I N F O R M A TOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN lnOf6**r5 RAZVOJ, FINANCE, mali gospodinjski aparati, elektrokovinarska oprema, naravno zdravilišče Velenje, 17. oktobra 1990 Letom. Številka 38 Slovenska vlada bo Podpirala razvojna jedra Ta koncern ima delavnice poldne vrste. Takšne, kot jih "Vajo uspešna podjetja v raznih tržnih gospodarstvih. In ’akšne delavnice so vaša dota *a prihodnost in vaš prispe-Vek k preobrazbi slovenskega Ovspodarstva," je med drugim aeial predsednik slovenskega Vršnega sveta Lojze Peterle, K' /e bil s predsednikom Kon-c* *ma Gorenje Hermanom Risalnikom (izvlečke njegovega Sovora objavljamo posebej) 5lavnostni govornik na našem ^ačanju ob štiridesetletnici gorenja v soboto, 13. oktobra, v Lajšah. Razvojna prenova gospodarstva ie naša prednostna naloga razvojni strategiji Slovenije, “ati pa ji moramo bogatejšo aeblno. Ne gre samo za spreminjanje in dograjevanje proiz-°dnlh in poslovnih progra-^0v v smeri dohodkovno in Iz-°zno intenzivnih ter ekološko i energetsko neobremenje-Jn, ampak predvsem za tržno, :r9anizacijsko, upravljalsko 'apitalsko in lastninsko pre-,rukturiranje gospodarstva," 1 v svojem govoru dejal pred-adnik izvršnega sveta Slovenije ^iže Peterle in poudaril, da ima Avenija samo okoli 20 do 40 "ganskih ali potencialnih jeder, s V5,erirni lahko v prihodnje vleče-|/P strateške poteze, da bomo »nko obvladovali trge, tehnologiji' Programe itd. "V slovenski adi se zavedamo, da moramo eni jedrom dati vso podporo, a ne bomo čez nekaj let P°*tali kooperantje Evrope, »Operantje globalne ekono->,*• je dejal. /'arslkje se je razvilo prepri-da so velika podjetja Učinkovita, vendar to za Go-®nie ne velja. Nedvomno *njka delež srednjih in majh-n ^ Podjetij, vendar ta podjetja 16 rnorejo delovati brez nas-rnbe na vsaj nekatere velike l.jdsme. V teh velikih strateš-,, d zvezah ne moremo računa-da sodelovanje Slovenije, če ^ bomo imeli takšnih koncer-,6°V' kot je Gorenje,” je v svo-di slavnostnem govoru še pou-Jjri1 predsednik slovenskega Vršnega sveta Lojze Peterle. B.G. Predsednik izvršnega sveta Slovenije Lojze Peterle In predsednik Koncema Gorenje Herman Rigelnik sta ob prazniku še posebej čestitala najstarejšim delavcem Gorenja. Ivan Atelšek, Vinko Klinar, Franc Klančnik, Zdravko Vreš, Vinko Stopar, Anton Orešnik, Zdravko Satler, Franc Vrhovnik in Anton Zlovše so ob tej priložnosti dobili tudi posebna priznanja. Zlate plakete pa sta za uspešno in dolgoletno sodelovanje prejela tudi kolektiva Rudnika lignita Velenje In Termoelektrarne Šoštanj. Ne živimo v preteklosti, ne prehitevajmo prihodnosti, v rokah moramo trdno držati sedanjost Poudarki iz govora predsednika PO Koncerna Gorenje Hermana Rigelnika ob 40-letnici Gorenja Na naši razvojni poti nam ni bilo ničesar podarjeno V slovenski gospodarski zgodovini ni primerov, da bi neka podjetniška združba v štiridesetih letih prehodila pot od delavnice z desetimi ljudmi v majhnem zaselku, od katerega je prevzela ime, do sodobnega, v svet odprtega koncerna z osemnajst tisoč zaposlenimi, ki ima svoja podjetja, predstavništva, prodajalne in servisne izpostave vsepovsod po Jugoslaviji in ki je prisoten s svojimi podjetji in enotami na številnih mestih po širnem svetu. Pri tem pa nam ni bilo na naši razvojni poti ničesar podarjenega, vse to je plod pridnih rok, zdravega razuma, znanja in podjetniškega duha vseh nas, ki smo danes zbrani na tem srečanju. Velika moč Gorenja je namreč vselej bila in je še danes v njegovi sposobnosti prilagajanja zunanjim razmeram, to je v pravočasnem In pravilnem odzivanju na spremenjene pogoje in razmere gospodarjenja, kakor tudi v pravočasnem in odločnem odpravljanju notranjih slabosti. Razloge za težave ne iščemo le zunaj nas Spomnimo se samo, kako so v šestdesetih letih ostala podjetja čudno gledala na Gorenje, ko se je pospešeno usposabljalo za izvoz in gradilo sodobno tržno mrežo po vsem svetu. In prav ta usposobljenost, sprejeti neusmiljeno tržno tekmo z najboljšimi proizvajalci v svetu, nam je v vseh dosedanjih kriznih trenutkih omogočala preživetje in razvoj. Brez te zmožnosti danes Gorenja ne bi bilo več. (Nadaljevanje na 2. strani) Našega srečanja ob 40-letnici so se udeležili tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, minister za industrijo Izidor Rejc, predsednik zbora združenega dela republiške skupščine Jože Zupančič in predsednik Gospodarske zbornice Tomaž Košir. Ne živimo v preteklosti, ne prehitevajmo prihodnosti, v rokah moramo trdno držati sedanjost (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi v sedanjem času, za katerega je značilna velika družbena in gospodarska kriza, Gorenje za razliko od mnogih drugih firm še vedno nekako živi, čeprav so nenaklonjena ekonomska politika v lanskem letu, galopirajoča inflacija, nerealen tečaj dinarja, tržna blokada na velikem delu jugoslovanskega tržišča, pretirane obresti ter enormni davki in prispevki, dodobra izničili naše delo, napore in žrtve. Prav gotovo pa bi bilo zelo napačno, če bi razloge za naše težave videli samo zunaj nas, to je v okoljih, na katera sami ne moremo bistveno vplivati. Kljub uspešno uresničeni sanaciji, projektu Internacionalizacije in nespornim uspehom, ki smo jih dosegli, se v razvoju še vse prepočasi prilagajamo zahtevam razvitega trga. Se vedno porabimo v naših izdelkih preveč in predragega materiala, premalo sta prisotni standardizacija in unifikacija. Marsikje šepa organizacija, posamezna poslovna področja so slabo informatizirana, zastareli koncepti v stroškovnih računovodstvih in neposodoblje-ni obračuni poslovanja povzročajo težave pri obvladovanju poslovnih procesov. In kar je najpomembnejše, dajmo roko na srce in si odkrito priznajmo, da nas je še vedno preveč glede na ustvarjene učinke, zlasti v pisarnah. Čeprav nas je v režijskih službah manj kot po drugih podjetjih, je to za izvozno usmerjeno Gorenje še vedno velik problem. Četudi je bilo v preteklosti pri nas mnogo narejenega za zmanjšanje režije, tako obremenjeni z njo, kot smo sedaj, v bodoče ne bomo vzdržali konkurence. Delovni čas je pod drobnogledom Še cela vrsta drugih stvari je, kjer moramo biti še boljši in storiti še več. Denimo delovni čas, v zvezi s katerim je v zadnjem času mnogo govoric in ugibanj v kolektivih. Vemo, da smo se v Gorenju med prvimi odločili za uvedbo delovnega časa, ki je v skladu z zahtevami Evrope v vseh dejavnostih, kjer ni izmenskega dela. Izkušnje z njimi so različne. Zaradi dosedanje neusklajenosti javnih služb, šolstva, otroškega varstva in prevozov je prinesel ljudem tudi marsikatero nevšečnost in težavo. Vendar vse kaže, da bodo po novem letu tudi te strukture, kakor tudi ostala podjetja, prešla na ta delovni čas. V Gorenju trenutno skrbno analiziramo dosedanje učinke tega delovnega časa, pri čemer gledamo tudi to, kako in kaj se dela zunaj, s kakšnimi prednostmi in slabostmi se srečujejo. Ne pustimo se preplašiti prvim problemom, zavedajmo se, da vsaka novost terja svoj čas. Do konca leta bomo zaključili z analizo, ki bo pokazala, ali so še naprej argumenti za ta delovni čas ali ne oziroma katere spremembe in izboljšave bi bilo treba napraviti. Večkrat se postavlja tudi vprašanje, ki zadeva možnost prehoda na 40-urni delovni čas. Tudi v zvezi s tem pripravljamo ustrezne strokovne podlage in analize, na osnovi katerih bomo ugotovili, kaj je tu objektivno možno in kaj ni možno storiti. Najhuje je, če dela ni Dela imamo na srečo dovolj, delati bi morali celo tudi ob sobotah, to delo prinaša rezultate, mi pa se ubadamo s problemom, kako bi delali še manj. Menim, da se v nekaterih okoljih premalo zavedamo, da v današnjih časih ni najtežje breme delati nekoliko več, pač pa je najhuje, če dela ni", če so pred nami prisilni dopusti ali morda še kaj hujšega. Najbrž bomo v bodoče celo večkrat v situaciji, ko bomo morali delati takrat, ko bo delo in toliko, kolikor ga pač bo. Kakšni so naši osebni dohodki Danes so poprečne plače v Gorenju od piodjetja do podjetja različne, odvisno tudi od okolja oziroma republike, kjer podjetje je. Če se zadržimo samo pri Sloveniji, je poprečna plača, preračunana v dinarje, več kot 800 nemških mark. Seveda se pri tem čestokrat postavlja tudi vprašanje, kaj je z obljubljenimi 1000 markami? Na to sta možna dva odgovora: - prvič, vse bomo naredili, kar bo v naših močeh, ob vzpodbudni ekonomski politiki in zakonodaji, da bo delavec Gorenja ustvarjal čim boljši poslovni rezultat in na tej podlagi v čim krajšem času tudi zaslužil približno 1000 nemških mark v dinarjih in - drugič, pri vztrajanju na takšni zahtevi je treba vedeti, da je po analizah, ki jih je delala ugledna tuja firma, plača delavca Gorenja danes v resnici precej višja od tiste, ki jo dobivamo. Zakaj? Brez dvoma so pri tem mislili na urejenost naše prehrane med delom ter plačan prevoz na delo in na izdvajanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo, česar v tujini podjetja delavcem ne plačujejo. Pred nami je perspektiva Kljub težavam in problemom, o katerih sem govoril, pa sem trdno prepričan, da obstaja pred delavci Gorenja in njihovimi družinami perspektiva tudi v prihodnje. Predvsem pa moramo storiti vse, da bodo videli pred seboj perspektivo mladi ljudje, še posebej se bomo potrudili, da bomo zaposlovali tiste, ki so končali fakultetni študij. Naš cilj je, da bodo na koncu ostali v Gorenju tisti, ki bodo delali več in bolje. Za bodoči položaj naših firm bo značilno, da bodo v skladu z nadaljnjim poglabljanjem procesa avtonomne decentralizacije v še večji meri odgovorna in pristojna sama zase, za svojo usodo. V mnogo večji meri kot do sedaj bodo nosila vse pozitivne in negativne posledice svojih odločitev in svojega ravnanja. V pravem pomenu besede bodo zaživela kot resnična podjetja. Velenjski del Gorenja smo še do včeraj obravnavali kot docela enoten prostor, kar je v preteklosti sicer imelo številne prednosti, vendar so se v zadnjem času začele čedalje bolj kazati predvsem slabosti takšnega gledanja. Po zaključku projekta Internacionalizacija je dobilo vsako podjetje vse poslovne funkcije, se pravi razvoj, nabavo, prodajo, finance in podobno, ki so bile do takrat za vsa velenjska podjetja Gorenja združene v organizacijah skupnega pomena. Odslej b° zato vsako podjetje v celoti pristojno In odgovorno zase m se ne bomo smeli čuditi različnim plačam In investlcijskltt' odločitvam po podjetjih, saj vse to odvisno predvsem °d rezultata, ki ga bo ustvarila p0-samezna firma. Seveda pa bomo tudi še vnaprej poznali neko normalno stopnje solidarnosti, ki bo veljala v vse podjetjih Gorenja, ne le med tistimi, ki so v Velenju. Naša ambicija je, da se Gorenje Koncern takoj, ko bodo ustvarjeni vsi potrebni poQ°f' transformira v delniško družbo. Temu naj bi sledila tudi izdaja delnic Gorenja. Naš cilj v zvez s tem je, da naj bi naše delnice kotirale na borzi v Frankfurtu let 1993. Vsi skupaj se še mnogo PrerT1jL zavedamo, da bomo lahko K Gorenje ali kot Slovenija prežive in se razvijali le, če bomo čim n treje postali sestavina evrops* in svetovne gospodarske strok1 re. Jasno je, da tega ne bom napravili z razprodajo Gorenj ' ampak le z vzpostavljanjem en kopravnih odnosov na enak pravnih osnovah. Gorenje danes ustvarja okreS 10 odstotkov slovenske«) družbenega proizvoda in * med največjimi slovenskimi vozniki na konvertibilna trz' ča. Bitko lahko izbojujemo & skupaj Naša naloga je predvsem, proizvajamo takšne Izdelke, bodo v vseh pogledih sveto no konkurenčni in ki boo hkrati prinašali zadovoljiv d biček na tujj^ tržiščih In z njm možnosti za naše preživetje nadaljnji ražčvet. V tej bitki pa v nobenem prime^j ne more zmagati samo tržnik razvojnik, če ni dal vsega od be tudi tehnolog, finančnik, im° matik, planer, organizator, kadr vik in tako naprej. Vleči morali vsi, vsi hkrati, še boi močno In vsi v isto smeri Ne živimo v preteklosti, ne prehitevajmo prihodnosti, v rokah moramo trdno držati sedanjost S tem pa ne mislim reči, da mar-s'kje že danes ni take. Številni ^ed nami vlagate izjemne napo-re in vi niste niti dolžni, niti Zmožni v nedogled vleči za sabo 'ludi, ki ne ustvarjajo pričakovanih učinkov, za katere so plačani. Takšni torej, nekoliko utrujeni in Zaskrbljeni, včasih tudi nervozni, a še vedno glede na svojo okoli-Co razmeroma zadovoljni, praz-nujemo našo 40-letnico. Začeli Srr|o kot mala družina in danes Srno lahko kot veliko, enotno in s|ožno sorodstvo, ki je hvaležno svojim prednikom in ki polaga vse upe v svoje potomstvo, veseli in ponosni ob pogledu na prehojeno pot... Bodimo strpni in spoštujmo drug drugega Ne bi se hotel spuščati na takšno raven razpravljanja, vendar moram resnici na ljubo spomniti, da smo se v Gorenju med prvimi v Sloveniji javno zavzemali za parlamentarno demokracijo, za delovanje trga, za pravno državo in za človekove pravice. Tudi takrat, ko si marsikdo, ki je danes zelo glasen, tega še ni upal, mor- da tega ni mogel ali pa v te vrednote in cilje še ni bil tako prepričan, kot je danes. Seveda pa se zavedamo, da je današnja naloga Gorenja kot poslovnega sistema v prvi vrsti ustvarjati dobre rezultate oziroma čim večji dobiček, saj bomo lahko na ta način najbolj koristili sebi in tudi naši družbi. V skladu s tem bo Gorenje kot institucija gojilo povsem enak in enakopraven odnos do vseh političnih strank in gibanj, slehernemu delavcu pa naj bo docela svobodno prepuščeno, v katerih strankah in gibanjih bo v prostem času deloval, pa tudi v katerem sindikatu se bo angažiral med delovnim časom. Kot dosežek demokratičnih procesov smo namreč tudi v Gorenju dobili dva sindikata. Oba v celoti sprejemamo, oba sta organizaciji naših delavcev in poslovodstvo bo gojilo do obeh povsem enakopraven odnos. Seveda pa poslovodni delavci nikakor ne želimo biti žrtev licitiranja in navijanja med njima, češ, kdo bo delavcem ponudil več, saj si bomo lahko vsi skupaj razdelili samo tisto in toliko, kar bomo sami ustvarili in nič več. V odnosu do sindikalnega gibanja bomo odprti za vse pobude in predlo- ge, ki bodo realni in uresničljivi, ne glede na to, od kod bodo prihajali. Zato vas vse skupaj pozivam k strpnosti, k dialogu, spoštovanju kulture Gorenja, medsebojnemu zaupanju in negovanju naših osnovnih vrednot. Pri tem leži še posebej velika odgovornost na vodilnih in vodstvenih delavcih. Zaradi vsega tega se izogibajmo raznih "čvek”, neresnic, izmišljotin in lažnih obtoževanj, ki vedno znova udarjajo na dan in poizkušajo načenjati trdnost Gorenja in namesto v te stvari usmerimo svoje moči v razvoj, v jutrišnji dan, ki naj prinese boljšo prihodnost za vse nas in za naše otroke! Vsakdo od nas je lahko danes ponosen na svoje Gorenje. Storimo vse, da bomo lahko nanj ponosni tudi jutri. Pri tem pa ne bodimo nestrpni, kajti v življenju človeka, kakor tudi podjetja, gre za spremenljivo in harmonično povezavo in soodvisnost med včeraj, danes in jutri. Predvsem pa je pomembno, da se zavedamo, da nima smisla živeti le v preteklosti, kot je tudi nesmiselno prehitevati prihodnost, ne da bi v rokah trdno držali sedanjost. Lahko smo ponosni na naše Gorenje L-epo sončno dopoldne je 13. oktobra 1990 pozdravljalo na "Soče delavcev Gorenja, njihove svojce, štipendiste in upokojence, ki so v Lajše prišli blizu in daleč. Zastave in '{olik napis so naznanjali jubi-ei- Srečanje, ki ga je vsak doživljal po svoje. Nekaj mnenj Sroo tudi zapisali. parinka Sev-Sek, v Gorenju 18 let, sestavl-laika v montaži P|"alno-pomival-rie tehnike Gornja Gospo-"injski aparati: Bila sem zelo Presenečena, 2a so priredili to srečanje. režko pa si zamislim, da je že Jako visok jubilej Gorenja in JJidi sama sem že dolgo tu. pravzaprav smo lahko delavci Ponosni na naše Gorenje. Današnje srečanje mi bo ostalo v ePem spominu, saj se bom pedno rada spominjala plesa s Predsednikom slovenske vla-P®- Vseskozi sem si želela ple-^ati z njim, bala pa sem se ko-parice. Pa tega ni bilo, tudi na n°9o mu nisem stopila in še Jharsikaj me je vprašal. Tudi '0> če smo dobili plačo.” Jože Kovač, upokojenec Gorenja Servis. V Gorenju je začel delati še v kamnolomu, od leta 1966 pa v ^ Servisu, kjer se S je upokojil kot 1 i . »s:;, njegov dogolet-ni direktor: "Danes vidim tukaj množico ljudi in postavlja se morda vprašanje perspektive. Želim, da bi se v Gorenju razvijali tako, kot je potekal dosedanji razvoj. Pa še bolj, saj mora Gorenje prodorno v svet. Zato mora biti 50-letni jubilej še lepši, kot so bili dosedanji.” Simona Pogorevc, štipendistka Gorenja Procesna oprema, doma iz Mislinje, obiskuje 4. letnik Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani: "Ve- sela sem bila, ko sem prejela povabilo na srečanje. Radovedna sem bila, kako bo, čeprav smo štipendisti kar pogosto vabljeni na pogovore. Zelo bi bila zadovoljna, če bi po končanem šolanju dobila službo v Gorenju, kjer tudi oče dela že precej dolgo. Da, že 25 let!” Milica Špeh, v Gorenju od leta 1965, delavka v Plastiki Gorenja Gospodinjski aparati: "Prav je, da so priredili tako srečanje in danes je tukaj zelo le- ' po. Tudi s sedanjim delom v Gorenju sem zadovoljna, čeprav delam le 4 ure. Kar 16 let pa sem delala v Galvani. Glede današnjih govorov pa lahko rečem, da je predsednik Rigelnik povedal čisto tako, kot je prav!” Slavica Mravljak, v Gorenju 21. leto, dela v nabavi Gorenja Gospodinjski aparati: "Raz- mišljala sem o tem srečanju, ki mu morda sedanji čas ni najbolj naklonjen. Je pa po svoje res prijetno, ko se srečuješ s številnimi, tudi starejšimi sodelavci. Morda pa bi takšna srečanja lahko imeli večkrat, ne le ob visokih jubilejih. Navsezadnje pa vsaj za nekaj časa pozabiš na vsakdanje skrbi.” H.J. "IZ SEDANJOSTI NE MOREMO BEŽATI V PRETEKLOST, MARVEČ ZMERAJ SAMO V PRIHODNOST." Ob častitljivem jubileju, 40-letnici Gorenja, izrekamo vsem delavcem iskrene čestitke in vam želimo še veliko delovnih uspehov! [ČINSKI SVET ZVEZE SVOBODNIH fIKATOV SLOVENIJE VELENJE dsednica : VIDEČNIK,, ,|\A/ Velenje, 11/10-1990 Uspešna predstavitev v Ljubljani Z Gorenjem koristno in lepo Na minuli razstavi Sodobna elektronika v Ljubljani se je Gorenje Elektronika predstavilo tudi nekoliko drugače, kot zadnja leta. Ob najnovejših televizorjih in prvič prikazani pravi video steni so javnosti prikazali novo avtomatsko testno napravo za testiranje elektronskih modulov. Za vse je bil še posebej zanimiv način, kako so delovanje naprave pokazali obiskovalcem te mednarodne razstave. V svetu se namreč vse bolj uveljavlja način prikazovanja, podoben proizvodnji. Skupaj s strokovnjaki Gorenja Procesna oprema so se zato, kot je povedal vodja tehnologije v Gorenju Elektronika Zvone Es, odločili postaviti del proizvodne linije, izsek iz prave proizvodnje. Testna naprava je bila prikazana na montažni liniji, zgrajeni iz standardnih aluminijastih profilov Gorenja Procesna oprema, sestavljal pa jo je dvoetažni paletni transporter, enota za vertikalni transport ter strežna naprava in delovna miza. In ni jim žal, da so se potrudili. Zanimanje možnih kupcev, Ei iz Niša, Iskre Tel, Iskre Videomati- ke, RIZ Čajevec, Nikole Tesle iz Zagreba, pa tudi nekaterih tujih proizvajalcev elektronike, je bilo precejšnje. Ta avtomatska testna naprava, razvita na osnovi lastnih izkušenj in potreb proizvodnje Gorenja Elektronika, namreč omogoča istočasno oba osnovna načina testiranja - InCircuit in funkcionalno. To pa je novost pri nas, v svetu pa tudi ne prav pogosta možnost (več o testiranju prihodnjič). Gorenje Elektronika Vsekakor je v to vloženega veliko znanja in truda ter dolgoletne izkušnje, pa seveda želja zaposlenih v Gorenju Elektronika, da s takšnim lastnim sistemom postanejo manj odvisni od tujih proizvajalcev opreme. Seveda je tako omogočeno tudi stalno dopolnjevanje in izboljševanje tako proizvodnje, kot tudi končnih izdelkov; lastno znanje in delo pa je največkrat, in tudi v Gorenju Elektronika je tako, cenejše od tuje- Darinka Razdevšek Izlet najuspešnejših prodajni-kov v Gorenjevih razstavno-prodajnih centrih in trgovskih podjetjih ter predstavnikov Gorenja se vse bolj približuje. Na voljo so tudi podatki o doseženi trimesečni prodaji, ki je bila izhodišče in merilo za njihov izbor. Po zbranih podatkih, kot so nam v oddelku pospeševanja prodaje Gorenja Commerce Notranja trgovina povedali, so bili najuspe$pejši delavci razstavno-prodajnih centrov Gorenja na še-ferovi ulici v Zagrebu, v Pucare-vu in v Lendavi. Delavci teh treh najuspešnejših centrov bodo udeleženci izleta v Benetke in Poreč, ki bo v soboto in nedeljo, 20. in 21. oktobra 1990. Pridružili se jim bodo prodajni delavci trgovskih podjetij, ki so v zadnjem trimesečju uresničili določen obseg prodaje Gorenjevih izdelkov in s tem zagotovili izlet vsaj enega svojega predstavnika. Skupaj z Gorenjevimi prodaj-niki in uspešnimi predstavniki bodo torej delavci trgovskih podjetij Posavje Brežice, Avtotehnika Celje, Trgoprodukt Pančevo, MCM Vršac, Izbor Doboj in Srebrenica, UPI 25. maj Maglaj, Ev-romarket Gostivar, Radoviško- merc Radoviš, Kokatreding Skopje, Univerzal Bobota, Sa-vinjka Žalec. Najuspešnejši prodajni delavci Gorenja Commerce in trgovskih podjetij, Gorenjevih uspešnih poslovnih partnerjev, si bodo prvega dne ogledali turistične m kulturne posebnosti Benetk, iz" delovanje svetovno znanega muranskega stekla in beneških čipk in si po želji privoščili križarjenje po kanalu Grande ter ogled številnih patricijskih palač. Naslednji, drugi dan izleta, bodo namenili ogledu Poreča in njegovih zanimivosti in prav gotovo kopanju, sončenju, športu... Gorenje Commerce Doživeto bodo izletniki prav gotovo obogatili še z utrinki zbliževanja in utrjevanja vezi ter izmenjavo mnenj in izkušenj |Z vsakdanjega dela v prid se uspešnejšega dela in sodelovanja oziroma zadovoljstva kupcev in potrošnikov. Dušanka Založnik Obvestilo Vozovnice morate vrniti pravočasno! Letne vozovnice, ki jih imamo delavci Gorenja, lahko koristimo samo za prihode in odhode z dela. V Gorenju Gospodinjski aparati (verjetno pa to velja tudi za druga podjetja Gorenja, ki imajo te vozovnice) pa opažamo, da mnogi delavci in delavke ne vračajo letnih vozovnic, ko so na daljši bolniški, porodniški ali čakanju na delo. Vsak tak delavec ali delavka mora za čas bolniške, porodniške ali čakanja na delo, vrniti vozovnico. Bodisi v ambulanti prve pomoči, kamor gre po bolniški kontrolni list, bodisi organizatorju prevozov Tonetu Ravnjaku v Gorenju Družbeni standard. Stroški organiziranih prevozov na delo in z dela so namreč za vsako podjetje veliko finančno breme in jih ne kaže še povečevati. Tiste delavke, ki so na porodniškem dopustu (njihov seznam v kadrovski službi imajo) in ne bodo vrnile vozovnic, bodo morale plačati polne stroške prevoza, kot jih prevoznik sicer zaračuna podjetju. Enako velja za tiste, ki so na daljši bolniški (več kot 30 dni) ali pa so na čakanju na delo. Tudi njim bodo od osebnega dohodka odtegnjeni vsi stroški prevoza, če ne bodo pravočasno vrnili svoje vozovnice. Seveda bodo vsi ti delavci vozovnice pri organizatorju prevozov ponovno dobili, ko bodo spet začeli delati. Kazen za vsak prekršek V Gorenju Gospodinjski aparati že dalj časa posebno skrbno spremljajo vzroke za bolniške izostanke, ki jih skušajo zmanjšati tudi z laično kontrolo bolniške. Seveda vsakogar, ki je v bolniškem staležu, pa ne upošteva zdravnikovih navodif za zdravljenje (torej ima le mak) možnosti, da ozdravi) tudi obravnavajo in zanj izrečejo ustrezen disciplinski ukrep. Tako je disciplinska komisija v Gorenju Gospodinjski aparati v zadnjih dveh mesecih obravnavala 6 takšnih delavcev. Razlogi za izrečene ukrepe pa so bili različni. Delavka iz obrata Programatorji Pralno-pomivalne tehnike ni na primer pravočasno sporočila, zakaj izostaja z dela, niti ni ob nastopu bolniške dvignila kontrolni list zanjo. Po Pravilniku o delovnih razmerjih je torej huje kršila delovne obveznosti in disciplinska komisija ji je zato izrekla javni opomin, ki bo po pravnomočnosti sklepa objavljen na oglasni deski v obratu in vpisan v posebno evidenco. Neka druga delavka iz Zamrzovalno-hladilne tehnike pa je huje kršila svoje obveznosti, ker ni upoštevala navodil zdravnika za uspešno zdravljenje. Disciplinska komisija je sicer upoštevala, da je bil to njen prvi disciplinski prekršek, vendar ji je izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo treh mesecev. Tretji primer: delavec iz Štedilnikov je v štirih mesecih kar 43 neopravičeno izostal z dela. Ostajal je namreč doma, čeprav mu zdravniški konzilij ni priznal bolniške. Disciplinska komisija je za tega delavca predlagala prenehanje delovnega razmerja, saj je s svojim ravnanjem oviral delovni proces. In še četrti primer: ob kontroli bo|n|^_ kega staleža so ugotovili, da delavk obrata Zamrzovalna in hladilna tehnika ni c kadrovski službi javila apr®' membe svojega naslova. Na podlag 139. člena Pravilnika o delovnih razmerjih se je disciplinska komisija °d_ ločila, da ji izreče javni opomin, saj j® s takšnim ravnanjem onemogoči kontroto bolniškega staleža. Gorenje Gospodinjski aparati To so 4 primeri, 4 prekrški, kr^'*e£j pa je seveda več in vsakega posehaj so obravnavali upoštevaje vse oko liščine in vsakomur izrekli disciplin5 _ ukrep, odvisen pač od tega, kako hoda je bila kršitev. Tako so izreKI; ukrep prenehanja delovnega razmerja Francu Pustoslemšku Iz Štedilnikov, zaradi neopravičene odso " nosti z dela. Gosp! Benlč iz Hladim" kov, Gordani Krlzmanlč Iz Pram?j pomivalne tehnike, Demill SarajU'5 Iz Zamrzovalnih omar In Veroni* Pejakovlč Iz Štedilnikov so izrek ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno za dobo treh mee®^ cev, ker niso upoštevali zdravnikov' navodil o obveznem ležanju. Sil Ferlič Iz Programatorjev pa je kom' sija izrekla javni opomin, ker ni Pr^ vočasno javila vzroka za svojo odso " nost z dela, javni opomin pa so izrek tudi Mari Marihovlč iz Hladilnik® _ ker ni kadrovski evidenci sporočil spremembe svojega naslova. Želeli bi si le, da bi vsi ti delavci sprevideli, da škodijo tako svojim sodelavcem (saj motijo delovni proces in onemogočajo doseganje dobrih rezultat' ovjkot sami sebi. Vsakdo, ki išče pomoč pri zdravniku, bi namreč mora upoštevati njegova navodila, sicer n bo nikoli povsem zdrav. Pa si mend kdo le ne želi tega. _ 4. stran - informator gorenje 17. 10. 1990 - številka 3» Prijateljski stiki in vezi ostajajo Zdravje je najpomembnejše po 35 letih dela sem se upokojila in doma mi je kar dolg-ps- Najbolj pogrešam sode-'kvke, družbo, vsakdanje pogovore,” je dejala Milka Valantič, ki se je skupaj z ostalimi enajstimi poleti upokojenimi delavkami in delavci strokovnih služb Gorenja Gospodinjski aparati udeležila prisrčnega sPrejema pri vodstvu tega Podjetja. Gorenje Gospodinjski aparati Ob tej priložnosti se jim je za dolgoletno delo in njihov prispevek Gorenju Gospodinjski aparati ''imenu vodstva podjetja zahvalil Drago Bahun, direktor za kadre, organizacijo in informatiko. Sproščenemu pogovoru pa sta ton dajala tudi predsednik Konference Svobodnih sindikatov Koncerna Gorenje Vlado Rančigaj in Emil Krušič, predsednik te sindikalne organizacije v strokovnih službah Gorenja Gospodinjski aparati. "Prijateljstvo je naša gonilna moč In zato bomo z vami ohranjali stike," je med drugim dejal Drago Bahun. Upokojenec Drago Urtelj pa je skupaj z ostalimi ugotavljal, koliko jim pomeni povabilo v Gorenje, kjer so v bogatem mozaiku zloženi tudi njihovi delovni in ustvarjalni kamenčki. Zato bodo vselej ponosni na Gorenje negovali toplino vezi in stikov, ki se naj, to je tudi naša želja, ne pretrgajo tako kmalu. H.J. sPominskl posnetek ob sprejemu za upokojene sodelavce strokovnih ‘lužb Gorenja Gospodinjski aparati: Emil Krušič, Marija Glažar, v Gorenju ‘4 let, nazadnje v računovodstvu, Edvard Klančnik, 27, vhodna kontrola, Lebeničnik, 25, posebna finančna služba, Miha Vaupotič, 23, centralna ??Prema, Marija Vovk, 22, prodaja, Milka Valentič, 19, centralna priprava ?••*, Vlado Rančigaj, Marta Hrovat, 29, računovodstvo, Marija Kotnik, 24, i°htrola kakovosti, Jože Buč, 14, transportna služba, Ida Zorko, 22, llkvl-°*tura, Drago Urtelj, 22, kontrola kakovosti In Drago Bahun. Prenehajte s kajenjem! kajenje je danes brez dvoma 'ned najpomembnejšimi dejavniki tveganja za celo vrsto °holenj, za nastanek raka na Miličih pa kar najpomembnej- ?b leta 1966 je pljučni rak naj-^gostejša lokalizacija raka pri foških. Lahko govorimo kar o 6Pidemiji pljučnega raka, nekate-f' 9a imenujejo bolezen 20. sto-'6tja. Onesnaženost zraka in vdi-^avanje azbesta kot naslednja naipomembnejša vzroka za na-stanek pljučnega raka sta bistve-?° manj nevarna, bistveno manjka reda velikosti tveganja. To pednje kot opozorilo ekologom Kadilcem. ® kajenjem povezujemo tudi na-?’anek raka na grlu, sečnem me-i ariu, v kombinaciji s pretiranim Znanjem alkohola pa tudi na Požiralniku, v ustni votlini, na je-*'ku in na trebušni slinavki. Tve-Pahje se zvišuje s številom v živl-jPhju pokajenih cigaret. Tudi nezmerno kajenje nekadilcev (pa-IVn° kajenje) povzroča raka na Pllbčih z nekoliko manjšo stopnjo Sanja. pQmembno je poudariti, da bolni- ki s "kadilskim rakom" umirajo v visokem odstotku že v prvem letu, desetletno preživetje pa je komaj 3-5 odstotkov. Kar 45 % vseh rakov pri moških povezujemo s kajenjem. S povečanjem števila žensk kadilk lahko tudi pri njih pričakujemo podoben porast "kadilskih rakov". Tudi pri obolenjih srčno-žilnega sistema (srčni infarkt, možganske kapi, obolenja perifernega ožilja) je kajenje med najpomembnejšimi dejavniki tveganja, pri ženskah, ki uporabljajo estrogene preparate (npr. kontracepcijske tablete) pa še posebej. Dokazano je, da rojevajo žene kadilke manjše in lažje otroke, da je obporodna in poporodna smrtnost teh otrok večja, da so bolj nagnjeni k prehladnim obolenjem in imajo mnogo večjo možnost, da zbolijo za astmo. Kajenje tudi zmanjšuje možnost zanositve. Še bi lahko naštevali. Pred leti so v ZDA izračunali, da jih stane zdravljenje posledic kajenja več, kot zaslužijo s celotno tobačno industrijo. Telesne in duševne bolečine niso izmerljive. dr. Jože Zupančič "Ni toliko pomembno, ali greš v pokoj mlad ali starejši, pomembneje je, da si ob tej življenjski prelomnici zdrav, ” pravi Franc Čuk, glavni kontrolor vhodnih materialov v Gorenju Elektronika. Gorenje Elektronika Zadnji dan v 39 letih, ki jih je preživel na delu najprej v Celju, skoraj dve desetletji pa v Gorenju, je že za njim. Od tistega prvega zbogom sodelavcem in tovarni pa ga loči še nekaj dni. O tem, kako bo preživljal dneve po upokojitvi, ne razmišlja kaj dosti. Spremenilo se bo le to, da na jutranjem avtobusu iz Celja v Velenje Franca Čuka ne bo več; vrt, sadno drevje in kolo ter seveda vnukinja pa bodo njegov nov delovnik zapolnili tudi še naprej. Sicer pa pravi, da mu časa že zdaj, ko upokojenskih dni še niti okusil ni, hodi premalo. Dolgoletnega delovnega okolja pravzaprav niti ne bo preveč pogrešal, čeprav na nekdanje sodelavce popolnoma ne bo pozabil. D.R. Bolniški izostanki v septembru 1990 H3 % skupnega časovnega fonda 6,4 6,4 3,8 o V septembru se je število bolniških izostankov skoraj v vseh podjetjih Gorenja povečalo, v nekaterih delovnih okoljih je celo preseglo 10 odstotkov in, ko bi bil tale naš pregled povezan s kakšno alarmno napravo, bi gotovo zagorela opozorilna rdeča luč. V Gorfenju Gospodinjski aparati je bilo to povečanje skoraj za 2 odstotka, saj so bolniški izostanki v septembru predstavljali 7,6 % celotnega delovnega časa, v avgustu pa le 5,7 %. Bolniške izostanke so pri njih najbolj povečali v Štedilnikih, za 4,2 %, kjer so z 11,2 odstotka bolniških izostankov v septembru zabeležili tudi najvišjo bolniško v Gorenju Gospodinjski aparati. Tako so neslavno prehiteli celo Kondenzatorje, kjer je število bolniških izostankov ponavadi najvišje, tokrat pa so se z 10,2 odstotki uvrstili "šele" na drugo mesto. Po odstotkih bolniške pa v septembru najbolj izstopa Dolopol, obrat Gorenja Notranja oprema, kjer so v primerjavi z avgu- stom povečali bolniško za 5,1 % in tako dosegli kar vrtoglavih 14,3 odstotke. Visoko so poskočili bolniški izostanki tudi v Gorenju Eko, za 4,1 % v obratu Embalaža Gorenja Notranja oprema, za 3,6 % in v Gorenju Raziskave in razvoj, za 1,8 %. Tako lahko na prste ene roke preštejemo tista podjetja, kjer so bolniško septembra zmanjšali, med njimi Gorenje Naravno zdravilišče kar za 3,2%. Zanimivo pa je, da je bolniška podobno poskočila tudi lani septembra in, da primerjava odstotkov bolniških izostankov letošnjega in lanskega septembra govori v prid prvega, razen za Gorenje Eko. V vseh podjetjih je odstotek bolniških izostankov, čeprav ni majhen, še vedno nižji, kot pa je bil lani v tem času. Z izjemo, kot že rečeno, GoPenja Eko, kjer se je ta odstotek tudi v primerjavi z lanskim povečal za 3,9 %. Ali jesenske megle res prinašajo bolezen? Ali pa se morda pripravljamo na zimo? B.G. Kultura in mi Čez Pohorje Na poti k bogovom V razstavnem prostoru Gorenja v stavbi Gorenja Servis v Velenju razstavljata skulpture člana skupina likovnikov Gorenja Milan Matko in Franc Ravnjak. V četrtek, 18. oktobra 1990, pa bo ob 12.30 otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Karla Pečka iz Slovenj Gradca. H.J. Planinci Gorenja Servis vas ob koncu sezone vabijo na pot preko jesenskega Pohorja. Na pot gredo v petek, 19. oktobra ob 15. url izpred Gorenja Servis, Prijave za izlet kot ponavadi spreje ma Mira Slemenšek, II ATC 459. Planinci v neznano Dvodnevni Izlet v neznano bo 27. oktobra, planinska sekcija Gorenja pa ga organizira skupno s planinsko sekcijo Kono-vo. Ker pripravljajo pester spored, poglejte na oglasne deske in se prijavite pri Rezki Vocovnik, tel. 142 (II. ATC). Odbojka Tekmovanja v odbojki za 4 starostne skupine, moške in ženske, bodo letos v telovadnici v Pesju. Poimenske prijave sprejemajo v oddelku za rekreativno dejavnost do torka, 23. oktobra, do 11. ure. H.J. Gibanje zaposlenih v septembru 1990 Delovna organizacija, tozd, dsss Število zaposlenih 31. 8. 1990 Prišli Odšli zaposlenih 30. 9. 1990 I s Stopnja izobrazbe I Stopnja izobrazbe 1. II. III. IV. V. VI. VII 1. II. III. IV. V. VI. VII GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 5.356 36 4 1 6 12 12 1 31 23 1 5 2 1 5.361 Štedilniki 944 14 2 1 2 3 6 10 5 1 3 1 928 Pralno-pomivalna tehnika 788 4 1 1 2 7 7 783 Zamrzovalna in hladilna tehnika 1.485 12 1 1 7 3 5 5 1.507 Galvana 235 2 2 2 2 235 Kondenzatorji 271 1 1 1 1 271 Kompresorji 154 154 Vzdrževanje 382 1 1 4 2 2 381 Strokovne službe 1.097 2 1 1 2 1 1 1.102 GORENJE NOTRANJA OPREMA 569 1 2 2 1 570 Pohištvo 228 1 1 2 1 1 227 Keramika 135 135 Dolopol 47 2 1 1 47 Embalažnica 59 59 Strokovne službe 100 102 GORENJE PROCESNA OPREMA B7* 2 , 1 44 10 1 25 6 2 537 GORENJE EKO 247 3 1 2 244 GORENJE ELEKTRONIKA 511 6 3 , 2 5 3 1 1 512 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 576 28 15 3 9 1 4 3 1 600 GORENJE COMMERCE 737 •356 1Ž 1 5 s , 2 723 ‘346 GORENJE SERVIS 468 •362 5 2 2 , 'j 2 9 3 , 1.458 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 46 46 GORENJE FINANCE 54 2 2 52 GORENJE NARAVNO ZDRAVIUŠCE 118 3 2 1 2 1 1 119 GORENJE KONCERN - 67 1 1 3 2 1 65 GORENJE DRUŽBENI STANDARD 135 | 135 Legende: ' - Število zaposlenih v Velenju Pri Gorenju Gospodinjski aparati in Gorenju Notranja oprema niso prikazane notranje razporeditve. Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Dietna Postrv, slan krompir, solata Postrv, slan krompir, solata Svinjski zrezek, testenine, Dušena govedina, testenine, zeljna solata solata Pečenice, dušeno kislo zelje Praženec, kompot jabolko Boranja z mesom, pire, jogurt Boranja z mesom, pire, jogurt čebulna bržola, široki rezanci, Goveji zrezki, široki rezanci, solata solata Pečen puran, mlinci, dušeno Pečen puran, mlinci, dušeno rdeče zelje rdeče zelje Člani Planinske sekcije Gorenja smo se že dolgo želeli odpraviti nekam, kjer bi bili blizu bogovom, muzam in nebu. Želje so postale stvarnost, nič prej in nič pozneje kot 14. septembra. Ta dan smo se odpravili na pot z željo, da osvojimo OUmp-grško goro bogov. Po leg tega smo Imeli še pobožno željo, osvojiti nekoliko nižji vrh, Parnas. No, pa kar lepo po vrsti! Na pot smo se odpravili z avtobusom, ki se mu res lahko reče avtobus. Po dokaj naporni vožnji (22 ur) smo v popoldanskem času prispeli v Liptoka-rio, turistično mestece ob Egejskem morju, ki je bilo naša izhodiščna točka za vzpon na Olimp. Po manjših zapletih smo se res v nedeljo zjutraj odpravili proti vrhu Olimpa. Olimp je sestavljen iz več vrhov. Najvišji je Mytl-kas (2917 m), poleg sebe ima še štiri vrhove, ki so le nekaj metrov nižji. Vreme je bilo čudovito, tudi pretirano vroče ni bilo. Pot pa se je vlekla in ni ji bilo videti konca. Kar naenkrat se je pred nami pojavila lepa, majhna planinska koča. Po krajšem počitku smo se odpravili proti vrhu. Pot se nam je zdela povsem nezahtevna in nam, preizkušenim planincem lahka, dokler... dokler nismo prišli skoraj pod vrh. Takrat so nam bogavi dali vedeti, da se z njimi ni igratil Pred nami je bilo namreč še kakšne pol ure precej vertikalnega vzpona po povsem nezavarovani, a dobro markirani poti. Vrh se je svetil v opoldanskem soncu, ko nas je večina prišla gor. Na vrhu nas je čakala dobrodošlica tistih, ki so z malo več kondicije bili hitrejši. Dobrodošlica v obliki požirka viskija ali pločevinke piva je "omaganim" še kako dobro dela. Po svečanem krstu, ki se je nekaterim še dolgo poznal na zadnjici, smo se odpravili v dolino, od koder smo se odpeljali proti Kalamba-ki, kjer so nekateri okusili vso moč in veličino grške Metaxe in so se iz spoštovanja do nje odločili s procesom obrnjene peristaltike pustiti želodčne sokove v Grčiji... Po ogledu znamenite Meteore - to so povsem navpični kamniti stebri, ki jih je narava sama izoblikovala in na katerih so postavljeni samostani — smo se odpeljali proti grškemu mestu Delfi, ki je njihov center sveta. Bolj smo se mu bližali, več je bilo nasadov oljk in proti koncu so se ti nasadi spremenili v pravo malo morje oljk, ki se je izlivalo v Jonsko morje. Delfi so znani še iz grške mitologije. Tuje bito svetišče boga Apolona. So pa tu™ malo turistično mesto z neštetim1 trgovinicami. V Delfi hodijo turisti iz vsega sveta, da bi videli arheološke ostanke nekdanjega centra (in nakupujejo). Za nas so bili Delfi izhodiščna točka za Parnas, kamor smo se odpravil po zelo kratki noči. Do kompleksa žičnic smo se pripeljali, naprej P“ peš. Toda samo nekateri. Tisti mai bolj pametni so počakali in se del P0" peljali v avtobusu iz prve svetovne vojne. Tudi to je doživetje, ki ga čl™ vek ne pozabil (Vzpon na Rama« I® tehnično popolnoma nezahteven ' se nanj lahko povzpne tudi največ) "izletnik". Na vrhu je bilo prijetno-Sonce je žgalo kot že dolgo ne. o povratku smo morali zaposliti tudi na še zdravnike, saj padec po kamen) niti ni tako nedolžna stvar. Avtobu smo spremenili v potujočo bolnišnic™ Nekaj ran je bilo treba zašiti. Pravi) : da deset kuharjev zagotovo pristnu-kosilo - naši zdravniki so bili sam štirje in so svoje delo dobro opravi Pot nas je nato vodila v Atene, k)® smo ostali tri dni in si ogledali Akropc lo, Zeusovo svetišče, olimpijski sta dion in seveda največje grško prista nišče Pirej. V mestu Korint smo ogledali kanal, obiskali smo tudi Ep' davros, nekdanji medicinski centa ■ od katerega so ostale le še razvalin ■ Odlično pa je ohranjeno gledališče, lahko sprejme 14 tisoč obiskovalce in v njem še danes prirejajo festiv Epidaurus. Mimo pomarančnih nas dov nas je pot vodila tudi v Miken®j spotoma pa smo se še malo okopa" Egejskem morju, da bi nam večerja Atenah bolj teknila. Domov smo se vračali preko Solurv1' kjer smo imeli spet kratek postan za kopanje, nakup in seveda og1®™ na meji smo izpraznili skoraj polov' j duty-free shopa in nadaljevali pr naši lepi Sloveniji, ki ni pozabila nas in nas je pričakala z odprtimir kami. Res, lepa je Grčija, lepe so Atene, ^ kene, lepa sta Olimp in Parnas, ve dar pregovor: Ljubo doma, kdor 9 ^ ima, še vedno velja, jaz pa bi doo še verz znane domoljubne skupin™ "Slovenija obljubljena, gore, reke morja - Slovenija, najlepša si - |JUD mo te vsi!" Blaž Nardin INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja WaJ| gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Urednis* odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Nakla™^ 7890 izvodov. Grafična pripava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oprošče prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti ve leni0- f&3o 38 6. stran - Informator gorenje 17. 10. 1990 - številka