gospodarskih, obertnijskih
in
narodskih stvari
s>
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj
XIII
Ljubljani v saboto 22. decembra 1855
List
Od buč ali tikcv'kaj

izorje in povleče; potem se tam. kamor se bo seme
a * i	i t /I V	i t	i	i «	i f	-u
Ni skor sadeža
da
. -L * * ORUl iJflUt//«5 ut» vi	lit, will. „j^vviv/^	UCVJja ^lUUUKC II
omenile in, ce je treba bilo, obdelovanje in pridelo- se pomeće dobre, ^ guujcu vanje obširno popisale. Le od buć ali tike v so še se v vsako tako jamo po
vsadilo, po o ali 6 čevljev saksebi, naredé po pol
te jame
f UUWI1V , J^V/ V Ull	WUHOVM1 ,
bi ga ne bile „Novice" že čevlja globoke in ravno toliko široke
jame; v
z gnojem pomesane parstí, in potem
ali
žerna
celo malo
v • V a	yr	m • •	i i
SiceK Z njimi (loDro opuai.	mi uuvuuju, M« J t /J vcrz^e, ua poiťui uureje Han, 111 ua se nsie žerna,
po svojih skušnjah kaj povem od tegasadú3 s kterim ktere verh vode plavajo, zaveržejo, zato, ker so gluhe kmetovavci večidel ravnajo kakor mačoha in ga vsa- in bi ne kalile. Ko so buče že precej močne sadike
pognale, se oplevejo in osujejo. Potem ni ž njimi
sponmile, ceravno
pavec
špital.
se je že marsikak pre- globoko — vtaknejo. Seme pa se pred to noc v vodo
Naj mi dovol i jo
da jez
verze, da potem hitreje kalí,
in da se tište žerna
le med druge sadové, koruzo itd. ne dovoljivši
JaJ°
mu lastnega prostorčka
Po mojih skusnjah niso buče tako malo vredne
5
da bi jih gospodarji smeli popolnoma kaj na
zanemarjati, za
nobenega delà več.
Slana (mraz) bučam kaj rada škoduje, zato ni varno, da bi jih pred přesadil, dokler se je še slane
i it	Tri	•	i •	t	i t	i f i ti	•	i • r
maj línem prostoru se jih dá veliko prire- bati. Kdor ima tedaj svoje polje na hribih, in se bojí
diti, in porabiti se dajo mnogoverstno.
Ne bom da bi mu buče
y
ne dozorele, ali komur se je bati
**}	f/v* wm.w. ^v/ ^«jv	** vr ^ v , ^ * w ax v.	~ ~ v — ua mi uiu u Uvv li Vy uu^iui Liu ^ au nuuiui o j v uaii ^ u
govoril od olja, ki se dá iz semena narejati, ker to je bi mu miši semena ne pozobale, ta naj pa ravná ta
da
že zlo nadrobno delo
opomniti pa moram, da clo
íit /;iu imuAuwHu "' «v, — vpuiiun»! mwi «m, «« ^. kole : Jerbas naj napol nanolne s konjskim blatom, na veku so ravno tako tečna kakor zdrava jed, naj že to naj verže dobre vertne' parstí dobrega pol čevlja
vživa mlade bučice olupljene in (brez pešk) na na debelo, in potem naj va-njo vsadí zern kolikor drobné kerhlje zrezane, z oljem in jesihom zabeljene
kakor kurnare za salato, ali pa popolnoma zrele
na ribežnu kakor repa ali zelje zribljene in okisane.
Razun tega je tudi tista sorta, ki se zavolj svoje
podobe „turski turban"
misli. Jerbas naj postavi potem v kak topel kraj
m
suho
naj zaliva vsejano seme enkrat na
ce je vreme ,
dan. Ce so sadike dovelj dorastle in se ni več slane
milo pepo) imenuje
9
zavolj
kruh pripravna, ako se
bati, se naredé na polji jame, kakor sem gori rekel naj zalije sadikam še enkrat prav dobro v jerbasu svojega terdega mesa za potem naj jih vzdigne s kepo vred in jih presadi tako
(Turkenbundkurbiss, cucurbito
5
popolnoma zrela, pesk
otre
bijena, na 4 kose zrezana in v krušni peči posusena primeša reženi moki.
Naravnost pa se dajo buče, kakoršne so, oberniti
#	»	1	• V	1	t • V	• »
v jame. Prav veselo in cversto bojo potem rastle.
Tudi s kumarami
m
ravnati.
dinami je prav tako
n.
za z i vinsko pico, posebno za presiče. Če se jim
more kaj očitati, je
to
5
da rade gnjijo
Od nove obertnijske in rokodelske postave
Buc je vec sort: so navadne (gemeine) o kro gle buče z rumenkastim ali belim mesom; naj sla beje so buče z belim mesom, veliko bolje so z ru nie nim mesom; potem so cen tari c e (Centnerkurbiss)
bolj na drobno

Poslední
»
novičar"
je od te nove postave naznanil
le poglavitne reci.
Danes smo v stanu
k
v e č od nje
5
tište
debele, gladke,
vderte buče, ki vagajo (Melonenkurbiss), ki
okrogle, v sredi zgorej enmalo
povedati po spisu „Pest. Lloyd
u
po centu ali še več; dinarice
Vse obertnije in rokodelstva (Gewerbe) — pravi
so dinam zlo
podobne; sodča
te postave
se imajo razdeliti v dvoj
versto: ene so
rice (Tonnenkurbiss), sodčiku enake buče z rumeno lupino in rumenim sladkim mesom. Zraven teh so še: sladkorne buče
bodne ali prosto vol jn e ^freie), druge pa dopust
ali dovolj
^concessionirte)
pražene (rostane) jedo pod
W	m	V	V
(Zuckerkurbiss), ktere na Laškem
mmmmm	t u rl
V
ski turban, kterega
imenom „kuka",
sem ze gon
pohvalil, in pa
ste buce, ki imajo podobo sklenice (flaške) z dolgim vratom, ktere semtertje v nogradih prideljujejo in jih za to rabijo, da po njih pri vehi vino iz sodcov vie cejo
versto dopustljivih spadajo vse tište obertnije in rokodelstva, do kterih se pravica le zamore dobiti, če si je člověk pridobil pr ed pisane i astuosti za nastop take obertnije ali takega rokodelstva, in za ktero pravico mora pro-
t
da mu jo gosposka dod
V to versto spadaj
ploh vse take obertnije in rokodelstva, pri kterih, ce je
Buc pridelovati ni nobena težava; gnoja celó malo potrebujejo. Navadno jih sadé med koruzo po 6 do 12 čevljev saksebi.
Al dajo se z velikim pridom tudi na posebnem prostoru saditi, takole: Izberi si prostor, kteri ima
zakaj pa po
člověk nerođen zaderžanja nez:
)

ali
Ij svojega nravnega
neslji
pomno
V •
bi utegnilo obči
ali dosega občnih policijskih namenov se vničiti
ali će bi se take obertnije prevec
(ljudstvo) škodo terpeti
Tù sèm
dovelj mokrotě; suha zemlja ne tekne bučam,
stebla; vse to trebuje dovelj vlage. Taki bučam vgodni prostor
se
s t v a i buj ej o
stejej
p o t e k a r j
?
prodaj
živine
tru p e n i h
r ti potre-
kovači za podkovstvo dravniške umetnosti, da ne delajo velike škode)
one imajo veliko perje in dolge
d arski in tesarsk
jst
d i m ni k
se
9
a ne delajo nevarni brodniki, puska rj
h
zidanj), str eha r ji, starinarji (tandlarji), kerčmarji (oštirji, birtje)
potem
*) Saj radi jemljemo naznanila domaćih kmetijskih skušinj, in za to so tudi ,,Novice", da eden druzemu pové, kar je skusil ali zvedil. Da tudi buce pridejo na versto, nam je prav ljubo.
Vred.
bukvotiskarj
bak
jek
kam
tiskarji, prodajavci kalij in umot
h in starih buk

posoj
buk
in 1e s o
, muzi za bra
w
J

ki vsake sorte zunaj železnice in parobrodstva
406
Vse druge, tù ne imenovane obertnije in rokodelstva
80
bod
to je
take ni treba posebne dovolitve
>
Starozgodovinski pomenki

ampak dosti je, da ćlovek le gosposki nap ali uno rokodelstvo ali obertnijo zacel, in to rokodelstvo ali obertnijo samo po
sebi
v é, da bo to . Če ni zoper zoper cloveka
Krakov in Siska.
Razložil Davorin Terstenjak.
9
ki j
začeti hoče, in zoper kraj
jo misli začeti
9
no
benega postavneg
zaderžka
podp
gosposka na
(Konec.)
Tadi Indi so si Živo tako mislili
C
p o v e d k
ali
dni list (Meldschein), to je, s pis
9
M
M
imenovavši jo K
mom mu poterdi, da je res oapovedal svoje rokodelstvo. Koj po přejeti napovedki ima obertnik ali rokodelec pra-
mitologii pod imenom: Kiki m
Zato jo nahajamo v raski
vico začeti svojo obertnijo ali rokodelstvo. Po postavi se pa k nastopu svobodné obertnije ali svobodnega roko- ^
o r a , K i k a
/
v slovenskem jeziku der Zopf. wysoki wiasmi propletěoy čepec". Kyk
K i k u š k
i
od
v
kem pa
zlobná
k y k u š k
y
wlasat
fabrika ali rokodelstvo. mora
delstva, naj je kupcijstvo,
vsak pripustiti, kteri ima po obstoječih postavah pravico s
gospodariti in kteri
do stanovanje.
dolg
kozo
zena.
i
V
stran 294
Iz kik
295)
(Glej K
nskem pomenu ky
Slava Bohyně'
n
HVOJI
premozenjem
v
J
je postala pomanišavna oblika kick
ima v našem cesarstvu stanovitno s
En člověk zamore ob enem več obertnij ali
omehčanem glasniku k v č pa Čička, in č v s Šišk
po
k
zato slovenski na Stirskem
9
k
prešič z dolgimi
tinami
delst
k
meti, in ni treba, da bi
(občinsko)
zatega
volj
mogel v
>
em
langborstiges Schwein
9
v
se
in tudi
y • y
k
iz t
za vez o vzet biti. Tudi clovek dežeie, ki ni v našem cesarstvu, ako ob času svo-
dolgo dlako, ein langhaariger Ochs
Im
9
bi janskeg
predmestj
vol z lju-
t
ali božici Š
je toraj mitologiškega početka po bogu S
jega obertnijstva ali rokodelstva stanuje v našem cesarstvu Kika, Kikuška, Kičk
kjer koii,
s pnimenom Ka p a r d
iz tak
vživa enake pravice kakor domacinec, ako je le
tudi naši Ijudje enake pravice
Ženske imajo enake pravice ka-
Cičk
Sišk
derža
vživajo kakor uni pri
kor možki, ako le znajo tisto obertnijo ali rokodelstvo, ktero
-----j---------,	vn », Vll/R«,
tragende, der Tráger des Haarzopfes
Šiva pa se je tudi velel D hurd žat Last von Haaren trasrend.
Gata dhara , der Flechten
9
mislijo začeti.
na ceijskem kamnu 2
>
Na koncu tega oddelka pa ministerstvo pravi
9
da
skem kamnu. Kdor ima dosti las
i, eine grosse in kot takošnega ga nahajamo ženo njegovo pa na nekem sise-
ê m
ono uteguilo se ktere v ti postavi za svobodné obertnije izgovorjene obertnije iz te verste izbrisati in jih med dopusti ji ve postaviti, ako bi skušnje učile, da je več
policijskih zaderžkov zoper nje
pravijo
9
iutomerski-šavniški), da je kark
mu povsod v moji okolici
k er k
rec, ker-V českem
Ka vec, in obilnim lasom: kark
jeziku imajo krakovat, buschicht, metatiški iz kark
, beschopft. Tako je tudi ime predmestja ljublj a
t
Cehi (Ziinfte) in zbori (Gremien) po dozdanji Dhurdžat
kega Krakov dobjlo ime po častji Krak
3
S
napravi nimajo vprihodnje nobene veljave vec, in ce se po
Ker Siva je po svoji černi strani tudi bo
or »
osposkinem dovoljenji vsled nove osnove ustanovijo, veljajo ^om 4
zanstvo pekla in se očituje s
m
y
m
d
9
le za prostovoljne družtva. Pomoćnikom (kselom) je dovoljeoo tudi vprihodnje za nasprotno podporo stopiti v zavezo in napraviti podporno dnarnico samim sebi.
Obertniki in rokodelci smejo svoje blago ka m or koli na prodaj pošiljati in ga izdelovati, kjer hočejo; jn ježibab le če imajo tudi
nam je to nov dokaz, da gerb ljubljanskega me
K	• V •	M	m
sta je mitologiškega izvira.
S
y
pa se tudi veli Bh
Bab
in Bh
Bab
?
zato v
nahajamo belo ali dobro, in černo
slovanském basnoslovji li hudo stran
z u na i
svoje soseske kako delavnišnico ali štacuno, morajo za to drug napovedni list od gosposke dobiti. Le pri tistih obertnijah ali rokodelstvih ne more to biti, ki so dopušeneJe za kak poseben kraj.
Od rokodelskih in obertnijskih učencov (Lehrling) in pomočnikov (Gehiifen, Gesellen) pravi osnova te postave tole: „Kako dolgo naj se ima učenec učiti, je reč
Zlat
Ježibaba po etimologíi pomeni birsut
Baba od korenike ag, zusammeudriicken , zuspitzen
agi
jeg
9
Spitze,
v •
»9 J
nemški
Egge
i
Igel
9
toraj j
zato
slov. eg z digam
Primeri: „lasi se mu j
V •
(i
9
žival sšpičasto k
9
m
J
v «
stachliche Schale
J
se tedaj euači z indiško Sivo- Bha vany- o s
pro stovolj nega dogovora. Ce ni posebnega dogovora, veljá za obojno stran odpoved za 6 tednov".
12. oddelk te postave razlaga prestopek iz stare postave v to novo, in pravi: „Po dosedanjih postavah ve-ljavno-obstoječe obertnijske ali rokodelske pravice obderžé v vsem svojem pričujočem obsežku svojo moč. Ce dobi pa kakošna obertnija ali kakošno rokodelstvo po ti novi postavi kako večjo pravico, kakor jo je dosihmal imela,
priimenom K c a p i 11 o s".
od ktere smo ćuli, da ima „hirsut
Bhavany -K
pa je božica p ek
za
to v slovaški ljudski povesti ševelí: „Jaz sem Je ž i b a b
99
pravi Dobrovský (Slavin 409.)
K i k i m o r a" die Russen als fiirchterliches Gespenst vor
a
— „stellen sich B a n d k i e (str.
109) piše, da „Kikimora davi in mori"5 Tkaný (I. 160), da je „ein schreckliches Nachtgespenst weiblicher Gattung, das seine Kinder, bosartigeGespenster, iiber die schlafenden Menschen schickt,
kar
um sie mit schweren Tràumen zu ángstigen"}
prim eri

se
«
samo po sebi razume, da stopi tak obertnik ali rokodelec v
to večjo pravico
To so imenitniše določila nove postave, ktera gré sedaj od ust do ust obertnikov in rokodelcov, ker res globoko sega v bitstvo obertoijskega in rokodelskega stanu. Ponavljamo pa še enkrat, da to je še le osnova postave, ne pa že veljavna postava, ker do 15. prihodnjega mesca imajo še Ie kupčijske in obertnijske zbornice posamnih dežel svoje misli o nji c. k. ministerstvu razodeti. Ker pa
Paulin od Sive s priimenom s Kali piše :
Cerna božica, Mora. Mura
•2
„Oculos habet hiantes et terribiles, faciem nigram ut carbo, dentes longos et prostantes, capillos instar caudae pavonis hor-ridos, arrectos et serpentibus multis ainictos". (Paulin systema Brahm. str. 99.)
Glej Gabriel Seidl „Beitráge zu einem Namensverz. der rôm.
a.
3
Kad
ministerstvu ni
nič
neznanega, kar bi utegnila
ta
ali
una zbornica zoper to reći, zna biti, da se bojo tam pa tam kakošne malenkosti premenile, poglavitne pravila pa bojo gotovo obveljale, ker so terjatvam sedanjo-sti ravno tako primerjene, kakor so dosedanje ostrojeno
deleč deleč
4
Procurator". Tafel II. fig.
Da je oblika Ivrak starej a, kakor Krok, terdi Šafařík, lubekova izpeljava imena Krak iz kerke, Rabe, ni resnicna. j'udi jaz sem v članku „0 božanstvu Skanda" ime Krak krivo izpeljeval in rekel, da Krok pomeni korak. in da je KrokzrSkanda, kar tukaj popravim. Pri Rušili se je Krak velel Kascej (Tkaný I. 158.) od koščel, koštrav, kosmidrast, kos m ide r, einer, der zerraufte Haare hat, toraj ne od kost, Bein, kakor so nekteri terdili.
Gori smo čuli, da je na rogaskem kamnu Siva Gatadhara Kikuška — Siska viditi razsekajoča dete, kakor se je tudi
bile po potrebah srednjega veka
9
ki je
že
za nami.
indiška Siva predstavljala, od ktere Paulín piše — „ex his at tribus videbis Šivam modo securi aut gladio infantes dissican tem" (System Brahm. 88). Znamenito je , da na drugem roga
_	V
škem kamnu je tudi sán, sén, drak, Sivini simbol najti. (glej Muhar na omenjeni tabli.
407
ti
* v
ces
iti do pekla" ia da na herbta draka se v pekel ovčarja, kterega ste brati učili io za kterega ste po oče
. _ 1.__1 i _	tjt ~ i__t 1 q	dan_ fntt^i/n abfiani:	zva n! «»..innsl » tin
nesrečnež pelja. (Glej K
__	v	__
v
Zpiewanky
12.) Pau
lio piše od 8
Bhavany-Kali, da ima
5)
dentes
prinos
u
tovsko skerbeli do osme šole, dokler se ni zmuznil v Lju
>
bljano v kosarno
pa pojte zdaj k zajterku; tam vam
drugi tudi
da
99
drobend hervorstehende Zahne". Takošne ima bom kaj več, vse povedal
a
slovanska Ježibab
5
Po teh zobeh je
Komu je o tem kaj več znanega? Se je to zrodilo v
gotovo dobila špicast
P
poleg Bledá na Gorenskem ipavski dolini ali kje? Kdo je bií ta gospod? Kdor kaj
svoje ime „Babj
Krak, Ježibaba.
b«
ve
od
kterega Kadlubak
• v
pise
5
da je drak
ubil
>
, naj nam pové; saj je čertica gotovo iz življenjopisja kakošnega slavnega domorodca. Kar sem jez tu zapisal,
Ki ki m
>
Kikusk
šiška so zveste mi je povedal neki star Furlán (Jožef Rivolti) in mi je
primere indiških božanstev S i Gatádhara, Bhavany-K

Ko p a rd Rudrs
i, Dhurdzati, rekel, davše to
pa se vjema po ovčarjeve hiše.
se je zares zg
odilo in da še živí rodovina
Kok.
pomenu s polabsko-slovanskem Rydogost

kteri se do
bro razločiti ima od Rade-Radogosta. Stari Ljubljan
w	v	V
čaui so po takem bili posebni ćastitelji Si v a ta io Sive.
Ozir
svetu

Povest domača
zraven pa tudi kosček
prošnje

sem bi
P
, ko
(gojzda) ovce pasti gledal, nekdo
Ko sem v Gorici v šolo hodil, mi je nekega dne
Plemenitazi v Moldavi in Valahii.
Podonavski knežii Moldava in Vaiahija bote dale vprihodnje še veliko od sebe govoriti. Sedanja turško-ru-sovska vojska je omajala politične razmere teh deržavic tako, da bo tudi treba prenaredb o nju vladařstvu , ki pa ne bojo lahke zato, ker bo teško mnogo glav pod en
pravil, da pri sv. Križu blizo Ajdovščine je tudi nekdaj klobuk spraviti. Sedanjo notrajno ustavo teh dežel bolj na
mali pastir ovce pasel, ki pa je pozneje velik in pa
gospod
bil. Zgodilo se
je bilo to tako
Neki kapucin iz šentkrižkega samostana vidi pastirja
tanko poznati jim bravcem:
?
podamo iz „Bukovine" sledeče verstice svo
Plemenistvo v Moldavi in Valahii je vse drugač kot
ovce pasti in ga vpraša: je li nima bukvić, da bi kaj bral, v druzih deržavah; zlo jo podobno tistemu starega polj-
namesto da le postopa za drobnico brez vsega delà? Pastir skega kraljestva; njegove pravice in predpravice so skoraj mu odgovori, da je sin ubogih staršev, da ne zna brati
da bi pa se rad kaj učil, ako bi mu bila priložnost.
>
ni poznal, ravno tako tudi Moldavec
sati
Ljudomiii kapucin se ga usmili in ga uči brati in pi- Poljakih so bile besede
ravno take. Kakor Poljak in Valah ne pozna razne stopnje dedišnegs plemeništva ; pri
9
in ker je spoznal, da fantiček je dobre gl
pri
n
konj i k
9
pomore, da ga stariši pošljejo v šolo v Gorico. Tu ga pri poroci kapucinom samostana goriškega, da so daj&li mla demu učencu kosilo.	i S |
Ko nekdanji pastir odraste, uči druge mlajse ucence
enake pomembe, in sploh so žanje
mm
u
j
9
sinove premožniših starišev in s tem si prisluži, cesar je potřeboval. Tako doverši osmo šolo.
Kapucini in njegovi stariši so mislili, da so izredili desetošolca, — al vižga! osmošolec jo pobegne v Ljubljano
vojšak in plemenitnik" rabili besedo „Ziemia-
tudi Moldavci in Valahi imajo zato splošno besedo .jBoljar". Mieszkovski je v svoji knjigi „Polonus jure po-litus" takole poljske plemenitnike popisal, kar je tudi od moldavskih in valaških veljalo: „Poljski plemenitniki so vo-Ijivci kraljev, ocetje visocega svetovavstva, dajavci postav
9
m
gre
ne v semenišče, ampak v kosarno. Jokali so vražniki.
oskerbniki sodnistva, moć brambovcov, kinč miru, skit svo bode; za tega voljo so jim zavidljivi njih sosedje ; neomi kane ljudstva tega ne razume, in pred njim trepetajo so
se stariši, zabavljali so mu znanci, nevoljni so bili kapu- ee t,jij krivo rabiliI"
če bi Poljaki svoje pravice branec jih nikdar
cini
al kmali ni bilo od osmošolca ne duha ne sluha. Preteče mnogo let. Na nekdanjega ovčarja-osmošolca
nobeden več ne misli, le mati njegova moli lemu očetu kapucinu mater brez sina.
V Moldavi in Valahii se ne pozná dedišno plemenistvo. Sin boljara ni za tega volja boljar, tukaj je le zaslužno
vselej solza v očéh zaigra, kadar vidi
nj, m ver- plemenistvo. V službah pri vladarji in pri visocih uradih
Nekega dné pride v šentkrižki samostan neznan gospod, oblečen kakor eden vikših oficirjev, suknjo je imel oil -špano z zlatimi ošivi, na persih so se lesketale svetinje in križići. Vse se mu uklanja, on pa jih prijazno pozdravlja in popróšuje po starem očetu kapucinu. „Ravno zdaj bojo maševali
se plemenistvo dobiva.
Ne dá se prav za prav povedati, kdaj in kako je bila
pre
magavca

>
mu odgovori cerkovnik
lejte tam pod kri
žem klece". Na to se sivi starček pripravi iti pred oltar,
neznan gospod vzame mašne bukve in reče cerkovniku,
da on bo sluzil gospodu pri maši; zaklenka in pelje sta rega kapucina pred oltar. — Vse se čudi viditi tacega mi
nistranta, tako, da le málokdo moli kaj nek to pomeni.
?
vsak
bil rad vedil,
9
v teh deželah aristokracija osnovana. Gotovo je pa to, da ne izvira iz sile, iz podverženja nemoćnih pod orožje
temuč iz pravih zaslug za deržavo in domovino in kolikor večje in slavnišeso bilete, tolikanj večjo stopnjo je tudi vsak dosegel. To je tako dolgo terpelo, dokler ni turški car teh knežij gerškim knezom po imeuu fana-riotom tako rekoč v najem dal. Ti brezvestni knezi pa, ki so tako ravnali, kakor da bi bile te dežele njih blago, so kar iz vsega svoj dobicek imeti hotli, in čast boljarjev so kakor blago prodajali. Tako so bogatini jeli to čast si
9
Po opravljeni sv. maši reče stari kapucin neznanemu
gospodu : „Kdorkoli
ste
t
lepo Vas zahvaljujem, da ste mi
tako lepo stregli pri sv. opravila in skazali moji starosti kazni delati tako čast; sem tudi za Vas molil pri sv. maši; zdaj pa
z dnarjem prikupovati, da bi potem visoke službe dobili so podložne derli, in za svoje potroške nobene škode imeli. Ves narod se je tako popačil in shujšal. Z boljarstvom se je zadobila pravica vse brezpostavno in krivično brez

in proti zatiranju ni bilo druge brambe ka
pojte z mano zajterkovat". — „Prav rad, moj ljubi (ga ob-jame in poljubi), moj predragi gospod, moj duhovni oče!
pa poprej se dovolite mi, da Vam še roko poljubim z ravno tisto serčnostjo in hvaležnostjo, kakor sem to večkrat storil
v svojih otroč jih letih".	1 ?	"i
so za svoje služabnike boljarstvo
99
n
Ne vém, gospod, kaj mislite s tem reci?"
Jez pa, jez pa
odgovori vès ginjen vikši oficir
ali se vec ne spomnite nekdanjega malega razterganega
Ali ni Ježe a blizo Ljubljane sinonimno poznamljanje Krakova
kor boljarstvo. Vsak, ki je le kaj zvenka imel, ni zamudil si to potrebno reč pri gerških knezih kupiti. Mogocni boljarji
kupovali; tako je bila tem pot k nar vikšim službám odperta, in nar hujši zatiravci
svojega naroda so bili. Novi boljarji so bili od svojih starih gospodov zmiraj varovani, v vsih krivicah so jih podpírali, in učenci so kmali hujši bili od svojih ućenikov. Le za boïjarje so bili posestvo, bogastvo in vsi deržavni uradi.
brez
Njim nasproti pa so bili neposestniki zemljiš v beraštvu in nevednosti.
vse ljudstvo
>
in Siške?
Pis.
Dva kneza zaporidoma, oba iz rumunskega naroda
*
408
namesto da bi bila rane svojega ljudstva celila, sta svoji te domovini se nove rane sekala, na kterih se zdaj revna de- To pismo je nesel, kakor smo rekli,
pogoje
ste poterdile tudi francozka in angležka vlada
grof Esterhazy 16»
žela terpi.
Y tej derzavi, ki je od Boga tako blagoslov

da malo ktera tako, je veliko berastva ; narod,
kte
čednostmi okincani, je globoko
dan t. m. v Petrograd. Ako poterdi rusovska vlada te predloge, se bojo potem vnovič začele obravnave za mirno spravo. Sliši se, da ti predlogi so sledeči
Ijena
rega prededi so bili z vsimi
globoko pádel, ker je sto in sto let vedno pod strahovavnim 1) na černem morji ne sme vprihodnje nošena vojna oskerbništvom nemilih boljarjev hiral. Tako sta si še danes ladija več biti, 2) vse terdnjave obtem morji se dva stanova človeške družbe v teh deželah sovražno na- imajo podreti, 3) rusovska vjada se odpové varstvu
itf^Tal a h i j e in vsakteremu
sprotna: plemenitniki in brezposestniki. Nobenega srednega (protektoratu) Moldave
stanu tu
ni ; premoznih
meščanov tukaj ni.
vtikovanju v sultanove dežele, in 4) odstopi tisti
. Ti brezvestni vladarji so kaj hudobno z ljudstvom rav-	del Besarabije, ki je ob izlivih Donave v černo morje.
nali. Misleč, da bi se ljudstvo v šolah predramilo in bolj	Iz Petrograda se piše, da je upravni oblastnii na Polj«
omikalo, niso nobenih šol terpeli. Poduk je torej postal ptuja	s kem ukaz došel, naj vsi prebivavci te dežele prostovoljne
cvetlica, ktera je le zvunaj domaćih mej cvetela, ktero so le	doneske darujejo brambovcem sv. križa v Sevastopolji;
zamogli,
bogati in imenitni sebi tergati
raj vse poživinjeno; vsacega, ki le kaj ima, čerti, delati noče, in tako v sebi vse dobre lastnosti zadušuje. Pa tudi plemenitniki nočejo starih navad popustiti, tudi od njih se zgubljena polovica
ljudstvo pa je sko- vsak kmet mora dati naj manj 5 kopek (2 krajc. in pol.)
Zguba Kar sa prizadeva Turkom veliko žalost; oni mi
slijo
j
da ta zguba je veliko huja za-nje , kakor za Ruse
smé reći, „nič se niso učili in nič niso pozabili
cc
Sevastopolja; Kars
pa je padel
pra
Novičar iz austrijanskih krajev


podružnice prosit, svojo reč dobro opravili* bijena jim je bila ne le hitra naprava pozneje
Zagreba. * Kakor se sliši, so poslanci nase kupci jske zbornice, ki so šli na Dunaj napravo eskomptne
Oblju-
eskomptne, temuč
tudi zastavne dnarnice; zvedili so pa tudi, da bojo horvaške železnice kmalo izdelane, po kterih bo horvaška dežela, kadar bojo poprave po vodah za vožnjo ladij dokončane, v kakih 3 letih zedinjene z vsimi veli-
kimi cestami austrijanskega cesarstva.
lz Ljubljane. Iz gojzdnarskega časnika „Mittb. des
Forstv. d. ost. Alp.a
narskega družtva austrijanskih planinskih dežel, ki je letos bil v Leoben-u na Štajarskem, je eno-
glasno sklenjeno bilo, naj občni zbor tega družtva pri-
zvemo, da v 4. obcnem zboru gojzd
hodnje leto 1856 bode v Ljubljani; za tretjega pred-sednika tega zbora je bil izvoljen gosp. Fidel Terpinc, predsednik^c. k. kmetijske družbe krajnske, in če bi on ne utegnilnamesto njega gosp. Anton Galle, predsednik podružnice Ijubljansko-verhniške, kterima hoće zbor s to volitvijo svoje spoštovanje na znanje dati, da sta se vse-skozi marljiva skazovala za pospeh gojzdnarskega družtva.
Novičar iz raznih krajev

Za rekrutiranje prihodnje leto je ministerstvo c.
k. deželnim poglavarstvom ze poslalo dotične naukaze. Višja dunajska sodnija je razsodila v nekem primerljeji: Kdor kako nepremakljivo posestvo kupi, ima prevzeti ne

le v kontraktu zapopadene dolgove, temuc tudi tište, ktere so v gruntnih bukvah vpisane, čeravno niso določno v kup-
ném kontraktu omenjene bile
«
Letošnji pridelk tobaka
na Ogerskem je bil tolikšen, da v cesarskih fabrikah veliko manj ptujega tobakovega perja potrebujejo kakor druge leta. V konsistorji, ki je bil přetekli ponđeljk v Rimu, so sv. oče papež dunajskega škofa, viteza Ra u šer-ja, za kardinala
■■■■^■■QHBHMHPMVMHHVIHPHHBP mi m mB
izvolili; v našem cesarstvu je tedaj zdaj 5 kardinalov: Asquini, Branchi, Svarcenberg, Scitovsky in Raušer.
S
poganjanjem za mir in koncanje vojske je vendarle sedaj resnica, in sopet so očí vse Europe obernjene v Petrograd, pričakovaje: kako šen odgovor bo od tam v kakih 14 dne-vih přišel na predloge, ktere je austrijanski poslanec grof Esterhazy caru Aleksandru te dní nesel. Naša vlada, želeča
po
in
vsemu svetu potrebnega miru, je sostavila pogoje
f	41
kterih bi bila mirna sprava za vse strani mogoča
»
»
vijo
marnosti Selim
le zavolj svojoglavnosti Omer-paša in zavolj ne
pasa.
Angležka vlada je dala v Sardinii 2500 mul za Krim nakupiti; nekoliko so jih že po morji tje odpeljali; tudi iz Barcelone sré veliko múl v
Krim. — Iz Štokholma se od 18. dec. piše, da je švedska vlada pogodbo s Francozi in Angleži 17. dan t. m.
Tisto „Re va lento arabico", ki se pripo-
podpisala.
ročuje ljudém kakor zdravilo za vse bolezni zega ni ko lečja moka, je francozka vlada po vsem svojem
pa
nič dru
cesarstvu prepovedala
kot prazno sleparijo. — Čudno
prigodbo pripoveduje temešvarski časnik: 11. listopada na večer se je v Triibswetter-u zgubil kmečkfant; pri večer-
nicah so ga še vidili. 14 dní ga žalostni starši išejo
?
pa
nikjer ga ni bilo najti. 26. listopada gré mati zvečer v klet (kelder) in najde sina brez vse zavesti za nekim sodom ćepečega; hitro pokliče očeta, da spravita zgubljenega otroka v hišo, kjer se predrami, in potem pové sledeče: Pri večerriicah mu je jelo slabo prihajati, zato zapusti cer-
kev in hiti domu; pridsi do skednja sosedovega, ga premaga tak zaspanec, da ne more naprej; gré tedaj v skedenj in se vleže v plévě; neprenehorna tam spava 15 dni in 15 nocí, iu ko se zdrami 26. listopada, se napravi domu, pa po
dolgem spanji včs zmotljen pride namést v hiso v klet, kjer spet berž zadremlje. Skozi 16 dní ta fant ni ne jedi ne
pijace vžil; sama kost in koža ga je bilo, ko so ga in trebuh se mu je bil tako skerćil, da se je skoz-nj dal herbetanec lahko ošlatati.
ko
našli
Sonet

Komur še véra v lastno moč ni vzéta Komur še željnost djanja v persih dije, Ta ne obupa, ak krog njega brije
Nesreće grozna piš
vse zlôbe vnćta;
Ne mami ga kar nic tetív napéta, Ki na-nji se zavistna strela vije, Cakaje, da mu serca up razbije; In v mar mu ni vragóv hudoba kleta.
Junaško bije strastni boj življenja, Ak ravno čelu skane vroča sraga Od znoja nezrekljivih nuj rojena.
In premagavec stopi iz terpljenja, Znajoč, da ves težave hrup premaga Moč moža z djanjo-željnostjo združena.
Rodoljub Ledinski.
pola
Današnjemu listu ste pridjane 33. in 34.
attaci^i /i atb rr ry airiilrAivi	Atti '„ci

obcne povestnice
z zavitkom „Novic^.
Zavolj
y
sv. praznikov V; torek in
jl
sredo
bota
dva
lista tega léta prišla ob enem giril&otliij® saïioto na svetio.
Odg
vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik