korenike, nego na Francoskem. Rrczverskc šole, brezverski zakoni, divji zakoni, prevelika državna in deželna skrb za napravo airotnišnic in predobra postrežba v njih in kaznilnicah; vse to so vzroki, da si sami komuniste gojimo i skrbimo za take, ki nam po nekoliko časa vse vzemo. Prepustimo ženitovanske postave občinam, in državne in deželne sirotnišuice k tnalu same izgino. Siromake, katerih siromaštva je občina kriva, naj občina sama živi. Stari Grci so komunizem sami širili, ker so prosto ljudstvo brez vsega dela napajali in v kazališta brezplačno puščali. Vse to so morali plačevati bogataši in vsak, kdor je ubožal, imel se je srečnim. Komunizem ne pozna ni zakona, ni družine, mulo ali nič vere, vse je brez glave in uma narejeno. On se pričenja širiti tam, kder je na rakovi poti država, kater« nema zdravih oživlja-jočih postav; pri nas bi se bil gotovo uže tudi v večjej meri pokazal, da nam ni narodnostni prepir toliko truda in časa vzel. Denašnji vrti za otroke (Kindergiirten) so tudi sposobni, da se otrok uže v prvih letih roditeljev odvadi in velike družine privadi; potem sc odgojevujo še v šolali tako, da na dom pozabijo. Vsa ta znamenja in sredstva v prospeh komunizma imamo uže povsod pri nas. Domobranec. sosedi, neumno posnemanje mestnih, jako škodljivih običejev in navad, zanemarjenje ljubezni do svojih najbližnjih sorodnikov, oskrunjenje svetih reči in mnogo družili napak in pregreh. Res je, da vsega tega niso krive naše perice, da so to navadni nastopiti občevanja kmetov z meščani; ali trdno prepričan sem, da vse tc slabosti ne bi segale tako globoko inej našo ljudstvo, ako bi okoličanske vestno spolnjevale svojo sveto nalogo kakor žene, kakor matere in gospodinje. Ako perica dan za dnevom obrača vso svojo skrb le na perilo, na ta pic'i dobiček, nko popolnoma zanemarja vse leto in vse svoje živenje lastno hišo in premoženje, svoje otroke in svojega inoža, mora ona zgubiti vso veljavo kakor gospodinja i mati ter postane le delalka pri hiši. Otroci žive, kakor zapuščene sirote, brez vsiicega nadzora in varstva, ker oče dela ves dan v mestu, mati pa pri potoku, in mladi se smejo klatiti, kder jim ljubo. Prvo in glavno odgojo dobiva otrok le od svojo matere in od nje je večjidel odvisen duševni njegov razvoj; tukaj pa sc mati prav malo briga za svoje otroke, ker perilo jc nje glavni kapital. Zato pa vidimo tudi, kako strašno se maščujejo otroci nad svojimi roditelji; ljubezen in spoštovanje do njih jc tukaj le preredka prikazen — vedni prepiri, proklinjanje in zaničevanje, to je žalostni sad slabe odgoje otrok. Kdor zna, kako težavno je otroke dobro odgojiti, kako potrebno je; da mati vedno na svoje dete pazi, da je varuje poškodovanja i pohujševanja; da bi vsak Dopisi. V Gorici, 17. februarja. Pust je nehal uganjati svoje burke, a slabo se je letos spo-ncael. Videla sc je revščina v viših krogih, kakor v nižih. Naš „korso* ni j več imena vreden! En par kočij iz aristokracije, dvo iz domokracije, pa par pijancev zraven; nekoliko barvanega zrnja in veliko množico radovednega ljudstva, — to jc vse, kar smo videli na starodavnem Travniku. Zvečer jo bilo v gledišči še precej občinstva; a dolgočasili smo se, da je bilo groza, ker naše navadno opravljene šemo nijso imelo — ni živenja, ni duha. Goriška čitalnica sme biti z letošnjim predpustom zadovoljna. Imela jc dva krasna plesa, in zadnji je bil sicer živahen, a ne tako, kakor smo se nadejali, kajti plesalo se jo onega večera na več krajih, in mrzli rodoljubi — ki so pri takej priliki odte-/ajo — ne premišljujejo zadosti, du jc narodno društvo prvo. Laška „Giniiastica" je zopet oživela, to je: oblekla jo novo suknjo : „Societii di inusica, drammntica e ginnastica*; sicer pa sc nam zdi, da smo prav tatn, kder riuo bili. Na debeli četrtek jc osnovala tako zvani „otroški ples". Uredovalcc so je moral bati, da mu zdaj — zdaj kaka tnala plesalka iz četvorke zbeži — na materini prsi. Tak, izključljivo goriško-laški „napredek", zdi sc mi nevaren, ker mesec prej in mesec pozneje v otročjih mlečnih možganih ne roji druzega, nego ples. No vem, kaj bi rekel Friibcl temu! Stari fantje uže smo bili i še prezgodaj se naučili! „Coneordia", to nekdaj ponosno nemško društvo, začelo je pešati. Pred dvoma mesecema je bilo prisiljeno na meščanatvo sc javno obrnoti, ter osnovalo jc velikansk koncert v silno pomoč — no sedanjim brezštevilnim revežem v deželi, ni Istranom, ni španjskim povodcnjccm — ampak svojej prazni denarnici. O pustnem času pa jc prepustila krasno svojo dvorano nižjim Častnikom topničarjem in tudi pesčem, da se jc poleg odličnih gospej mogla zavrteti tudi kaka vojaška Micika. Pravijo, da jo neka izgubila dva zastavna listka. Oasi so se jako spremenili! Kdor visoko leta, nizko Bede! Da pustno kroniko končam, naj vam še povem, da jo pri nas letos borno malo prejelo sladki sakrament sv. zakona. En doktor in par družili meščanov — Lahov; en vdovec i par kmetov — Slovencev. To je vse izmej 50,000 prebivalcev! Moj prijatelj mi je prav trdil, da je ženitev popolnoma prišla iz mode, — ter se ne povrne, dokler ne bodeino imeli tri dobre letino zaporedoma. Državna dela pri Ogleji, na kanalskem klancu in na ajdovski cesarski cesti so se uže pričela, nli zaslužek jc tako slab da nij živeti — nij umreti. Za veliko silo jc sicer vse dobro, nadejamo se vendar, da so pndnemu slovenskemu delalaa, ki pri trdem delu nc more živeti ob samej suhej polenti, zaslužek primerno zlioljsa. Odbor, sestavljen večidel iz pleinenitašev, v podporo stra- dhjnčim na Goriškem, nabral je uže po I. izkazu gold. 5267. _ Pač lopa svota! Da bi se le res potrebnim naglo pomagalo. Kdor kitro pomaga, dvakrat pomaga. človek inoral v mladih letih poginoti ali zdivjati, ako ne bi roditelji, ali kdo drug mesto njih za nje skrbel; komur jo znano, da najimenitniši in najtrdniši nauki, kateri mu ostanejo za vse živenje v srci vtisneni, da so ti nauki listi, kterc je dobil od svojih roditeljev v mladih letih \ ta mi gotovo pritrdi, da v takih okolinostih, kakor sem jih zgorej omenil, ne moremo pričakovati dobrega naraštaja, ampak le spačen zarod. Od sinov tako nemarnih roditeljev se nc more domovina nadejati nič dobrega in vsak domoljub inora obupavati nad srečo in blagostjo naše okolice, ako t>c nc bode skrbelo za to, da sc odpravijo te žalostne razmero. Strah pa nas je, ko opazujemo, da so lc površno opominja, svari i toži o pokvarjenej mladosti i nemarnih roditeljih. Proti tako hudej in tako nevarnej bolezni treba prav močnih zdravil, ostrih sredstev, sicer doboino v okolici prav tako sprideno ljudstvo, kakor jc v mestu. Kako pa je z gospodarstvom sploh ? Najmočnejši steber dobrega gospodarstva v vsakej kmečkej hiši je razumna, dclalna, skrbna gospodinja. To so znali uže prastari nasi očetje, ker oni so nam zapustili resnični pregovor, ki pravi: gospodinja tri vogle hiše podpira, gospodar pa le enega, če pa tega spusti, vsa hiša se razvali. Gospodinja skrbi za snago i lepi red v hiši, v hramu, v hlevu, na zemljišči. Vsa ta mala opravila spadajo pod njeno oblast; marsikaj, kar moški zanemarjajo na zemljišči, ve ona na korist porabiti; nje delo se povsod vidi, / Dunaja, H>. februarja. Kako je sedaj z nami ? Dva koraku naprej — dva koraka nazaj! Iz vsega upanja in obeČanja, iz vsega protivirenji in groženja, iz te kronične ministerske krize — rodilo se je nekaj! No, rešeni smo one politične soparice, grof Taaffe nam je prepodil mamljive sanje, da sedaj laže — počivamo. Torej ininisterstvo je dogotovljeno, skrpano. In kaj javno menjenje? — Čudni glasovi, temna prorokovanja gredo od ust do ust; poslanci sedme velevlasti, časnikarji — quot eapita, tot sen-8U8 — podirajo drug družeči se svojimi ugibanji; oni pa, ki vidijo tudi jedno pćd pred sabo, tekajo sitno tamo 8 kadilom, da počaste nove kralje — „ad captnndam benevolentiam". Nič gotovega ee ne more povzeti, kako živenje, kako delovanje bode novemu ministerstvu. Istina je le, s cesarjevim podpisom potrjena istina, da je glasoviti Stremajrr zdrsnol z magisterskega stolovja na pravno katedro — a (Jonrad baron Ej'besteld da je imenovan učnim ministrom; baron KriegB-au iina voditi finančne zadeve državi. In temu se delajo opomnje, zlobne in titolapske, povšečne in nevšečne, prave ali neprave — kodo ve ? Sama sebičnost. Kaj pa ini Slovenci ? Malo sebičnosti je na nas — sodimo tedaj po svojej pre-malo-sebičnej pameti! Oficijozni časniki sc ne utrudijo 8 livalo, kako modro je pogodil grof Taaffe, češ, da se je s tem novo osnovanim ho-alictjtkim ministarstvom ohranil nad strankami. To bo večinoma one časnikarske vetrnice, ki so pred časom napovcdavalc križan-sko vojno ministerskemu predsedniku — a sedaj ga zagovarjajo na vsa tista, da pri tacili parlamentarnih okolnostih, sosebno pa da mu pri tako „čudno in nenaravno" sestavljenej desnici nij bilo druge rešitve, nego nasloniti so na koalicijsko ministarstvo, da posreduje mej prepiri ter ne hromi parlamentarnega mehanizma. Tako mizovi — liberalni listi, — mi si pa mislimo, kar hočemo in govorimo, kar smemo! „Politik", imenuje novo iniuistcrstvo „ Verlegenheitsministe-rium"! Za isto! V velikej zadregi je visel grof Taaffe: a s temi novimi imenovanji se mu je peza odgovornosti s« izdatno povečala. Videti je, da je situvacija zmogla grofa Taaffcja, a ne grof Taaffe situvacije! — ('onrad odtehtuje Kriegsaua, Stremmjr paralizira Falkenhai/n-a, Korb nnulujc Prazaka itd. Taaffe pa ostane sam; kako dolgo, tega ne vemo. In potem? Ali hočemo čakali, da stranke v mejsabojnem boji onemorejo — a ne, da se spravijo, sporazumejo — vsi za jednoga, jeden za vse — kedar gre za težnje narodov in ž njimi za državo ? Tega ne pričakamo po tacih koalicijskih potih I Dokler prašanje, zadevajoč ratne narodnosti v Avstriji, nij razrešeno — dotle jc vse drugo lc prazno delo. *) Uudislao —rb—. *) Ml ne itu ujemamo popolnem t rounjenjem gn-.p. dopisnika; nnša reč se vendar le, ča tudi z veliko težavo, na boljue obrača. Do Conrada imamo zaupanje i gotovo je, da HtrerasjcrviU £evlj«v no nlmjn, kateri revl.il nas najbolj »ulJjo. (Ured.) Z Dunaja, 21. februarja. (MinisterBka krizu rešena. — Novu ministra Krings-au i Konrad. — Nczadnvo-Ijitvo s tem imenovanjem. — Stari »lovaimki ffreh. — Zmaga dr. Vosnjaka v budgetnem odboru. — O mumornuda eoskih škofov i o knjez Liclitcnsteimivom predlogu. — Crtico iz duuajskih slovanskih društev.) Vendar je ministerska kriza rešena! Bojevanje avstrijskih parlamentarnih strank za nova ministra jc končano, in iz bojnega pozoriŠČa se umakneti ohedve stranki nezadovoljni. Kajti niti avtonomistička niti liberalna stranka si jc popolne zmage zvesta; vsakej stranki se je v zrcalo kazalo, da Taaffejeva vlada hodi svoja pota, ter da se niti avtonomističkej stranki, ki bi imela biti vladajoča, niti nstavovernim kričačem nij hotelo ustreči. Sedanja vlada je s tem pokazala, da res vladati hoče nad strankami ter da noče nikakoršnemu upljivu strank biti podvržena. Navidezno je sicer vlada hotela obema strankamu ustreči, tako si zatrjujejo oficijozi i za njimi drugi, ki ne smejo lastnih mislij imeti. Z ministrom financ baron Kriegsau-om imelo se je ustreči želji avtonomistov, a naučnim ministrom harou Konrad'om se jc zadostiti hotelo zahtevam levične stranke. O prvem se zagotovo trdi, da je odločen Jccteralist ter Slovanom prijazen ; o dru- nje roka daje oni plemeniti obraz vsemu pohištvu, da na prvi pogled vemo, da tu vlada dobra gospodinja in da se v njegovih prostorih nahaja sreča z blagostanjem. Prav redke so pa tnkc hiše v prijaznej našej okolici. Navadno vidimo hišo zapuščeno, vse nepospravljeno, veliko nesnage, najugnjusniše cunje leže po vseh kotih, v kuhinji, kder se jed pripravlja, kder otroci igrajo, kder se opoludne i na večer zbira vsa družina pri neprijetnej vonjavi umazanih cap — nikder reda, sploh vae tako zanemarjeno, kakor v deželi, kamor redko-krat zahajajo izobraženi ljudje. Večkrat, ko sem stopil v katero tako hišo, zabolelo me je srce, prestrašil sem se nesnage in vc-licega nereda v hiši; vprašal sem sam sebe: „Je li mogoče, da smo v našej okolici, blizu velicega, imenitnega tržaškega mesta, i da naše ljudstvo tako zanemarja svoj dom, tiste prostore, v katerih se rodi i živi?" Ko sem slišal o stanovanjih ubozih siromakov v Bosni, ui-Bem se nikoli preveč čudil, ker večina naših stanovanj v okolici je bosuiškim prebivališčem nekoliko podobna. I dom, ki je pravo zrcalo lepih in slabih lastnostij njegovih prebivalcev, nam tukaj kaže, da smo reB se na nizkej stopinji človeške omike; to je pa tem bolj žalostno, ker je bilo, kolikor je meni znano, nekdaj v tem obziru dosti boljše; o tem tedaj v okolici ne napredujemo k boljšemu, ampak k slabšemu; ne vidi se, da bi naše šole, katerih imamo zdaj dosti več od nekdaj, o tej zadevi kaj koristile. gem se le toliko ve, da je šolan uradnik, ki je vsem sistemom služil t jednako hvalevredno ndanostjo. Pričakuje se, da bode minister nauk* pravičen vsem narodnostim, da bode izvrševal §. 19. osnovnih avstrijskih postav v pravem smislu. Će tudi je skoro vse slovansko časopisje nezadovoljno z novo neimenovanima ministroma, vzlasti češko i poljsko, vendar čujemo tudi glasove, ki so jednaki onim „Slovenskega Naroda", namreč: Bodimo zadovoljni, da nij prišlo kaj hujšega. Uzroki nezadovoljnosti Poljakov so razumljivi. Oni so za gotovo računali, da bode kakov Poljak posedel stol nančnega ininisterstva. O tem se je pisalo celo četrtletje v „Gazeti Narodovi", v ,/ivon", v „Dzicnnikn Polskem", v „Czasu" — to je v glavnih listih Poljakov. Cehi zopet so nadejali se, da mora kedo iz nj h kluba postati minister i celo mi Slovenci nijsmo bili brez upanja na ininistersko stolico. Kder je toliko različnih zahtev, ne more se vsem ustreči. Sicer bi za sedaj gotovo še prehitro i morda zelo škodljivo bilo, ako bi bili sedaj uže popolnoma avtono-misti zmagali. Stari slovanski greh, nesloga mej lastnimi brati, pojavila bi se bila gotovo Slovanstvu na škodo, v veselje židovskemu nemštvu. Saj vidimo, kaka nesloga je bila o glasovanji za zemljiško postavo, kako se poslanci iz Ocške jeze nad onimi Moravske; kako so se pri tej zadevi vedli Poljaci. In ako bi se bilo jednej slovanskej narodnosti ustreglo, bila bi morebiti s tem nezadovoljna druga. Velik uspeh imajo iz zadnjega časa zaznamovati Slovenci. V budgetnem odboru je bila sprejeta j>o dolgem bojevanji vrlega natega prvoborca za slovenske pravice g. dr. Vošnjak-a resolucija o vpeljavi slovenskega jezika v srednje sole. Nemam pravih besedij, da bi opisal veselje nad to slovensko zmago, Ce prav se še leh-ko pripeti, da sc ta točka vrže v poslanskej zbornici, vendar nas navdaje veliko upanje, da bodo Cehi, Poljaci, Dalmutinci i tudi mnogo nemških poslancev glasovali v zbornici za to pravično slovensko zahtevo. Vrlemu dr. Vošnjaku pak naj don( iz vseh slovenskih pokrajin zasluženi „slava" za krepko njegovo postopanje. Zadnjič sem vam opisal strah, ki je nastal v ustavovernih krogih radi spomenico čeških školov. Poslanec Mengcr je svoje i ustavoverno stranke bojazni hitro razkril v interpelaciji, ki jo je stavil o tej zadevi na skupno ministerstvo. Ministerski prvosednik je na to interpelacijo tako odgovoril, da se nemških judov sme polastiti še večji strah. Taafic je namreč izjavil, da se nedostatki novih šolskih postav, ki so sc pojavili v teku dvanajstih let, popra-rijo i da mora za to pravico i dolžnost imeti vsaka vlada, ki dela državi v prid. Vsled take izjave je knjez Lichtenstein svoj predlog o prenarodbi šolskih postav preklical. O Lienbacher-jem predlogu za znižanje šohke dolžnosti od 8 na C> let se je začela včeraj debata, v katerej je češki poslane« dr. Celakovsky govoril znamenit govor i kakor sc kaže iz vedenja nasprotne stranke, bode ta predlog gotovo izročen posebnemu odseku. II koncu še nekaj črtic iz tukajšnjih slovanskih društev. Nedavno jc srbsko akademičko društvo „Zora" z našim slovenskim dijaškim društvom napravilo lepo Bvcčanost na spomin pred sto leti na srbskem književnem polji delujočega pisatelja Milovan Vidakovira. Pri tej slavnosti je bilo pričujoče mnogo odliCue gospode, mej temi znani srbski polkovnik Ilorvatovid, bivši srbski ministerski predsednik Kaljevic se soprogo, ruski dvorni svetovalec dr. Murinov se soprogo, gosp. državni poslanec dr. Vitezid itd. Pelo sc je mnogo južno-slovanskih pesnij, mej temi sc jc posebno prikupila slovenska „Jadransko morje" od Hajdriha. Pevci društva „Slovenije" pod vodstvom g. .lirika so ta večer želi mnogo pohvale. „Zora" priredi 27. t. m. bosedo v enej najbolj znanih dunajskih dvoran. Dunajsko slovansko pevsko društvo, ki slovi najbolj mej dunajskimi slovanskimi društvi, bode 3. marcija imelo veliko koncertno besedo s plesom. Isto društvo napravi 15. marcija zabavo nu korist stradajočim v Istri. Polkovnik kranjskega polka ju deputaciji slovenskega pevskega društva i društva „Slovenije" dovolil, da bode smela njegovega polka godba pri tej zabavi za dobrodelni namen brezplačno igrati. L—v. V Kopru, 21. februarja. O) Kakor je bralcem „Edinosti" uže znano, delalo so se pričetkom t. 1. potrebne priprave za železnico iz Trsta do Kopra. Lahko bi naše učiteljice, posebno učenkam, vcepile ljubezen do snage, do lepega reda v doinačcj hiši i. t. d. ali one imajo druge nepotrebne reči otrokom v glavo ubijati, ali ta predmet, ki jo po mojem menjenji silno potreben za duševni napredek vsacega ljudstva, čisto jc zanemarjen, ker ni zapovedan. In vendar so naše okoličankc najbolj marljive i najbolj debilne žene, kar si jih moremo le misliti — najbolj skrbne i štedljive (sparovite) gospodinje. Oc jej očitaš, da hišo zanemarja, da je v njej nered i nesnaga, odgovori ti: „Ja, mi ne utegnemo na to gledati, mi sc moramo zadosti s perilom ukvarjati." Ako se ozremo na zemljišča, v katerih bo zakopani pravi zakladi naše okolice, od katerih bi vsa družina vse leto brez velike težave lahko živela — kako je vse zapuščeno, ali le za silo i površno obdelano. Žena, ki le za perilo živi, ne pozna niti vrednosti svoje zemlje, niti raznovrstnih kmečkih opravil, katerih sc tudi ni nikoli učila in brez katerih mora vsako kmetištvo propasti. Da bi naše okoličankc vso neutrudljivo debilnost, katero kažejo pri perilu, obračale na svoje hiše i na svoja zemljišča, bila bi vsa naša okolica najlepši vrt, v katerem bi živelo bogato, srečno, neodvisno ljudstvo. Tako pa vidimo, da po najbolj rodovitnih krajih raste plevel, da je vse golo brez sadnega drevesa, da 60 trte zdivjane; vse kaže, da manjka pravih gospodarjev. Ce Danes iehko iz najbolj zanesljivega tira poročam, da ima ona družba, ki hoče to progo zidati, uže dovoljenje. Pričetkom marcija dojd^jo zopet inženirji z Dunaja, da se potem takoj prične izdelavati imenovana železnica. Zagotavlja se nam, da bodemo meseca avgusta, ali septembra uže novo železnico Iehko rabili. Veseljem pozdravljamo tn za naje okoličane važno novico. II krati pa je dobila ta družba dovoljenje, da prične preddelovanje, trasiranje za podaljšano progo do Izole in Pirana ter tudi v stran do Bolj. — Konec prvega poluletja je bil tukajšni srednji šoli in tudi možk. učiteljišču dne 21. t. m. — Kadoitjo smo čuli glas o .Sla včevi" prohnditvi; na Primorskem v resnici narodno petje napreduje, mej tem, ko se v sredini slovenski „Cecilijanci" in „Ne-cilijanci" ostro napadajo. Jedinost naj vlada — a ne vedno večni prepir, ki je brez vsake zdatne veljave. Iz Izubijane, dne 22. februarja. Minol je nori predpust i nastopili so mirnejši postni dnevi. Naj mi bode tedaj dovoljeno, nekoliko poročati o „Sokolovej" maškeradi, ki je bila pustni vtorek v dvorani ljubljanske čitalnice v primeri s prejšnjimi leti jako sijajna. Prenapolnjeni so bili prostori, v kojih se je gibalo okoli 600 osob ter nad 300 mašk, druga lepša od druge. Obžalovati je, da nemamo večje dvorane za ta večer. Nekateri mene, da bi maškerada imela še mnogo več npljiva, ako bi se napravljala v prostorih starega strelišča, ker tam bi mogoče bilo se se boljše zabavljati. Ker so na „Sokolovo" maškerado povabljena vsakovrstna društva in ima vsak pošten človek, ako plača vstopnino, prost vhod, obiskuje ga tudi marsikdo iz nam nasprotnega taborja, da se zabavlja zadnji dan ter izkazuje očetu pustu zadnjo čast. — Tudi ti žele, da bi se „Sokolova" maškerada vršila na strelišči, kajti tam bi se Iehko boljše imeli, ker so uže bolj domači; čitalnica pa jim je bila od nekedaj sem vedno lc trn v peti. Mi vendar mislimo, da je najboljše, ako ostanemo v svojem hramu i sc ue brigamo za druge, nam tuje želje. Kdo nam je porok, ako se maškerada prestavi v strelišče, da bode toliko obiskovana i da vzdrži pravi narodni značaj, kakor ga ima sedaj. Ker uže o maškeradi pišem, naj omenim tudi neke prodrz-nosti. Stedri/ je ime onemu lepemu gospodu, koji se je priplazil v dvorano z vstopnico, katero je nekdo zgubil a drug našel in jo njemu na „puf* prepustil. Odbor je omenjenega gospoda pustil štiri dolge ure pri zabavi, a ker je videl, da neče kupiti vstopnice, ter se je ko naš nasprotnik celo surovo vedel, primoran je bil, zahtevati od njega, naj si omisli znamenje, ker ono drugo nij bilo na njegovo ime kupljeno. Ker se je pa gospodič ustavljal, pokazala so sc mu vrata, skozi koja so ga spremili četiri Zulu-kafri z nekoliko harlekini, spodaj pa mu je globokim poklonom vratar odprl široko vežna vrata. — Ljubljanski „Tagblatt" pa jo bil razžaljen, da se njegovemu pristašu nijso roke ljubile, udrih-nol jc po „Sokolovem" društvu tako „kulturno", da jc bil odbor primoran od urednika zahtevati, naj prekliče razuzdano poročeno stvar. Ker pa v svojej „intelijenciji" i „kapitalnej" poštenosti tega nij hotel storiti, vložila sc je pritožba pri okrajnej sodniji zoper njega ter je bil pri obravnavi dne 20. t. m. obsojen, da mora v svojo „čast" popraviti stvar tako, kakor „Sokol" zahteva. Kaj porečete, ali ni to —, „bildunga" ? Ljubljansko društvo „Sokol" je pri svojem zadnjem „jour fixu" dne 21. t. m. sprejelo predlog g. IUavka, naj se skliče iz-venredni občni zbor, da se imenuje častnim udom gospod državni poslanec, dr, Vosnjak, vsled zaslug v državnem zboru za slo ven • sko stvar ter sijajno zmage o vpeljavi slovenskega jezika v vse šole po Slovenskem. Z Brkinskih hribov materijake županije, dne 29. februarja. V „Edinosti" beremo, kako sc letos po slabi letini godi po naši Istri i drugod našim ubogim ljudem, da nemajo ni hrane, ni potrebne obleko s čem si priskrbeti. — Tudi nam na kranj-ško-istrskej meji nij nič boljše. — Letošnja huda zima nas je tako hudo trla, da nismo mogli z ene vasi do druge, vsa pota nam so bila zaprta, da nij bilo moč voziti i si kak groš pridobiti za sol i druge potrebe, ker vajeni smo voziti butarice iz naših majhnih gozdov v Trst. — Govori se tukaj, da nam vlada sečnjo prepove, kar Bog ne daj! kaj počne potem ubogi kmetič? tudi moža ni na domu, če Bi on z delom v mestu kruh služi, kmetištvo ne trpi toliko, da le gospodinja skrbi, da se po zemljišči opravijo potrebna dela; če pa obadva drugod dobiček lovita, potem mora gospodarstvo v hiši i na zemljiščih propasti. I prav zato gre kos za kosom lepih, rodovitnih zemljišč v tuje roko; prav zato mestna gospoda zmirom bolj izpodriva našcg.i kmeta iz njegovega premoženja, i nekdanji premožni, srečni okoličan je po vsem tem berač iu sužen gospodu, ki ga tlači i proganja. Le v tistih hišah, kder žena zvesto opravlja svoja dela, kakor marljiva kmečka gospodinja in mati, drži sc kmetištvo dobro — k ljubu vsem slabim letinam, ter množi se blagostanje; take ženske pa večjidel niso perice, ampak prave kmctice. Omeniti mi je še neke druge nupakc, ki iz te ženske obrt-uije izvira. Ne le, da umazane cunje in vedna mokrota v hiši moških ne morete vabiti na dom in da zato rajši drugam, posebno v krčmo zahajajo; temuč možje tudi zavolj tega radi svoj teško zasluženi denar zapravljajo, ker vedo, da žena s perilom živež služi i da družina ne pomre za lakoto, ker perilo donaša kruh vsej družini v hiši. To je krivo, da možje ue čutijo v sebi tiste svete dolžnosti, ki vsacemu možu in očetu veleva, naj skrbi za potrebno hrano svojej družini, večkrat se celo godi, da pije mož na račun perila. Vse to jo gola resnica i noben okoličan mi ne more očitati, da 80 moje besede izmišljene ali pretirane. V prejšnjih letih smo nekoliko novcev skupili is sadja, jabelk, čespelj, in z* vino — a letos nij l>ilo vsega nič, i zato naše ljudi gprelmja strah, k*j še le hode, ker je uže brez tega ubogo naše ljudstvo preveč t dolgeh tako, da io e. kr. pisarnice polne s tožbami i drog tirja druzega — torej je res usmiljenja vreden ubogi naš kmetic. Ker uže o tožbah in c. kr. pisarnicah govorimo, naj potožimo še to, da pri nnsej slavnej c. kr. sodnji v Podgradu gospodari zgoli nemskutarija tako, da ne dobivamo v roke nijednega spisa ni rasodbe v slovenskem našem jeziku — še celo poklica ne; čemu nam je tedaj 19 paragraf državnih osnovnih postav? — Vae drugače je v hližnjej Sežani, tam c. kr. sodnija vse v slovenskem jeziku rešuje, rasodbe in vse spise razpošilja v razumljivem slovenskem jeziku. Bog dal, da bi se tudi Podgradoin na bolje obrnolo ! Ubogi domobranec. V Trstu, dne 1. marcija. Včeraj je imelo „Slovansko podporno društvo" ob početku društvenega leta večerno zabavo. Tržaški pevski zbor je jako lepo prepeval 1 vrstili so se navdušeni govori. Prvosednik g. Dolinar je povdaijal začetek slovenskega gibanja ter njemu, ki ga jc pro-budil, očetu dr. Bleiweisu, srčno zdravico napil. Nastalo je gromovito ploskanje i zahtevanje, naj se to brzojavlja dr. Bleivvcisu, kar se je tudi brez odloga storilo, Veselica je bila potem jako živahna, i marsikateri delalcc, ki je bil doslej v laškem društvu, veselil se je, da sme v društvu tako govoriti, kakor ga je učila mila mati. Vi, slovenski boga tini, ki imate na stotine delalcev pod sabo, stopite sami v društvo, i potem stopijo vanje tudi VBi vaši delalci vam i sebi na korist. -«4*-+-- Kritični politični pregled. Domače dežele. Državni zbor ima toliko dela, da inu ne bo mogoče dokončati je do velike noči; sni ti se bo tedaj moral še meseca aprila, da dovrši proračun za to leto; zato pa so tudi ne bodo mogli še k malu odpreti deželni zbori. Nov finančni minister baron Kriegsau, vprašan, kako se misli glede novih davkov vesti, odgovoril je, da se primanjkljaj mora pokrivati z novimi davki, kakor to uže preBtolni govor omenja i zato je treba, da sc vladni predlogi o novih davkih vzemo v obravnavo ; omenil je tudi, da vlada namerjava prihodnjo jesen predložiti načrt postave zastran davka od osobnih dohodkov. V gosposkej zbornici državnega zbora sc je napravila fede-ralistiška stranka, katerej bo na čelu knezi Karol Schwarzenberg, Konstantin čartoryski in Adam Sapieha, potem grof Falkcnhayn in dr. Habjetinek. V programu ima te le točke: Varstvo pravice v javnem živenji sploh, soglasje mej cerkvijo i državo, enakopravnost vseh narodnosti, uvedenje enakotežja v državnem gospodarstvu in državna velevlast. Prvo delo novega naučnega ministra je sprumemba nemškega gimnazija v Valaškem Mczcriči na Moravskem v češk gimnazij. — To je dober začetek. 25, min. meseca so bili kranjski poslanci pri naučnem ministru ter mu priporočili šolske zadeve. O kranjskem gimnaziji je minister rekel, da pripoznava njegovo potrebo i upa, da se obrani; dalje se jc izjavil, da on ni prijatelj germanizatoričnih namer, da imajo šole namen, ljudstvo izobraževati i da mora temu podloga biti povsod domači narodni jezik. — Tudi to jo dobro znamenje; več nikoli nismo zahtevali. Vojvoda Wurttcmberg se je zopet vrnol v Serajevo. Vesti, da pride Dahlen ali Ivanovie na njegovo mesto, niso sc tedaj potrdile. Trgovinski minister je povabil klub desnega središča poslanske zbornice, naj pošlje dva zaupna moža k obravnavam o trgovinskej pogodbi z Nemčijo. Izvoljena sta bila kranjski poslanec dr. Poklukar in Hipolit. Imela bosta brez dvombe težek posel; mučno je sklepati pogodbe z Nemčijo, ker ona se ozira vedno le na svojo korist, nam pa je šo v vseh pogodbah škodo delala. Iz Nemčiji ne dohaja nič dobrega. Sedaj prehajam na drugo prašanje, da preiščem, kako vpliva „perilo" sploh na zdravje naših peric i njihovih družin. Tudi tukaj nahajamo veliko škodo nbozemu okoličanu. Vsak lahko umeje, da tako teško, trudapolno delo v najhujšem mrazu, v burji i dežji, v poletnej vročini mora zdravju jako škodovati. Morebiti nobeno kmetiško opravilo ne zahteva od človeka toliko požrtvovanja, kakor delo naših peric, in da je zdravju v resnici jako škodljivo, to Bpozna lahko vsak, kedor dobro opazuje naše ženske perice. Redkoma nahajaš mej njimi ona polna rudeča lica, ki nam na veselje razodevajo telesno zdravje in krepost, duševni mir in zadovoljnost, kar se navadno opazuje mej pravimi kmeti; večjidel so prav izstradani obrazi, na katerih bereš le trpenjo in pomanjkanje zadostne hrane i potrebnega miru. Kes je, da se odlikujejo lepa tržuška slovenska dekleta po krasnej svojej zunanjesti, da jim kipi zdravje in veselje iz okroglega belorudečega obraza, da sc ti srce raduje, ko gledaš čilo stopajoče mimo tanjke bledolične i slabotne meščanke. Ali k malu zgine lepota mlade okoličanke; učakala je 30. pomlad, pa navadno je uže le senca poprešnje krasotice, zginola je živa barva, upadli ste lici. Ali ni to žalostno znamenje, ki se opazuje Je v takih okolinostih, kder prevagujejo siromašne i nezdrave razmere ? Vprašajmo zdravnikov, ki imajo z okoličani opravilo i ti nam povedo, da se pri naših ljudeh razne bolezni širijo, ktere navadno kmečkega ljudstva ne obiskujejo prepogostoma, da so ubo- Poslanska zbornica je z veliko večino zavrgla predlog o vo-jaskej taksi ter odložila ga do tistega časa, ko sc bode sklepalo o olajšavah pri vojnej postavi. S tem je dobil ustavoverski minister Ilorst nezaupnico, ki mu utegne se preglavico delati. Sklenolo se je tudi, da imajo biti nova zidanja, prisidanja i prezidanja 12 let davka prosta; če se pa pri tacih zidanjih širijo ulice i trgi, tedaj 30 let ne bodo davka plačevala. Pri Plevljah je naše vojake nedavno napala oborožena turška četa. Naših vojakov ni bil nobeden ranjen ali mrtev, ujeti pa so bili štirji Turci, Zarad tega napada i ker se je zvedelo, da bc pri Plevlji i Prepolji nabirajo turške čete, zaukazalo je bosensko vojno poveljstvo čete razkropiti. Tuje dežele. Crnogorci bodo vendar le morali Plavo i Gusinje z orožjem vzeti; turška vlada je le zato ponujala zameno, da jc vso reč zavlekla, nikakor pa ni imela dobre volje. Poročila iz Skadra pravijo, da je v Plavi i Gusinji 10 do 12,000 vojakov, ki imajo kanone i dobro orožje; niso sami Albanci, temuč tudi turški beguni, klateži iz Macfdonije i kosovskega okrožja. Muktnr paša sedi v Prizrenu i mirno gleda, da se nabira iz vseh krajev smet-Ijaka zoper Črnogorce. Jiulgarski knez predeluje v Peterburgu bulgarsko ustavo. Kneževa oblast sc ima razširiti, narodni zbor skrčiti na 50 poslancev, katerih ima ljudstvo le 25 voliti; sestaviti sc ima starešinstvo iz 15 udov, društvena pravica omejiti i censura uvesti. Deželni namestnik v Varšavi je poklical k sebi vse urednike poljskih časnikov ter jim na Brce pokladal, naj na poziv ruskih njihovih tovarišev delajo na to, da se doseže sprava mej Rusi i Poljaki. Vsi uredniki so mu zagotovili, da bodo delali za spravo, lc eden jo ugovnrjal, da tiskarne zadeve niso ugodne, da bi lahko bilo doseči odkritosrčno spravo. Dalje bc poroča iz Varšave, da poljsko plemstvo pojde čestitat ruskemu carju v Peterbtirg na srečnej njegovej rešitvi. Deputaciji bosta na čelu knez Vielopolski i grof Zamoyski. Deputacija, obstoječa iz 50 plemenitašev v narodnrj obleki, bode carja prosila, naj pride za dalj časa v Varšavo ter mu izroči adreso, v katerej sc pravi, da je ves poljski narod porok za osobo svojega kralja. Ta i taka poročila so vesela, ker so poroštvo, da se polega staro sovraštvo mej Poljaki i Kusi, i da ni več daleč čas, ko si roke podasta dva največja slovanska naroda. Prav veselo znamenje je tudi to, da mej Poljaki ni nihiliitov, Vslcd poBkušencga umora ruskega cesarja i njegove rodovi-ne je car ukazal, da se ima postaviti v Peterburgu komisija, ki naj čuje nad državno i družabno varnostjo. Tej komisiji je vodja iz zadnje turško vojne slavnoznaui general Loris-Melikov, ki iina oblast voliti komisijne ude po lastnem menjenji i kateremu so podvrženi vsi uredi i dolžni mu pomagati povsod, kodar koli bi zahteval. Italia irredenta vedno bolj roji; v Napolji je izdala proglas: „Ali* erta", v katerem poživlja Italijane, naj napado Tirole i primorske nase dežele ter ustanove italijansko republiko. Nek „Co-mitato Lombardo" pa nabija po zgornje-italijanskih mestih proglase na zidove, v katerih mej drugim pravi: Mi nc napademo svojih brntov, mi nesemo lc nibilistično zaroto na sovražnikovo zemljo i no odjenjamo, dokler sc zadnja ped italijanske zemlje Italiji ne vrne. Papež je 20. min. meseca praznoval drugo obletnico svojega posajenja na papežev stol. Prišli so mu čestitat kardinali, katerim je mej družim razodel tudi svoje veselje, da jo božja roka čuvala blažega ruskega carja pri grozovitem napadu v zimskoj palači v Peterburgu. Binmark jo nevarna zbolel; to sicer ni nič posebnega, a po nevarnih njegovih boleznih navadno nastopajo še dosti nevarniše vojne i tudi druga znamenja kažo na take; na Francoskem užc zapirajo pruske častnike, ki gledusijo njihove trdnjave. Turski sultan tudi ni svojega živenja varen. Pri necem Pa-padopulosu, ki jc pod angleškim varstvom, našli so petarde, katere bo bile neki namenjene zoper sultanovo živenje. Turbneni sc na vso moč pripravljajo na vojno zoper Ruse. Kan Bardi Nur jc poklical vso glavarje v Merv, razglasil, da je vera v nevarnosti ter poslal poslance v Perzijo in vladi v Indiji. ---- ge ženske tolikim slabostim podvržene le vslcd preteškoga dela in preslabega živeža. Bati se je, da nekdanje, jako zdravo in močno okoliško ljudstvo popolnoma izgine vslcd svoje nevednosti in slabega gospodarstva. Nečem preiskavati vsega gnjusa, ki zavit v umazanih gosposkih cunjah v našo okolico prihaja, le to hočem omeniti, da sc vselej, ko vlada v Trstu kakošna nalezljiva bolezen, n. pr. kolera, koze i. t. d. hitro raztresc po okolicin smrt kosi mej našimi kmeti bolj neusmiljeno, nego v mestu. I kako ne bi! Znano i dokazano je, da se po nobenej stvari tako hitro i gotovo no širi kužna bolezen, kakor po obleki i sploh po tkaninah. Kdo pa pere vso obleko tacih bolnikov ? Naše perice. One prinašajo bolezni strup od prve roke na svoj dom, kužijo Bobe in svojo družino. Koliko žalosti in trpenja ubogemu ljudstvu! Ni človekoljuba, da bi jih svaril in varoval te nevarnosti, ni postave, ki bi branila po tej poti pasti bolezni. Zdravje jc Človeku največja dobrota, brez njega ni sreče, a tu se tako lahkomišljeno zapravlja! Imel bi še mnogo dokazov slabega vpliva „perila", na naše ljudstvo v okolici; posebno kar sc tiče narodnosti i sploh duševne omike; ali nečem preveč kratiti prostora časopisu, ki je tudi drugim predmetom namenjen; preidem tedaj k drugemu delu svoje naloge. Poročilo ,-) XXII. občnem zboru političnega druitoa .EilinoiC* za 1'rimriko, •ine 22. februarja t. I. v dvorani tržaške Čitalnice. Začetek ob 10* a uri dopoludne, pričujočih 76 udov. Preseduje: g. Viktor Dolenc, podpredsednik; zapisuje g. Ivan Dolinar, tajnik; vladni zastopnik višji komisar, vit.z Vidic. Podpredsednik pozdravi zbor in podnje na kratko pregled društvenega delovanja v 6.1I1 letih, omenja, da je to društvo pri volitvah mnogo koristilo, poseben napredek pa je atorilo lansko leto s tem, da jc prenaredilo pravila in razširilo svoj delokrog tudi na Istro, da je napravilo tabor v Dolini in da si je osnovalo tednik, okolo katerega so sc zbrale prav dobre duševne moči; naposled jc priporočal udom, naj Širijo na vso mogoče načine diuštvena načela in nauke mej prostim ljudstvom in da tudi skrbe za močno širjenje društvenega listn, ki je prav za prav duša našemu društvu. Tajnik g. Dolinar poroča o društvenem denarnem Btanu, iz katerega poročila je razvidno, da ima društvo primanjkljaja f. 7,fi0. Temu omenja podpredsednik, da jc bilo društveno gospodarstvo zadnja 3 leta nekoliko zanemarjeno, zatorej priporoča novemu do-narničarju, naj račune uredi in skrbi za natanjčno in dobro gospodarstvo, posebno pa, da terja o pravem času in zanikarne ude naznanja odboru, konečno vabi, naj zbor izvoli 3 ude, ki nijso odborniki, kateri bodo imeli nalogo pregledati račune v roku enega mcseca in poročati odboru, kako so našli račune. Izvolijo sc gg.: Vatovec I. M., V nt ovce Joa. in Žitko Franc. 1'iHlprcdnednik poroča zboru glede tednika; pravi, da se je posrečilo s pomočjo nekaterih rodoljubov, ki so založili kavcijo (f. 3000) osnovati tednik, za kateri list so bc pridobile mnoge domače in zunanje i/vrstne moči, list bode duševno gotovo odgovarjal vsem zahtevam, lc treba, da ga društveniki tudi gmotno podpirajo h tem, da si ga vsi omislijo in da tudi v drugih slovenskih krogih list širijo. Občni zbor je vzel vse to na znanje in hvalo izrekel odboru. Nadalje poroča podpredsednik ob osnovi igralnega društva: Osnoval jc odbor posebno društvo, katerega ndje bodo plačevali za 1 delež f. 2 na mesec, vsak ud sme tudi več deležev iineti; z denarjem, kateri se nabere, ktipavali bo bodo lozi; na lozo igrajo razmerno vsi družabniki, kadar bode lozov toliko nakupljenih, da bodo znašala njih vrednost t. 3000 po dnevnem kurzu, potem se polože ti lozi v blagajuieo ko kavcija za list in so vrno obligacije onim gospodom, ki so jih začasno posodili. Konečno prečita g. Dolcnec pravila igralnega društva, katera potrdi občni zbor brez promombe. (Pravila priobčimo posebc.) Na prašanje č. g. Gomillčaka, ako oni udje, ki odidejo, umro. ali ne morejo več vplačevati, zguho vplačani denar, odgovori poročevalec, da nc, ampak, da sc s takimi udi ali njih nastopniki obračuni in se jim izplača delež po bilanci, kar je užc v pravilih (§. 2) natanjčno povedano. Podpredsednik naznanja, da je k temu društvu užc pristopilo 25 udov, ki imajo blizo 50 dolcžev, tako da znaša uže zdaj mesečno vplačilo okoli 100 gld, nadalje vabi pričujoče, naj bc precej vpišo v društvo, v ta namen predstavlja začasnega denar-ničarja, g. G. Sterlc-ta, vodja oddelka tržaške banke, ki jc mož skušen v takih zadevah in uživa veliko zaupanja v finančnih krogih. — (Vpisalo se jc precej se nekoliko pričujočih), (Dalje prihodnjič). Domače stvari. Cesar jc imenoval tržaškega kanonika Ivana Sinčića stolnim dekanom, i dr. Ivana Snsta, škofovega kanclerja i častnega kanonika kanonikom v Trstu. Mi čestitamo vrlima gospodoma. Doktor Bizjak, kakor naznanja tržaška višja deželna sodnija, prisegli je za tolmača za nemški i hlovenski jezik — Žalostno je, da mora višja sodnija imeti tolmača za slovenščino v deželi, katera je večinoui slovenska. Sodnije trde, da je pri nas laški jc/ik sodniški je/ik i prav vse obravnujejo v laškem joiku brez ozira na to, ali stranka laški umeje, ali ne. Ko je neko društvo iz tržaške okolico «ložilo slov tiska pravila, velelo s» mu je, da mora vložiti še poverjen laški prevod, ker je laški jezik sodniški jezik. — Slovenci smo ua Primorskem narod v večini, i kakor tak imamo pravico tirjati, da sodnije z nami slovenski občujejo. Po razglasu e. kr. namestuičtva bc jc nekoliko podaljšal obrok za oglašanje i presktišiijc enoletnih prostovoljcev. Razglasa vendar ne umejcino popolnem, ker jc prevod nekako čudno izverižen. Velikanska beseda v Trstu. Prvo saboto po Vćlikinoči bodo v Trstu velikanska beseda (koncert), ona bode še mnogo sijajniša od zadnje, po vsem slovanskem svetu hvaljeno. Društvo „lidinost" i tržaška čitalnica je napravite, V pomnoženem odboru obeh društev jc bilo v ta namen vse prcBkrbeno; volilo sc jc iz-mej obeli društev šest odsekov, ki vse potrebno urede. — Beseda bode v gledišči „Fenice", ali v „Politeama". Čisti dohodek do-bodo stradajoči na Primorskem. Volitev enega svetovalca iz IV. razreda v tržaški mestni zbor se jc predzadnjo saboto vršila. „Indipcndente' je delal na vse kripljc za ono stranko, katera čez morje škili. Slovenska stranka se pa volitve ni vdeležila, kar ni prav, ker volitev ni lc ustavna pravica, temuč tudi državljanska dolžnost. Nevdcležitev nikakor nc kaže rodoljubja, ampak le mlačnost do UBtavnih i narodnih pravic. Obžalovati jc toliko bolj, da se Slovani niso vdeležili volitve, ker bi lahko bili zmogli, kajti izmej 2393 volilecv jih jc volilo le 415, i dobil jc kandidat Progresovo stranke 393 glasov. Da so sc Slovenci, kakor smo jim svetovali, pripravili o pravem času, gotovo bi bili zmogli, i ta zmaga bi prav zdaj lila jako pomenljiva in velik udarec irredentarjem.1 Slabo podučenim Lahom onstran nase meje bi se bile oči odprle i spregledali bi bili, da ni vse tako, kakor jim pripovedujejo laški listi, ( udom smo se čudili dopisniku iz Trsta v „Slovenski Narod" i „Sočo", ker sc ponaša s tem, da Slovenci zarad tega niso volili, da dokažejo onemoglost Lahov, i da jc bilo to tako skleneno mej Slovenci. Mi o tem sklepu nič ne vemo. Pasivna politika je nemarnost, lenoba, spanje i nazadnje smrt. Kadar dela manjšina za pravico, vselej pride sčasoma do večine, ako ima le trdno voljo. Stari narodi, ki so imeli boljšo politiko od sedanjih državnikov, znali so to jako dobro; v Atenah i Kimu je volil vsak, ki jc imel pravico, i ne vemo, da bi se bila tudi pozneje priporočala v kakej državi pasivna politika. To h« je godilo le v Avstriji. Madjari niso hoteli priti v državni zbor, i Hrvatje v veliko svojo škodo tudi ne, da bi pa prišli bili Hrvatje, škodo bi sedaj imeli Madjari, ne bilo bi dualizma, Tudi Cehi so pozneje enako grešili, zdaj pa so vendar spoznali, d;i niso prav delali. Da oni niso izostali iz javnega zivenja, gotovo bi bilo nam i vsej državi v veliko korist. Kdor se volitev ne vdeležuje, ali ni zrel za svobodo, ali pa nema srca za narod i človeštvo. Železno zagrinnlo na odru v gledišču „Politeama" je nova stvar, našega domorodca inženirja g. Živicu delo, ki jc posebno pozornost obudilo mej občinstvom. Zagrinaloje velikansko, tehta 15 metriskih centov, ima 212 štiijaških metrov, pa dva človeka lahko navijata in odvijata to železno platno. Občinstvo je pohvalilo g. Živita z burnim rokoploskom pri prvej poskušnji. Odbor Zli NtruriiljoiV v Istri poslujoč v Pazinu ie nabral rlo sedaj 4357 gld. 59 kr. v gotovini, 50 kocev, -100 kil. kisle repe in zelja, 300 kil. krompirja, 4384 kil. žita, 4.r»5 kil. moke, 2020 kil. sočivja, !> žakljev fižola in I paket stare obleke. Ti dohodki se dele po posameznih deželah tako-lc: Iz Istre je došlo 288 gld. 22 kr., iz Kranjskega in Štajerskega 2527 gld. !)!) kr., i/. Hrvatskega in Slavonije «40 gld. 88 kr., i/. Trsta 368 gld., iz Gorice 62 gld. 50 kr., iz Gradca 208 gld., iz Celovca 25 gld., ir. Dal-macijc 5 gld. in iz N.-Avstrijskega M gld. Ves navedeni živež je prišel iz Kranjskega ali iz slov. Štajerskega, lc 1 paket stare obleke iz Češkega. Odbor jc razdelil doslej mej usmiljenja vredne naše brate v Istri 562 žakljev blizu 40,000 kil. nakupljene koruze ali tur-kinje in 2,500 kilov kisle repe in — kakor 8amo ob sebi razumljivo — ves gori navedeni darovani živež. Veselica kadetov in preziranje Primorcev. Tržaška kadetska šola je priredila v gledišči „Politcaina" ples /. vesciico, mej katero so se vplelc pesmi vseh avstrijskih narodov. V dnu na odru je visel velikansk zemljevid Avstrije, in kadar je dotični zemljan nastopil, odkrila sc jc njegova dežela ter ga spremljala godba v narodnej melodiji. Vse je bilo lepo, lc nam Primorcem so vsilili laško melodijo: „guarda lit quella barchetta" ter s tem pokazali, da vojaštvo še zdaj misli, daje Primorska dežela laška. Ni tedaj čudo, ako irrcdentarji opazke delajo trdeč, da je to voda na njih mlin. Naj si zapomni osnovatelj tc nedolžne veselice, da nam Primorcem, ki smo večinom Slovenci, ni vse enako, ako nas celo vojaštvo, kateremu je slovenski narod vedno dajal slavne sinove, v vseh bitvah zmagovalce, pri ncdolžnej veselici prezira. Bolj od laške melodije bi na mestu bila: „Slovenski smo fantje, S Primorja doma". Cenik raznega blaga. Kava: Olje: Kadjn: Sme&nica. Cesar Jožef je vprašal starega kapucina: Kaj menite, komu je podobna moja država? Kapucin mu je odgovoril: črnej maši, ker kakor v črnej maši, tako tudi v vašej državi ni slave (gloria), vere (čredo) i tudi ne blagoslova (benedietio). Tržno poročilo. Posli so zopet manjši; temu jc posebno kriva občna revščina; nada je, da bo saj proti praznikom kaj več dela. Kava — prodaja se po trdnih in rastočih cenah ; na Nemškem in tudi v Ameriki so cene, posebno kave Rio, močno nategnili, tudi se sliši, da v l{io-.laneiro so zaloge kave skopnel ker je severna Amerika veliko blaga nakupila. — Vse to upljiva na nas trg; naši importerji terjajo više cene vkljub temu, da dohaja prav malo naročeb iz notranjega. Sladkor — v boljšem menjenji, cene polagoma rastejo, Olje — mlahova kupčija, ker dohaja silno malo naročeb, vsled tega so tudi cene posebno finih sort nekoliko oslabele. Iti£ — brez promcmhe — cone nespremenjeno in trdne. Mast in špeh. — Mast sc tukaj prodaja po viših cenah, ker na našem trgu primanjkuje tega blaga. Na Angleškem tirjajo posebno za špeh prav visoke ccnc, vsled česar je zadnje dni tudi špeh poskočil za dobra f. 2.—. Sadje — še vedno mlahovo, razen pomeranč in limon, ki se prodajajo po viših cenah. Pelrolij — prodaja sc po trdnih cenah, katero teško kaj odjenjajo, ker je vse blago v dobrih rokah. Domači pridelki. — Žita in moke cene se zopet polagoma vzdigujejo. — V fižolu zaznanujemo neznatno kupčijo, vkljub teran nočejo prodajalci odjenjati na cenah. — Maslo — vedno slabše, prav tako suho slive. Seno in slama — prodajate se po komaj znatno boljši ceni. Nade pa nij skoro nobene, da bi cene poskočile. Vrednostni papirji — so v zadnjem tednu nekoliko trpeli; politične važne vesti so zaupanje nekoliko zmajale; razni efekti so padali, mej tem ko so valute primerno hitro in zdatno rastle. Borsa sicer skuša zopet vzdignoti se na staro stališče; a trdnega zaupanja manjka in tako je mogoče, da bomo še večkrat imeli kak majhen potres. Muk«.......... Cejlon biier , ...... , plant. tinu in najflnrja . . , »ri-dnja in '/, fina . , nalive ... Portnrico......... Mulaliur nativn...... I.a (itiavra........ M. Dnmingo ....... Babi«.......... Rio najlini-ja....... . lin;.......... . '/, fina in navadna . . . Santo« navadna in lina .... .lava Malimi;........ Costarirca . ....... Manila......... Guatemnla ........ Sladka ukorja....... Nageljnovi cvoči.'i (šibice) . . . 1'oper Singapore ...... , Batavia ....... 1'iment Jamajka...... Imtier .......... Sladkor avstrijski v Stokih rafiniran . * v kosih . . Ital. jedilno navadno .... . lino in najfinejše iiumi2tin Levantinskn in Allianeško jedilno Corfii jedilno fino in najfineje I)almi«'iju jedilno fino in najiini>« Istra • » , Laneno ......... I'avnljno ali Immhažno .... Ribje hamlnirško (3 krmie) . , Olein.......... Pomeranče Sicilije (| /uboj) . ', Limoni „ (I zaboj) . . Kaperi „ fini .... . '/, fini .... Rožiči puljnški....... • Krški....... Mandlji pulj»»ki...... , romanski..... „ siclljski ..... . . pulješki grenki , . . Lešniki uovi ital....... , istrski..... Cesplje Hiihe iz Bosne in Srbije nove ■ ■ » h stare „ , it kranjske in hrvatske Pinjoli........ Fige ('alumata v vencih . . . .v vrečah . . . pulješke v sodih . . . „ iz Hmirnc..... Cvclie Klemri...... , Cismu...... „ Stanchio ..... a Samos črne .... Rozina Sultan ...... (Jrozdičo (npnšn) grško . . , radeći) (korinte) . . a slciljsko Lipari . . Ki ž ali lufcko pšeno: Italijanski navadni do Italijanski lini in najfinejši . , Indijski . . , ...... Slanina In ma»t: Slanina amerikanska . Mast Bankroft....... , Wilco*....... Loj dalmatinski...... . tržaški ........ Stearina......... Sveče iz Btearine...... , iz pnrafine ...... Petrollj v sodih......... v zabojih........ DomaČi pridelki: Maslo štajersko I. vrste Maslo hrvatsko...... Leč*.......... Fižol svitlo rudeči..... , temno rudeči..... a bobinec....... • rumeni....... a zeleni........ ■ kanarček ....... , cukrenec (koks) .... . beli dolgi...... a , okrogli ...... n mešan nov...... a . stari ...... Konoplje drobne...... . debele...... 1'roso belo........ Zelje kranjsko ...... Koran Pšenica ruska....... , banaška in ogrska . . Koruza Galac, Ibroils .... a Odesa...... a ogrska in banaška , . . hrvatska...... Rž. Galac, Odesa...... Ječmen......... Oves banaški, ogrski..... Žito : za 100 K • od f. do f. IH', 124 — ! 13« 1 — ur. _ 132 — 141 — lis — 12*: — ' 80 — 97 — , 10* 12<; — !I7 _ 100 — HO _ _ 1 61 — 75 8C> — ion — 78 — 85 — j 71 — 75 — 84 — 97 _ I 98 — 100 — 10« — 112 — 80 — 88 70 _ 72 _ 18.'. — 196 _ r.4 — 55 _ 49 — 49 50 t>4 — B5 _ 30 — — _ 35 — 39 _ 32 _ 34 _ 48 — 60 _ (10 _ 80 _ 44 — 47 — 44 _ 53 _ 4<; — _ _ 47 — 48 — 37 — _ _ 34 — 41 — 34 _ _ _ 6 _ t; 50 4 (i7 50 7 — 31 7 - 32 — 6 50 7 z 110 — 115 — 108 — 110 _ 108 — _ _ 130 — — _ 3& _ 3H _ 100 — — _ 32 — 34 _ 34 — 25 17 — 19 _ 71 1 7 — 72 - 1 ' 16 _ lfi 50 J 14 — 16 _ | 32 — 40 — I 30 — 35 _ 1 28 — 29 I 1 23 25 I 36 z J 28 — 30 — 33 _ 34 _ 18 — 19 _ 20 — 23 50 IG 60 17 _ 42 — 47 50 bi — 52 _ 49 — 50 _ 38 — _ _ 39 — 40 82 — _ _ 98 25 100 _ 92 76 100 _ 10 — — _ 12 — 12 25 73 — 76 _ 68 — 66 _ 15 — 15 50 12 26 12 60 U 25 11 76 13 25 13 60 12 76 13 25 12 35 12 60 12 50 13 26 16 — 15 25 13 — 13 50 12 60 12 75 10 — 10 50 9 25 9 50 27 — 28 50 U — 12 50 13 — 14 50 11 — 12 — 5 — 5 50 13 30 13 60 8 40 8 60 8 40 8 50 8 — 9 — 9 25 10 10 9 — 12 — 8 50 9 Moka ogrska 0 1 2 3 5 C 7 8 8", 9 25.70, 25.'JO, 24',, 23',, 12'/,, -'2,20 1 ,,20, 19%, l«1 ~ U 60 otrobi debeli........ , drobni ... ..... ajdova.......... koruzna . . . , ...... Vino in Špirit: špirit ralnirani 3i;° hektol. Kuni Jnmajkn (liter) ...... , Dcmerari ....... . St. Jago ....... Vino eiperskn (hektoliter) .... a Malnga (»roba) ..... , refošk iz Istre (botelja). . , a istersko (hektol,)..... , teran , .... a vipavsko # . . . , . hrvatsko n .... • ogrsko . .... a dalmatinsko . .... Predivo konopljeno Ferrara...... a Bulugna...... ■ Cescna...... dolgo čiščeno........ a a najftneje..... z« dreto .......... Razno blago: Kafra........ Orehi levantinski....... Virh........... Oreški (Muškat)....... Te............ Vanilja (t kilo) .... Žafran španjski , .... (■»lun........... 1'otašelj.......... Soda........... Itij domači in tirolski..... a istrski ...*...., Kolofonij amerikanski ..... Votlec (Bimstein)....... Mjilo kandijsko....... , Corfii ........ Cunjo ........... Gobo za konje........ , za toaleto....... Jezice i/ Azije ....... , grške ....... , domače....... Žveplo rimsko v kosil...... a sicilijansko zmljeto . . . Ribe — polenovke novo....... a tiare....... Arnlki Yarmouth (1 sod) .... Sordelle istrske , .... Kože — usnja za poplate....... usnje teletina........ a krovina bela in črna , . , kože surovo volovske domače . . dalmatinske in bosenske .... amerikanske........ kravje iz Indijo....... telečjo.......... jančje dalmatinske...... zajčjo (100 komadov)..... Volna bosenska.......... albaneška......... grška ........... iz malo Azije........ istrska.......... Les : I Desko 1" debelo in 7" široko za 100 komadov V " » /« n FSkureto"' '/," ] 8/9 10/14 8/12 10/14 8/12 10/14 M 860 colov 1200 1200 , 1200 „ 1300 , 1200 „ 100 komadov 100 . 100 Seno Slama Remeljni'/.", r*l:: Dile 3"' « 1 cola . n . ........ . 2" mero nove , ...... .1'/, , . ....... Deske po I" debele in 7" široke za 100 kom. » . , »M , , 100 , , , a 10/14 , t 1200 » % . • 8/14 , , 1200 ei » , V, > . 10/14 , , 1200 Skurete '/," laške mire debele 8/12 , 1200 C , . , „ . 10/14 , 1200 tt /Remeljni n , , „ 100 kom. ,E ' " '/■ '/> , , 100 . - • '/i » » • a 100 , IDile 2" debele cola....... ,„ 1'/, . „ ......... lirami od % do •/, kubični čevelj..... , V, do'/,, ...... IBordonali od 24' naprej , ..... ' Drva za kurjavo bukova seženj ...... Oglje bukovo za 100 K.° . . ...... po takih conah prodaja se tukaj v magazinu. dobro volovsko.......... navadno konjsko..........| (skopa) ržena............ za steljo pšenično.......... za 100 l)imqjsl*fi Boran dne 2. marcija. Enotni drž. dolg v bankovcih..........70 gld. Enotni državni dolg v srebru......... . 71 Zlata renta.................85 1860. državni zajem..............128 Delnice narodne banke. . ...........834 Kreditne delnice................300 London 10 lir sterlin.............118 Srebro.................... Napoleoni....................................S) C. kr. cekini...........................5 100 državnih mark............. , ,r>8 Poslano/) Gotspod Jurij Bonin v Trstu. Ker ste Vi mene tožili zarad ražaljenja česti vsled članka po meni uredovanera listu „Edinost" št. 23 od dne 22. novembra 187!», javljam, da so bila obrekovalna očitavanja v omenjenem članku in obžaljujem, da so bile po nepazljivim tiskane ter Vas zagotovljam svojega spoštovanja. V Trstu, 29. februarja 1880. Ivan Dolinar. *) Za sestavke pod tem naslovom Jo uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu postava nalaga. od f do f. 5 50 4 60 — _ 16 — 21 — 10 — 12 — 40 — 40 50 _ 8« t 14 _ 57 — 72 _ 32 _ 40 36 — 60 i — 10 — 12 — 1 — 1 20 24 — 35 — 35 — 48 — in — 26 — 10 — 14 — M — 16 — 10 — 15 — 45 — 47 — 62 — 55 — 42 — 44 — 72 — 83 .— 76 — 84 — 81 — 96 — 165 — 172 — 16 — 17 — 48 — 58 — 300 — 375 — 160 600 — 38 — 58 — 40 — 75 _ 8 75 9 _ 21 — 22 _ 6 g 50 — — 7 25 7 50 6 — 11 — 4 it — 8 — 40 25 _ 33 _ 16 — 18 — 5 — 17 — 9 — 35 — 24 — 28 50 12 60 18 — 14 — 15 — 7 — 7 75 7 50 8 50 — 31 — 20 — 23 — 22 — 23 50 15 — 24 _ 165 — 185 _ 357 — 616 _ 146 — 260 _ 110 — 134 _ 70 — 100 _ 108 — 130 _ 125 — 150 — 190 — '200 _ 60 — 80 — 25 — 28 _ 86 — 100 __ 110 — 115 _ 140 — _ _ 120 — — — — — — _ 34 — 35 _ 49 _ 52 _ 89 _ 90 _ 60 _ 62 _ 68 _ 71 _ 52 _ 54 _ 58 _ 60 _ 65 — 57 _ 27 _ 30 _ 26 _ 27 _ — 15t — »6J — 12 — 121 — 21 — 24 — 16 _ 18 30 50 .11 50 36 — 37 _ 66 — 69 _ 5i _ 52 __ 54 _ 66 43 _ 44 _ 45 — 47 _ 45 _ 47 __ 23 — 24 _ 23 — 24 _ — 11) — 14 — 11 11J — 38 — — 40 — 42 49 — 52 12 — 16 — 2 60 2 75 1 30 1 60 1 — 1 20 1 60 1 80 1 20 1 40 10 Dobre, pravične, nepokažene voščene sveče, katere dajejo poroštvo, iz najboljšega čistega Čebelnega voska, katere izverstno lepo in prav počasi gore, prodajata po najni^jej ceni. P. & R. Seemann (10) v Ljubljani. Najboljši isterski refošk po 1 gold. botelja. Kdor ga želi kaj kupiti, naj se obrne do Uprav ni št va. Lastnik, društvo „Edinost". — lidatelj in odgovorni urednik: Ivan Tosti. Ttik avstrijskega Lloyda.