Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni OPRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest prapEFENSE Slovene li/ Daily in Ohio Best Advertising Medium UNITED Jittja, STATES »M fitewDSIXMP« EJIMI ^ XXV.-LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 30, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 101 Ml CEN BO ZNIŽALA 'VUENJSKE STROŠKE LJUDSTVA i, > - a(la je določila cene večini življenjskih Potrebščin. - Odredba postane polno- ijef ivof 0 Nocoj bo v mestu velika patriotična proslava s povorko močna 18. maja. A ŽIVILA IN PREDMETI SO IZVZETI IZ . DOLOČIL ODREDBE '""j dj Hey GT°N' 29- aPrila — katerih so se prodajali dotični m. aersnn - predmeti meseca marca. Novo določene cene stopijo v veljavo dne 18. maja. Izvzeta živila in predmeti Od te določbe pa so izvzeta gotova živila, na primer sveže ■ mm m sicer so"vje, ribe in sadJe' kar spa" YILf procent pod sedanjimi da Pod sezonske Pridelke" Tako AC?'»akar mx se lahko na primer dvigne ce- na svežemu grahu v stročju, do-čim se ne more dvigniti določene cene konzerviranemu grahu, kixse ga prodaja v "kantah." Prav tako se lahko dvigne cena pšenici, dočim se ne more dvigniti cena kruhu. Dalje je izključeno od te od- H* ali odškodnino za redbe surovo masl°' kondenzi-i«r!:1;|0 plač. W ^ rwi_ rano in evaporirano, ne pa mleko, smetana in sladoled, ki se prodaja na drobno. Prav tako so izključena iz te odredbe jajca in perutnina, moka, jagnjetina, suhe češplje in teh 4- fižol in razni predmeti, kakor »e bort. vbŠČin tekom knjige, magazini, časniki in fil- W 'Vlsale' toda no ' ■ eabe Pa ni, ki bi pre- M vcem in prodajal- > Stabilizacija cen v obrtih aJati nn ni^^v, —i, Dalje prepoveduje ta odredba dviganje cen za razna opravila fijd 'ASHd ft?7erSOn' administrator \s''edl1 Snoči tako zvani \ kar ^ °ene vseh P°treb-da se za te i - 'e ne bo smelo raču-1 'i j Cen" Namen te od-, f; da se stabilizira cene ,r Potrebščin in sicer Procent pod sedanjimi «HteJ moraJ° te cene £5 določbe cen se na- postrežbo, pS % 21Vila' obleko, stano- ,up5 h ra gospodinjske pred- * U ^^no gorivo in na W C!3a teb cen naj bo v J^cijo ali odškodnino za - J k Plač, ker je pred- :>wSivelt v -ž- «► višjih plač V povorki bo do 60 godb, zbori bobnarjev in trobentačev, velika množina "flotov" in okoli 10,000 ljudi. Ameriški topovi po-greznili japonsko ' ladjo Nocoj bo v mestu velika parada, s katero se bo dvignilo patriotičnega duha cleveland-skega prebivalstva, ki naj se neprestano zaveda, da smo v vojni. Parada se bo pričela ob 6:30 zvečer (to je sekcija "flotov") ter se bo vila zapadno po Euclid Ave. Ob sedmih bo povorka krenila z Euclid Ave., in E. 21. ceste. ' Nato se bo vila povorka zapadno po Euclid Ave., do Public Square-a, po Superior Ave., do E. 6. ceste, severno po 6. cesti do Lakeside Ave., kjer bo razhod. V paradi bo 25 divizij, 75 "flotov", 50 do 60 godb, zbori bobnarjev in trobentačev in 10,-000 ljudi. !va„;v.na yudstvo, naj Ce«e ostanejo Ur " le Person je izjavil, da .trgovcem in prodajal- Po nižjih cenah. dovoljuje .odi e Za iste predmete v in popravila, kakor na primer Prodajalnah, vendar i za popravljanje čevljev, avto-Nov i 10 na to' da bodo mobilov> Pranja perila, čiščenja aie Povsod enake ce- oblek ter za instalacijo pralnih strojev, peči in podobnih potrebščin. Proti kršenju določb glede cen so določene visoke globe in stroge zaporne kazni. s Olj odlok za konzumente yažen za konzumente O doloSa kot najvišje J1 Predmetom one, po Važen sestanek v uradu SDZ Ameriško topništvo je tudi razpršilo koncentracije japonskih čet na obeh straneh Manilskega zaliva. WASHINGTON, 29. aprila. — Vojni department naznanja, da so utrdbe v Manilskem zalivu pogreznile s svojimi topovi neko japonsko ladja v zalivu ter razbile nekatere japonske baterije na Bataanu in v Cavite. Dalje so topovi teh utrdb razpršili koncentracije japonskih čet na obeh straneh zaliva. — Ladja, ki so jo pogreznili a-meriški topovi, je bila oborožena in srednje velikosti. Konec nelegalne stavke pri American Steel & Wire Co. Pri Swift kompaniji pa je še vedno na stavki 45 delavcev, ki so člani Ameriške delavske federacije. Snoči je bila končana kratka stavka C. I. O. delavcev, ko so njihovi voditelji apelirali nanje, naj ne stavkajo tekom vojne, dočim še ni konec dveh sporov delavstva, ki je včlanjeno1 v A-meriški delavski federaciji. Glede teh dveh sporov bo razpravljal danes popoldne na posebni seji Vojno-produkcijski odbor, katerega je imenoval župan Lausche. Nelegalna stavka 100 delavcev pri American Steel and VEDNO VEČJI OBSEG AN-GLESKE ZRAČNE OFENZIVE V Rostocku so ubile angleške bombe 4,000 oseb ter porušile ladjedelnico, mnogo parnikov in z vojnim materialom natrpanih vlakov. NEMŠKI LETALCI SO NAPADLI ANGLIJO .v, Wire Co. na E. 49th St., je bila V Panayju se amerisko-fili- končana ^ kQ je wmiam R pinske čete še vddno hrabro u- ^ distriktni ravnatelj C. pirajo japonskim napadom, s katerimi se hočejo Japonci polastiti kontrole nad bogatim srednjim otokom. TOKIO, 29. aprila. — Japonske čete so se izkrcale v Kota-batu, na filipinskem otoku Min-j danao-u, ter so zasedle tudi Parang, ki leži 9 milj severno od Katabata. I. O. Steel Workers Organizing komiteja, dopovedel delavcem, da je njihova dolžnost, da ostanejo na delu, ne glede na težave, ki jih imajo s kompanijo. Vzrok tega štrajka je bil v nezmožnosti 'kompanije in delavskih zastopnikov, da bi se ze-dinili glede plačilne lestvice pri neki novi vrsti dela. Pri Swift Co., 12121 Benning-I ton Ave., pa je trajal včeraj že i drugi dan štrajk 45 delavcev. | Delavci, ki so člani Ameriške j delavske federacije, pravijo, da noče kompanija predložiti arbi-Naznanja se vsem pevcem g zahteve 25_ zbora "Slovan ', da se vrsi red-1 centnem povišanju mezde na u. na mesečna seja v petek, 1; ma- ^ ja zvečer ob 8. uri v navadnem j prostoru. Naznanja se tudi, da v nedeljo, 3. maja, ne bo vaje. --j LONDON, 29. aprila. — Grš- Shod Komunistične stranke ka zamejna vlada naznanja, da LONDON, 29. aprila. — An-"> gleška zračna sila je nocoj sedmo zaporedno noč napadla sovražno ozemlje ter bombardirala Kiel, kjer je pristanišče nemške vojne mornarice, in Trondheim na Norveškem. Kielu so izbruhnili veliki požari. Poleg Kiela in Trondheima so angleški bombniki napadli tudi nemška letališča v Holandiji in Belgiji ter veliko elektrarno v Ghehtu, Belgija. PRIHOD DR. IZIDORJA CANKARJA NEW YORK 27. aprila (JIC) Danes ob eni popoldne je pri-V! spel v New York novo imenovani jugoslovanski poslanik v Kanadi dr. Izidor Cankar. Z g. poslanikom je dopotovala ga. soproga in hčerka. Na železniški postaji so našega uglednega slovenskega rojaka pozdravili člani jugoslovan- Tekom snočnje noči so iz- ske vladne delegacije, ministra gubili Angleži devet bombnikov. S g. Franc Snoj, Sava Kosanovič Kultura PEVSKI ZBOR "SLOVAN' Danes, v četrtek, ob osmih i zvečer, bo v uradu Slovenske dobrodelne zveze važen sestanek vseh patriotičnih slovenskih mož in žena, da se ukrene vse potrebno za organiziranje aktivnosti kampanje za prodajo vojnih bondov in varčevalnih znamk. Ker je zadeva zelo resna in ker Slovenci ne smemo zaostati za drugimi narodnostmi v Cleve- landu, je skrajno potrebno, da , se udeleži tega sestanka čim več Jutri večer, 1. maja, se vrši j f ^^ T"' naših ljudi, katerim se bo dalo javni shod Komunistične stran-1 0 °b *°lgarskl n°™ fr°n' potrebna navodila.—Pridite go-!L „ --------- Protl okupacijskim četam o in prof. dr. Boris Furlan. G. poslanik se bo krajši čas zadržal v' Združenih državah, nato pa bo odpotoval v Kanado. BOJI GRŠKIH ČETNIKOV "*n£ton uvideva, da je pričel er dvomiti v zmago nemškega orožja Hiti Hiti e. --—■ Jeyega govora je razločno zvenel strah pred bo- tovo! %GTC i ON, 28. aprila. Ntsk riške V0Jaške in j6 ®avtoritete soglašajo p. tler v svojem« ne-Pred nemškim C ki n3eš°va na" p Priznal, in sicer ' Qa utegne biti Nemci- ^Ostjo. — Rusi se norčujejo iz njegovih trditev, * * bila letošnja ruska zima hujša od drugih zim. tva privatno izjavil v družbi A-merikancev: Hitler se je uračunal "Nemci upajo, da bo na fronti zavladal počitek, popolnoma pa so prezrli to, da utegnemo mi sami zavzeti ofenzivo." Dober teden po tej izjavi, je pričela sovjetska armada potiskati nacije iz njihovih pozicij na moskovski fronti, malo pozneje pa tudi na južni fronti in pred Ljeningradpm. Naziranje v Washingtonu V Washingtonu se vedno bolj jači naziranje, da bo nemška armada strta še pred koncem letošnjega leta. To naziranje je bilo ojačeno zlasti po Hitlerje vem defetističnem govoru, ki ga je imel v nedeljo. Nato bo z Japonci lahko obračunati. Seme in orodje V Zavasky Hardware trgovini, 6011 St. Clair Ave., dobite te dni posebne cene na raznih semenih in orodju za hišo in vrt. Čitajte današnji oglas. ke Cuyahoga okraja, v Masonic avditoriju, 3615 Euclid Ave. — Pričetek ob 7:30 uri zvečer in vstopnina je 35c. Shod bo otvo-ril Gus. Hali, strankin tajnik v tem okraju. Med številnimi govorniki bo tudi mestni blagajnik Leonard Levy, čigar predmet govora bo civilna obramba. sišča. Grki so v prvem spopadu ž njimi ubili več sto Nemcev. V povračilo za te napade so nemški letalci napadli neki kraj v vzhodni Angliji, na katerega so vrgli tone bomb. V Rostocku 4,000 mrtvih LONDON, 29. aprila. — Časopis Evening Standard poroča, Shod za rusko vojno pomoč da je bilo tekom angleškega Jutri, v petek, ob osmih zve-bombardiranja nemškega mesta gerj se bo vršil v Srbski cerkvi Rostocka ob Baltiku ubitih sv. Save, 1561 E. 36th St., 4,000 oseb, — 600 izmed njih shod, na katerem bo govorila vojakov v vojašnicah — dočim;Mrs. Sonja Morgadoff iz New je bilo tisoče ostalih ranjenih. Yorka, za rusko vojno pomoč. Tozadevne podatke je podal ne- j Njen soprog, Robert Morga-ki Šved, ki je bil v Rostocku, doff je časnikar v Moskvi Vsi, kjer je preživel to strašno bom- j ki se zanimajo, so vijuno vab-bardiranje. On poroča, da so! ijeni na ta shod. angleške bombe popolnoma po- v rušile Neptun ladjedelnico in Seja kluba st. 49 razbile v pritanišču mnogo la-l Članstvo kluba št. 49 JSZ se dij in stotine železniških vago-! opozarja, da se vrši jutn večer nov, natrpanih z vojnimi po-! ob osmih redna seja za mesec trebščinami za rusko fronto. maj. Seja se vrši v navadnih Prihod nadaljnih ameriških čet prostorih SDD na Waterloo Rd. te 110 še nikoli dneva, S 2^Vtoritete dvomile v tt ' tod g° zavezniških na-lH 2daj je bilo prvi-H d; tudi Hitler priznal, e v končen uspeh z rusko zimo ^\j00blasti pa se med tem lz Hitlerjeve izjave, ,,°vjetsu°raz nJegove armade €\ dal Rusii Direktne vesti iz "provincije Ljubljana" Znani borovniški most na varovalnice. Belak je bežal po progi Ljubljana - Trst so jugoslovanske čete ob umiku poru- Poroka V soboto, 2. maja se poročita ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida vojak James V. Gornik in Miss Florence Jenson. Ženin je sin obče poznane in spoštovane družine Mr. in Mrs. John Gornik, 6217 St. Clair Ave., nevesta je pa hči poznane Mrs. Sma-kal, E. 63 St. James služi v ar- v Avstralijo in člani so prošeni, da se udele- Iz Kitajske se je snoči sporo-1 Z1J0-čilo, da so Japonci dospeli do j P. S. se zahvaljujejo Lašija, kjer je izhodišče Bur-i Krožek št. 1 Progresivnih ma ceste. Dobra novica pa pri- ; Slovenk se zahvaljuje Mr. An-haja iz Avstralije, kamor je pri- i tonu Dolinarju za napravljeni spelo te dni mnogo nadaljnih a- brezplačni napis za njih zadnjo šile, kakor smo to že poročali. Iz nekega poročila posnemamo, da je ta most bil zopet izročen prometu dne 28. junija preteklo leto ob navzočnosti italijanskega prometnega ministra Host Venturi-ja. Polne 3 mesece je radi tega mostu bila proga Ljubljana-Trst neuporabna in še je promet med Trstom in Ljubljano vršil le z, avtomobili. Miklošičev} cesti, do sodne pa-imadi Strica Sama v Fort Snel-lače, kjer so ga dohiteli ter na ijngj Minn. Mlademu paru čestitamo in želimo vse najboljše v zakonskem življenju! mestu ubili. Dr. August Žigon, vpokojeni direktor licejske knjižnice v Ljubljani, star 65 let je bil u-bit od italijanske straže na ljubljanskem gradu. Dr. Žigon je bil na sprehodu in sicer sam ter se ne ve iz kakega razloga je straža streljala in ga ubila. iji pripisovati fit tUska bila pravkar mi-S i{orZlma mrzlejša kakor W Zlma v preteklih 40 a teh avtoritet je iz- trditev je. smeš- %iNolha Zima v RusiJi 3e "orna normalna, niti ^L^ toplejša kot so ■V kezime-" LV ^kega diplomata [^i decembra, ko je meriških čet, tankov, letal in topov. Na Burmi so sestrelili ameriški letalci 22 japonskih letal. veselico. Obenem se zahvaljujejo Mrs. Theresi Gorjanc za darovano vsoto $2.00, ker se ni mogla udeležiti veselice. k^ti j, aul Joseph Goebbels, tJV £°Pagandni minister, V ^^Pravljati o možno- na rusko-nemški NACIJI OBEŠAJO ČEHE LONDON, 29. maja. — Češkoslovaški krogi v Londonu poročajo, da so obesili naciji na glavnem trgu v mestu Tešinu 25 oseb, šest nadaljnih pa je bilo obešenih v Bohuminu. — Vsi omenjeni so bili usmrčeni po uporih, ki so nastali, ko so poklicali naciji nadaljne Čehe pod zastave. Pod monakov&kim sporazumom je postalo 70,000 Cehov nominalnih nemških državljanov, ki jih zdaj kličejo Slovenski četniki gredo Italijanom na živce. Poročilo iz Ljubljane pripoveduje, da imajo italijanski uradniki, ki poslujejo v prostorih bivše banske u-prave v Ljubljani vedno revolverje pred seboj na mizi. Glavni vhod v palačo je zaprt. Vstop je dovoljen samo pri stranskem vhodu. Straža preišče vsakega, ki vstopi v palačo, od časa do časa preiščejo celo uradnike in uradnicam pregledajo ročne torbice. ,0ln zimskih mesecev, nacijske oblasti v nemško ar-an ruskega poslaniš- mado. Dne 25. oktobra preteklega leta popoldne so karabinerji ho teli aretirati visokošolca -rnesta Belaka in to prav pred glavnim kolodvorom v Ljubljani. Belak je zbežal, karabinerji so za njim streljali ter so krogle razbile več šip na palači Vzajemna Za- TEŽAVE NEMCEV V JUGOSLAVIJI LONDON, 25. aprila, (radio) — V angleški radijski oddaji za Jugoslavijo je govornik med drugim dejal: Nemci se sedaj bore ne samo proti ljudem .temveč proti pomanjkanju hrane. Ko Rusi poročajo, da je samo v Sibiriji zaposlenih 150,000 traktorjev pri setvi, grozijo Nemci v Jugoslaviji z najstrožjimi kaznimi vsakemu kmetu, ki ne bi posejal svoje zemlje. A jugoslovanski kmet dobro ve, kaj je njegova dolžnost in od njegovega kruha se ne bo redil in debelil Nemec, ki je sovražnik vsakogar, ki nosi slovansko ime. Vsak kilogram hrane pomeni novo energijo v boju proti sovražnikom jugoslovanske svobode. Rojak na obisku Te dni se nahaja na obisku v Clevelandu iz daljne Alaske, rojak Anton Kvas. Obiskal je svoje sorodnike in med drugimi je tudi obiskal Slovenski narodni dom in Klubove prostore. Vodstvo Kluba dr. SND se mu prisrčno zahvaljuje za obisk ter mu želi, da bi se prav dobro počutil med svojimi rojaki, katerih ni videl nad 35 let. Strelske vaje in seja Ruske čete so zasegle kraj Borok; zdaj posežejo v boj kozaške legije Rusi prekoračili led Ilmenskega jezera ter prerezali važno železniško progo. — Konjeniški general Belov je pričel pripravljati za pohod kozake in ostalo rusko konjenico. LONDON, 29. aprila. — Ruska konjenica in pehota je prekoračila led na Ilmenskem jezeru ter prerezala edino železniško progo med izolirano nemško garnizijo v Novgorodu in Stara ji Rusi, dočim so ruski četniki zasegli železniški kraj Borok, s čemer so spravili ves okraj okoli jezera pod sovjetsko oblast. Mesto Novgorod leži na se-Clanstvu St. Clair Rifle and vernem koncu jezera, dočim je Hunting klubu se sporoča, da se bodo prve strelske vaje v tej sezoni vršile v nedeljo, 3. maja, popoldne ob 1. uri na prostorih farme. Seja se bo pa vršila v nedeljo dopoldne ob 9. uri v navadnih prostorih. Himen V cerkvi sv. Vida se bosta v soboto zjutraj, ob 10. uri poročila Miss Edith Tomazic, hči Mrs. Antonije Tomazic, 5905 Prosser Ave., in Mr. Ray Bra dac, sin Mr. in Mrs. John Bradač, 20974 Miller Ave. — Novo-poročencema čestitamo! Stara ja Rusa oddaljena 43 milj onkraj jezera na jugu. Obe ti dve mesti veže železniška pro ga, ki teče skozi Borok. Odbiti nemški napadi Nemške- rezervne čete so, podpirane po . tankih in letalih, izvedle te dni več protinapadov na centralni fronti, prizadevajoč si, zabiti zagozde v ruske črte, toda vsi njihovi napadi so bili odbiti. Sovjetska infanterija in ar-tilerija je samo v enem sektorju pobila nad tisoč Nemcev, u-ničila dvoje tankov in četvero topov, ter zasegla velik vojni plen in večje število ujetnikov. Kozaki na pohodu KUJBIŠEV, 29. aprila. — General Paul A. Belov se sedaj pripravlja, da povede v bitko največjo silo preizkušenih in žilavih kozakov, ruskih konjenikov, ki jim ni para na svetu. Kozaki bodo spet jezdili v boj ob strani ostale-ruske konjenice, rekrutirane iz vseh prostranih sovjetskih republik. Velike zasluge ruske konjenice Konjenica generala Belova si je stekla velike zasluge pri o-brambi Moskve. Možje, ki so iz-vojevali bitke pri Stalinogorsku, Neščoviku in Mosalsku, uče danes nove jezdeče legije iz izkušenj, ki so si jih nabrali v prvi odločilni fazi vojne. Ruski kozaki in ostali konjeniki so oboroženi z brzostrelni-mi puškami, lahkimi strojnicami-in sabljami. V njihovih operacijah jih podpirajo tanki in topništvo. STRANi U N a K u F ii £ V W U a {J? 30. aprila.# 30. ap: UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ii ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. - 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu .v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ...................?.................................................................. 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ......................... For Half Year — (Za pol leta) ........................... For 3 Months — (Za 3 mesece) ......................... ..$7.50 .. 4.00 .. 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$8.0Q For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. SRBI SE šE VEDNO BORE SONJA TOMARA Pred petsto leti—1. 1389, da bomo točni,—na dan Sv. Vida so Turki premagali Srbe na Kosovem polju. Car Lazar, njegovi sinovi in cvet srbske mladine so padli v tej bitki, ki je postala pravljična za Balkan. Tudi sultan Murat je poginil. Še danes srbski možje, žene in mladina, celo tisti ki ne znajo ne citati ne pisati, prepevajo pesmi o bitki na Kosovem. To pot so se borili proti osvojevalcu severa, proti nemškim vojakom, ki pomagajo orožnikom srbskega kvizlinga Milana Nediča iz Beograda. Ta borba ni bila take vrste, kot je bila v času carja Lazarja. To pot je bilo streljanja. A srbski rodoljubi so ostali gospodarji svete srbske zemlje. Danes je Kosovo polje del "otoka svobode," ki ga general Draža Mihajlovič in njegovi čet-niki branijo pred sovražnikom—edini otok svobode v Hitlerjevi podjarmljeni Evropi. Pred letom dni je Jugoslavija po dvanajst dnevnem bojevanju podlegla osvojevalcu. 18. aprila je nemško vrhovno poveljništvo, na Balkanu sporočilo, da se je jugoslovanska vojska predala in da je vojna končana. Prišlo pa je malo drugače. Res, uradno je bil& vojna končana. Mladi jugoslovanski kralj in večina ministrov so zapustili domovino, cja nadaljujejo borbo drugod. Država južnih Slovanov je po dva in dvajsetih letih razpadla. Zmagovalec je razdelil koščke njenega ozemlja med sosednje šakalske države. A mnogi jugoslovanski vojaki so odšli v planine s svojim orožjem, z radijskimi postajami in s strelivom. Oni so še vedno tam in se še vedno bore. Ne osveta nad njihovimi rodbinami, ne kazenske ekspedicije niso zlomile njihovega odpora. Pred dvem dnevoma je. prišla vest, da je general Mihajlovič na nemški ultimat in na grožnje, da bodo ubili rodbinske člane upornikov, odgovoril, da bo nadaljeval borbe do smrti, ali, dokler ne bo zadnji sovražnik pognan iz Jugoslavije. ¥ * * To je del pravljice, ki jo pišejo Mihajloviči četniki. Na Balkanu je stvarnost gosto prepletena s pravljicami. V Dečanih, nedaleč od Kosova plamti ogromna sveča, ki jo je darovala samostanu vdova carja Lazarja po njegovi smrti 1. 1389. Na njeno željo naj bi se sveča prižgala šele takrat, ko bi Kosovo bilo maščevano. In sveča je stala tam, pokonci in hladna, dokler ni kralj Peter karadjordje-vie 1. 1913. prižgal stenj. Ker je Kosovo še svobodno, sveča najbrž še vedno gori, seveda, če ni zmanjkalo voska na otoku svobode. Naj bo ponosen Mihajlovičev odgovor resničen ali ne, o nečem ne dvomimo; učinkovitosti njegovega odpora proti beograjskim nacijskim oblastim. Jaz sem imela direktni dokaz o aktualnosti Mihaj-loviča in njegovih četnikov, ko sem neki dan poslušala glas, ki je prihajal po radiju iz neka pečine, skrite nekje na otoku svobode. Ta glas je bil dosti močnejši od motenja nemških in italijanskih postaj. Te je bil pravi slo vanski glas, moški in neposreden, s šumadijskim naglas-kom, dialektom Šumadije, dela Stare Srbije. Bil je nepopisno pretresljiv, ker to ni bil glas kakšnega radio-gcvornika, ki govori sedeč za pisalno mizo—temveč je bil glas nekega močnega kmeta z Balkana. Predstavljala sem si ga sključenega nekje v pečini črnogorskih gora, kako posluša, kdaj bodo sovražnikovi aeroplani začeli sipati brjmbe na njegovo domačijo.; ¥ * v V Evropi, ki jo je podjarmil Nemec, je precejšnje število radijskih postaj, tako v Franciji in Poljski, nekaj pa jih je tudi v Nemčiji. Nobena pa ne deluje vsak dan ob istem času in na isti valovni dolžini. To je mogoče samo na srbskem otoku svobode, kjer možje in žene žive skoraj kakor volkovi, v neprestani nevarnosti kdaj bo počil strel, v lakoti in viharjih, a svobodni kakor volkovi. Vesti o srbskih četnikih ne oddajajo samo radijske postajo, temveč o njih pišejo tudi beograjski in zagrebški časopisi, ki so pod nacijsko kontrolo. Ti časopisi govore 'njihovega pohoda v svet. o dnevnih borbah "komunistov," o smrtnih kaznih po mestih, o pomanjkanju hrane vsled končnega preobrata. Nedič ni sposoben, da uvede v deželi novi red. Pač pa neprestano govori na radio-oddajni postaji v Beogradu. Iz vseh teh vesti, ki jih pripovedujejo četniki in oni, ki govore o njih je razvidno eno: oni potrebujejo pomoč, in sicer hitro pomoč. Če je ne dobe, bodo lahko sovražniki otok svobode zavzeli, preden bodo zavezniki izkoristili to važno točko. Četnikom preti lakota in pomanjkanje orožja. Treba je potovati po Jugoslaviji, da se spozna, kako je Mihajlovičev otok siromašen, med najsiromašnejšimi deli Evrope. Ozemlje četnikov pokriva južne dele stare Srbije, Kosovo polje, rudnik Trepča, Bosno in visoke hribe Črne gore. Ta siromašna in izmučena zemlja radi slabega obdelovanja ni rodovitna. Gore pokrivajo gozdovi ali skale, zato je dobila pokrajina ime Črna gora. Pogled je veličasten, vse,na okoli. Divjina je napravila ljudi ponosne, mrke in nedostopne. Lahko si je predstavljati odpor v teh predelih Evrope, bolj kakor kjerkoli drugod. A za življenje in borbo je treba ljudem kruha—a v Jugoslaviji je kruha malo. Spomladansko napredovanje se bliža, a po vsej Evropi preti primanjkanje kruha. Francija prestaja že dva meseca brez kruha in tako bo ostalo, dokler ne pride čas žetve. Obroki postajajo vedno manjši, v Belgiji in Norveški in isto tako v Poljski. Vse te dežele so odvisne od velikodušnosti Nemčije, da dobijo žito do. prihodnje žetve. Pa četniki se ne morejo zanašati na Nemčijo. Ako ne pride nobene pomoči od zunaj, bodo morali od lakote umreti v svojih volčjih skrivališčih. Danes jim je edina hrana koruza in fižol.* Bilo je žalostno poslušati, kar sem slišala pred dnevi. Govornik se ni obračal ostalemu svetu. Saj ni vedel, da bo njegov glas dospel do maeriške obale. Govoril je svojim ljudem in ženam, govoril je jugoslovanskim vojakom. Ko jim je rekel, naj si podele to kar imajo, je vedel, da si bodo razdelili svoj zadnji grižljaj.- Če nam nič ne ostane za jutri, bomo vsi skupaj umrli. Bilo je dosti pretresljivega v besedah, da je. življenje in sihrt isto, da je smrt Pečino blizu in da se je ni treba bati. Njihov občutek je isti kot so bile misli carja Lazarja, ko je moral izbirati med zemeljskim in nebeškim kraljestvom na predvečer kosovske bitke: "Zemaljsko je zamale no carstvo, a nebesno uvijek i clovijek." Car Lazar se je odločil, s'ezidal je cerkev na Kosovu, goslovanske vlade sem v Ame-1 riko, med njimi naš slovenski minister Franc Snoj, smo čuli že mnogo izjav, da je njena naloga zlasti ta, da deluje za po-vratek izgubljenega slovenskega ozemlja v naročje Jugoslavije. Jaz se prav dobro spominjam, da je bila ta točka ena poglavitnih v prvih javnih govorih v Cleveiandu, ki jih je imel minister Snoj. On in drugi ministri v svojih govorih neprestano polagajo na srce svo jim poslušalcem, slovenskim A-merikancem, naj imajo to nalogo tudi sami pred očmi in po najboljših močeh podpirajo napore jugoslovanske vladne delegacije, da se ta naš skupni končni cilj doseže. V kratkem bo iz tiska posebna knjiga o Sloveniji v angleškem jeziku, ki jo izda delegacija jugoslovanske vlade v Ameriki, in bo razposlana kolikor mogoče vsem vidnim Ame-rikancem, da se seznanijo s temi zahtevami Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki verujejo v Jugoslavijo. V tej knjigi bo v o-spredju prav ta naša zahteva in knjiga bo na ves glas opozarjala ameriški svet in sploh zaveznike, kaj pričakujejo Slovenci in ž njimi vsi Jugoslovani od tistih, ki bodo kovali mir po tej vojni. Do sem je vse v redu in videti je, da je slovenska stvar v dobrih rokah. S tem pa seveda še davno ni rečeno, da je stvar že tudi dosežena. Garancij, da zastopniki Slovenije in cele Jugoslavije mislijo na vse to, nam ni treba šele iskati. Te garancije so pred nami. Naši vladni zastopniki tudi z največjim zanimanjem spremljajo posebno gibanje Primorcev in Koroščev samih in so veseli, da se narod sam zanima za svojo nadaljno usodo. Nekaj drugega pa je, če kdo povprašuje, kje so garancije A- Admiral King Rusija za zedinjen Slovanov Kujbišev, vans v "The Monitor") 9. USSR, » m ba, i prid o l lobodi no in 2 čkhc naj U\ 111 UP ■Na slifci je admiral King, prvi poveljnik vsega ameriškega vojnega brodovja, ko hiti na razgovor v Belo hišo. Chistian aprila. poizkusih za -dinjen]^ nov so Rusi zaceli »P ^ ofenzivo" proti nac^ delovanje na tem vleklo tolika pa^ ka ofenziva na vano šču, vendar uspehi zelo daljnose^ . Z-to vseh Slov^ gresov, Zd0Sači i Moskvi, zele Rusi dve stvari: j 1. Povečati sabo^ ski odpor v krajih '^1, rope, ki sojihf f <> 2. Zbuditi glob ko njena nacionalna^ ^ garih in R^^e . če je mogoče, P0^ te vojsk iz teh dežel v jev. STAR P0ZD blagoslovil vojsko in se spopadel s sovražnikom. Ko so Turki zmagali in je večina vojske obležala na bojišču, izročilo pravi: "Sve je bilo sveto i čestito i milome Bogu lirike in Anglije in Rusije in pristupačno." " I drugih takih mogočnjakov, da A četniki nočejo umreti kot volkovi, ne da bi se borili j bodo tiste naše zahteve upošte-proti osvojevalcu. Spomlad je prišla in na golem skalovju, kjer živijo in na Kosovskem polju je vzcvetel znameniti krvavo rdeči mak, natopoljen s krvjo junakov. Mihajlovič napoveduje spomladansko ofenzivo. Bolj mu je treba orožja kakor hrane, da znova začne kosovsko borbo, kot so Lazarjev! potomci dvakrat poiskušali maščevati Lazarjev spomin. Mihajlovič prosi, naj mu z. letali pošljejo oyožja in mu ga vržejo v planinsko skrivališče. "Če jim date orožja," pravi "se bodo moji junaki borili do smrti." za vodstvo*^ Pismo iz New Yorka Za vsakega pravega Jugoslo-, že dne 1. maja preteklega le-vana je popolnoma jasno, kaj j ta, torej še preden je potekel hočemo, da naj se zgodi z našo j mesec po polomu Jugoslavije, staro domovino po tej vojni. IIo-; sc zastopniki našega naroda ne-čemo Jugoslavijo, celo in še po-j kje na srednjem vzhodu izdelali v< eano, hočemo njeno notranjo ! tozMevni "memorandum" v an-U! sditev po najmodernejših de-gleškem jeziku z namenom, da m>kratičnih načelih. jz njim širijo to misel med an- Ko govorimo o "povečani" < gleško govoreči svet. Svoje zah-Jrgoslaviji, je to zlasti nam teve po Primorcu m Korotanu Slovencem samo po fiebi razum- za bodočo Jugoslavijo so uteme-ljivo. Saj neprestano mislimo1 ^ z najrazličnejših vidikov, na naše Primorje in na naš Ko- i Tisti memorandum je bil poslan rotan. Ne samo mi ameriški Slo- itudl v Ameriko v večjem številu venci, prav tako in še bolj Slo- izvodov in smo mtloS^ videli venci tam doma na rodni zem- in študirali ze pred kakimi o- lii in povsod po svetu, kjerkoli smimi meseCh so. Ako Primorje in Korotan ne Po prihodu vlade v London, prideta nazaj k slovenski in ju- , je bivši vladni predsednik Si-goslovanski zemlji, bomo obču- movič javno spregovoril odlo- vane. Saj ravno za to nam gre, da take garancije dobimo. — Stvari se pa sučejo tako, da ja zelo verjetno, da bodo tiste garancije prišle. Treba bo boja koncem vojne. Če bi bilo tako( lahko dobiti tiste garancije, čemu potem sploh treba,- da zastopniki jugoslovanske vlade neprestano opozarjajo svet na svoje in naše zahteve? Čemu bi bilo treba, da poaivajo tukajšnji slovenski narod na pomoč za svoje napore? Čemu bi bilo treba potem izdajati knjige in memorandume ? Če bi bilo samo od naših ministrov odvisno,' kako kmalu bomo imeli te garancije, le verjemite, da bi jih že od lanskega maja sem imeli. In potem bi lahko lepo mirovali in samo študirali pratiko, če je kje v njej zapisano, kdaj bo konec vojne. Vse drugo bi bilo za nas — garantirano. Ker pa ni tako, žal, da ni tako, je za nas vse mnogo bolje, da smo na straži in skušamo najti vsak svoje delo v skrbeh za garancije. . Ali ne mislite tudi Vi tako, gospod urednik? Pozdravljeni! Nardžič. vabi, da kdor ima veselje do petja, naj se pridruži. Vsak je dobrodošel ako ima posluh. Pevski zbor ne sme opustit svojega delovanja. Veseli moramo biti, da svobodno razvijamo in širimo našo pesem, ki jo še lahko prepevamo, dokler jo nam vrag ne uniči. Da se bomo pa tudi malo razveselili, je zbor sklenil, da napravi malo zabavo ali "Card party" v soboto, 2. maja, ki je baš prva sobota v našem pre-ljubljenem mesecu maju, ko začnejo po naših vrtovih cve^te-ti rožice in vstajati iz dolgega zimskega spanja. Da pa bolj z veseljem vstajajo, jim naši ptički lepo prepevajo svoje melodije, katere so prinesli iz gorkih krajev, tako, da se bo zopet oživela naša pre-ljubljena spomlad. Zbor je pripravil to malo veselje, ker ne vemo' koliko časa bomo še lahko uživali tako veselje. .Igralo se bo "66", pinokel, in vse druge igre. ZborrSlovan vabi vse veseljaki in kartarje. Metali jih bomo tako, da se bodo kar mize tresle. Torej, še enkrat apeliram na vse dobre prijatelje "Slovana", da nas posetite in obiščete prvo soboto v maju, na Recher Ave. Prank Rupert. V teznj* - , nega delovanja DW „ združenih slovatf*^ se Rusija vrača K J politiki b ^ ji pol**1' * 1014 v spravila leta prei Krii las v . jjetii vajo 05l ■tei proti skupnemu so ^ si polagajo veliko ^^ četniško, bojevanje-^' K I o: J ti s k |6io j ■M \ 1 ? Slovan v Ljubljani veselja in duševnega užitka. To Euclid, Ohio. - Na svetu je 80 vse že izkušene igralke, kot tili to ponovno izgubo še bolj čno besedo o zahtevah Jugo-jže tako, da enkrat zadene ene-,ge- Janvc- Vadnal- °Para, Sto-živo kot po zadnji svetovni voj- slavije po končani vojni. Vse|ga, drugega zopet drugič. To jeipar' Rožanc in Klančar. ni. Vse trpljenje našega naroda to je brez pridržka javno pove-;pač življenje. Kot povsod, tako se nam bo zdelo zastonj, vsa dal in smo vedeli, da tisti me-' je tudi pri pevskem zboru "Slo-druga svetovna vojna nam ne morandum ni le iznajdba slo- van". Dobri in starejši pevci od-bo prinesla prav nobenega do- venske delegacije pri vladi, am- hajajo v večriost, mladi pa na bička. " pak zahteva celokupne Jugosla- bojno polje. Tako je zb5r zopot N^ši uradni zastopniki so od-' vlJe- j izgubil iz svoje srede eno naj- šli po razpadu Jugoslavije v Sedanji predsednik jugoslo- boljših moč? v drugem tenorju, svet »z izrecnim naročilom na- slovanske vlade, Slobodan Jo- ko je preminil Leo Križraan, ki roda, da morajo delovati v zu- vanovič, je ponovno poudaril, ga jako pogrešamo. V par letih Obenem bo podana tudi Materinska proslava, v počast vsem mamicam. Po igri se vrši prosta zabava in ples, v spodnji dvorani. Igral nam bo Vadnalov orkester. Preskrbljeno bo tudi za vsa druga telesna okrepčila. Torej, ozadju in mnogo ^ kega protinapada J Qjfj pisovati temu nac^ v-Rusija upa, da ^ vanski kongresi $ čali učinkovitost tj^j P. ga delovanja in P ^ f ja držati v zased'^ .0v, nah tisoče svojih ^e*5 se sicer udeležili ad - ^'i Si % K* k nan jem svetu za to stvar. Tudi da je naloga vlade sedaj prav ^o tako zgubili štiri najboljše | od,o5i,te se ln pridite na ?ar ur sami so dobro čutili, da je le ista kot je bila pod Simovioe- moči, in same tenoriste, katere1 razvednla 111 ne bo vam zaL v delu za ta cilj pravi' pomen , vim vodstvom. bomo težko nadomestili. I Ko je dospela delegacija ju- Zatorej pevski zbor "Slovan" Pozdrav in na svidenj*! Ella Starin. mladinskega nap- 0 Na vseh sedanj1*1^! se je povdarjala P® ^ ve poljskega odpo^ . f močni četniški yoJSlJuf Draža Mihajlovica m aprila, 1942. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. 'OGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA vl]ene dne Jh februarja, 193\Inkorporirana dne 27. junija, 1938. GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO j >50lodo izkoristi l°bljeno 1 pravil-»n korakaj duhom časa naprej! Glavni odbor: Predsednica: Paula Kline Prva podpreds.: Frances Candon Druga podpreds.: Angela Mele, Conemaugh, Pa. Tajnica: Josephine Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave. Blagajničarka: Josephine Tratnil: Zapisnikartca: Leopoldina Vozel Nadzorni odbor: Anna Grill, preds., Anna Prime, Vera Candon Urednica: Mary Ivanush R. F. D. 1, Chardon, Ohio Prosvetni odbor: Eva Coff, Josephine Medvešek Margaret Jeric, Margaret Tratnik UVODNI KONVENČNI PROGRAM REGISTRACIJA od 12:30 do 1:00 pop. Prezentacija ameriške zastave. Ustoličen je glavnih uradnic. Formalna otvoritev. |P0Zn SPANGLEd BANNER ...............Mary Grill-Ivanusch J DRAVNI NAGOVOR......... gl. predsednica Pavla Kline Spomin na naše umrle članice. Splošno zborovanje. BIL JE LEP VEČER... ^tanov jubilejni večer je bil v resnici lep in pomemben 1;enS? ^lasti Pa je bil lep in pomemben za nas žene/ker je ec ob zaključku večera na tako prisrčen način izrazil tan t in mciralne opore svoji življenjski družici, Francki imev !V°> Plemenito gesto je pokazal, da ni le čuteč in !lja?„J?C človek za težnje širših ljudskih množic, temveč ivlj lih svJo.ti nJegovi občutki tudi v ožjem družinskem krogu, na-ceni °J1.SoPr°gi, v kateri ima pridno in razumno družico, ki Prav™ +6 Ponosna na njegovo delo. k v • ° Smo bili ta večer deležni posebnega duševnega 1 tisti, ki smo bili navzoči na številnih slavljenčevih m-l,e Petindvajsetimi leti, ko se je v naročju Jug. Repub. j Porodilo naše napredno kulturno življenje v Cleve-zadobilo tolik razmah, da bodo sledovi istega vidni še !, d ° let- Saj so bile tedaj Prebujene energije v nas tako ^ojih potem, ko niso bile uresničene naše težnje za ,ull0 ev naših bratov v federativni republiki, vpregli za naše In km kulturno življenje tu v Ameriki. sedeli in poslušali govornike in pevce, gledali ue^z°Čih> so se vrstili pred našimi očmi številni prizori, svito -lredbe' Znašli smo se v bivši Birkovi dvorani. — Kako Prepričevalno govori Etbin Kristan ... In tam-Poje?meVi pesmi "Jaz nisem Taljanka in tudi ne bom . . ." 'Srje^Mladi Sestrici Josie in Mimi Milavec! — In z0~1 larne ideje" lHev % šaimi, gozd zeleni, pesmi poj o prošlih dneh" ne prispevke točno plačane in da so v vseh ozirih dobrostoječe članice. Vsaka ima pravico do i glasovanja. REGISTRACIJA Članice se morajo registrirati pri glavni tajnici na dan konvencije v svrho določitve, da-li so upravičene do sedeža na konvenciji ali ne. Vsaka dobrosto-ječa članica dobi tozadevno po-verilnico od glavne tajnice. ZADNJI OPOMIN Še enkrat se vas opozarja, da morate imeti krožkove prispevke plačane, ako hočete imeti polnomočno pravico na konvenciji. KAMPANJA Konvenčna kampanja se konča 30. aprila, 1942. Ali ste vi pridobili novo članico za vaš krožek? Ali veste, da če pridobite 10 novih članic, prejmete takozva-no "častno zaponko"? Članice, potrudite se! Vaše geslo naj bi bilo: "Vsaka eno novo članico v tej kampanji!" Ali je vredno? Piše gl.-tajnica Josie Zakrajsek Neko sedemdesetletno ženo so i vprašali, kako se je ohranila ta-i ko mlado in jim je odgovorila: ; "Delala sem za številne nepopu- lldemr/a< etka naš®ga pevskega udejstvovanja! — Kar se deset tisoč glav broječo množico na Kastelicevi lvdušeil lc>u- -— Kristan stoji na tovornem avtu in obdržava i*8v0je 5°Vor Pred odhodom v domovino, da tamkaj zastavi "Jen j„S1 e zf boljšo bodočnost našega naroda. — Govornik je pravi; "ee padem jaz dane^s, niora iti naše delo ha- toirie kansko navdušenje! ^Meset let. — Slovenci v Clevelandu imamo svoj velik SVoja°m; Slovenska Talija razprostre bohotno čez metro-a i)j.-|]Alila- Tudi Muzi se oj>etajo lepši dnevi ... Na oder in mf (i P^'a slovenska opera. Avditorij je natrpan občin-j p .njimi naš Etbin Kristan. Ni ga bilo treba vabiti in ba L ,Usel Je s sonrosro iz dalinesa New Yorka ii lastnega še delo z večjo prevdarnostjo in organizacijo. In ravno to stalno prilagode-vanje spreminjajočim razmeram, je tista sila, ki bo obdržala našo organizacijo mlado in prožno tudi še potem, ko zapu-ste posamezne delavke njene aktivne vrste. Prijateljstvo pri skupnem delu. Moje osebno prepričanje je, da je prijateljstvo, eden izmed najslajših namečkov, katerega smo deležne pri skupnem delu. Razni športi in zabave nam dado, kajpada momentno zabavo in veselje, toda ničesar ne da človeku več trajnega zadovolj-(Nadaljevanje na 4. strani) Spomini %at; °a> iz 1 Je s soprogo iz daljnega New Yorka it *°vii'o dl-neŽelje' da vidi kako in kaj delajo in napredujejo jn i v Clevelandu. — Sledi'petletna proslava otvoritve 1Seka '°Pet ^ med nami, kot slavnostni govornik! Med vsem obč f'• Poje- debatira in kritizira in končno pride ^»ap,. Potresnih sunkov, katerim sledi spoznanje, da ^ element strniti svoje sile. Sledi ustanoyitev "Pro-'tira 'ovenk" in "Cankarjeve ustanove" in zopet se dela, ^ J®** naprej ... nam U(larja veličastna "Bodi zdrava domovina . . ." , 0lle{?a T ^ Slovenskem Narodnem Domu! In šičer po 251etih Izbran- °mne®a začetka tam v Birkovi dvorani! — In kdo E^kot ! Kdo slavljenec pri-srednji mizi!? — Nihče JUčen . lljin Kristan s soprogo, obkrožen od številnih njegovih Lev s°trudnikov, tovarišev in tovarišič. Tudi nekaj mi-Joi ' Protnikov je med gosti. Toda vsi ga cenijo in spoštuje dan a* . les je zopet svetovna vojna, kot je bila tedaj, edino ''ži(la Veliko večja in groznejša od prve in da je od njene "ivlJenec. \lsn° življenje ali smrt/sodobnega človeka. Toda -111 Pesmst, ne straši nas pred črno nočjo, ki se nam bližin Sv;'(las bodri k boju in delu, češ: čim temnejša je noč, tem ic zarja, ki napoči po grozotah prestane noči! akala J' večer je bil za nas vse! Naša vroča želja je le, da bi S r" s- Etbin Kristan še mnogo takih jubilejev v nas in zadovoljstvu ter nam dajala s svojim Vzornim '^štva Zgled in voljo do nadaljnega dela za obči blagor * brada g L tajnice V Va*na seja , na katero se lahko zanesete. Vi hočete imeti pravo stvar. Tudi vaši gostje hočejo imeti pravo stvar. Coca-Cola je prava pijača za okrepčitev. CLEVELAND COCA'-COLA BOTTLING COMPANY PRospect 0333 / 1—Skakači! Kot je IMPERIAL napravil prvi skok na trg, je nosil podobo šampi-jonskega žganja—dober radi aromc, čudovit radi pladkobe, okus, da ga je (človek vesel. Izkušenci so priznali: bo prekosilo vse!" "To žganje 2—Kakšen sktk! IMPERIAL je poskočilo na višje mesto, država za državo. Tukaj je "povest uspeha:" v eni državi je bilo 332 starih vrst pred IMPERIAL—sedaj so vse zadej za IMPERIAL! Kakšen skok! 3—Kakšen skakač! Žganje mora biti res dobro, če napravi tak skok! Okus napravija IMPERIAL naglo rastoče žganje! Vprašajte zanj pri vaši bari—ali nesite steklenico za poskušnjo domov. Je preveč dobro, da ga ne bi poku-sili! * Pokusite zakaj je najhitrejše rastoče žganje v Ameriki! šesti nosemdeset proof. 70% žitnih nevtralnih špiri-tov. Cod'. 1942, Hirom Walker & Som Inc., Peoria, III. QUART No. »SJ-A IMPERIAL » itcus r»t O" STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 30. aprila,1 »I i Življenja trnjeva pot Resnična zgodba iz polupreteklega časa Spisal: JOSIP KOSTANJEVEC ffi i Mož je bil napravil nanj ču- 'naprej in zopet se je naslonil z den vtis. Videl se mu je to človek, ki se je izvil že davno iz nerodnosti tega sveta, ki živi sedaj sam za se in sam s seboj v notranjem miru, v notranji" zado-voljnosti. In zato je hotel izve-' deti kaj več od njega. Starec mu je zrl nekoliko časa narav- rokami na palico. Zraven njega je sedel Pezdir. Potegnil je rahel veter po gozdu, zašepetale so smreke, vztre-petalo je bukovo listje in pri-pognili so se viški. Potegnil je* za hipec, dotaknil se je samo smrek in bukev in drevesnih viš- nost v oko, a potem je odgovo-ikov irt šel je daije više jn više ril: Dolga je moja pot, gospod, dolga kakor moje življenje. Trnjeva je moja pot, o gospod, trnjeva, kakor je moje življenje." "In kam vas pelje vaša pot, o popotnik?'\ "Kam? tja gori . . Dvignil je glavo in pokazal s prstom profi nebesom. "Namenjem sem tja gori, jasno jo vidim to pot pred sebo'j, dasi se vije po trnju in kamenju. Toda ali ne bodo prej omagale moje noge, ali ne bodo prej opešale moje moči, tega mi ni moči povedati. Dolga je pot, o gospod, in vedno ne sije solnce, da bi jo kazalo, navali na njo tudi črna tema in tedaj mora biti trden tisti, ki je ne izgre-ši." Pezdir je vklonil glavo in pomislil : "Navali na njo tudi črna tema in tedaj mora biti trden tisti, ki je ne izgreši." Skozi smrekovo vejevje je pogledalo solnce in zasvetila se je starčeva brada kakor srebro. Ozrl se je v solnce in njegova razorana lica so se nasmejala v hvaležnosti in sreči. "Glejte solnce, glejte njegove kot zlato čiste žarke," je dejal zdajci starec. "Tako čisto, tako izprano mora biti človeško srce, ako hoče najti ono pot, ako se noče zibati trnja in kamenja, ki lije po nje. Tako čisto mora biti a nikdar se ne more očistiti samo ob sebi! Nekdo mu mora pomagati, ga mora vzdigniti k sebi in dihniti mora vanj svojo veliko milost. Ali kdor hoče doseči to milost, mora spoznati samega sebe, mora nastopiti pot pokore. In bodisi naj pravičnejši!" Mož je umolknil in zrl je še dalje v solnce in njegov obraz se je svetil. "Mnogo ste videli, o mož, in mnogo ste izkusili. To kaže vaš obraz, to govore vaše besede. Ali mi nočete povedati svoje povesti r Pogledal ga je starec začu deno in dejal: "še nikdar me ni vprašal nihče, naj mu povem svojo povest. In kaj naj bi mu povedal? Malo je, kar sem doživel, a še to je žalostno in vas ne bo razveselilo. . Toda, bodi! Sediva na to posekano deblo, moje noge so trudne, ako stoje dolgo!" Počasi se. je obrnil starec in sedel. Njegovo telo se je nagnilo in izginil. In bilo je zopet tiho, tiho kakor v cerkvi, ko je odzve-nelo zvončki j an je po, povzdigovanju. Pod smrekami pa je postalo svetlo in zasvetil se je tudi zeleni mah pod njimi. Starec se je zamislil. Njegovo oko je strmelo pred se, v svojih možganih je iskal preteklosti in jo je tudi našel. Nato izprego-vori: . "Bodisi! Ker ste me torej vprašali, naj vam povem! To je bilo davno, davno. Moj oče je bil premožen mož, bofaboječ mož. Ko je umrl, ga je prišel a-opit sam gospod župnik. Dolgo je stal pri odru, a ko se je očil, mi'je dejal: 'En pravičnik manj v naši fari. Fant, posnemaj ga v njegovih defih!' Ostala sva sama, brat in jaz. Mati nama je bila umrla že prej. Oče nama je zapustil premoženja vsakemu polovico. Skupaj naj bi delala, skupaj se trudila in pošteno naj bi si delila, kar bi bilo dohodkov. Lepo je mislil pokojni oče, res lepo bi se silo živelo. Ali v mojem srcu se je oglasila nevoščljivost in zraven nje hlepenje po posvetnem blagu. Zakaj nisem sam, zakaj moram deliti z bratom? Tako sem se izpraševal zjutraj in zvečer, po dnevi in po noči. Ni mi dalo miru, bežal je spanec od mojih oči. In razmišljal sem, kako bi ukrenil, da bi bil gospodar sam. Svojega brata nisem ljubil nikdar, že izza mladih nog je bil kreg med nama. Stariši so naju svarili, so naju izkušali približati in sprijazniti, a zgodilo se je to samo navidezno, samo pred njihovimi očmi. Kadai sva bila sama, se je zopet pokazalo sovraštvo. A sovražil sem brata jaz, sam nisem vedel za kaj, on se me je samo bal, storil mi ni nikdar žalega. To moje sovraštvo je rastlo b leti in po očetovi smrti se je izpremenilo v najhujšo črno strast, kj me je obvladala vsega. Sklenil sem, da se ga moram iznebiti. In začel sem svoje delo s pravo satansko zvijačo. Vrgel sem od sebe ono hladnost do nje- Farma v Genevi naprodaj Proda se zaradi bolezni m smrti 90 akrov obsegajočo farmo; 60 akrov je obdelanih; 8 akrov trte, sadja vsake vrste 300 breskev, 30 akrov paše, živine, 9 krav, 2 mlada konja: čez 100 kokoši, vse moderno poljsko orodje, kakor traktor in vse, kar se potrebuje. Hiša ima 5 sob; kopalnica, voda; hlev za 20 glav živine in več manjših poslopij. — Vse v dobrem stanju. Nahaja se dve milji severno od Route 20, po! milje od jezera, cesta je dobra Videti je treba to posestvo predno se ga more oceniti. Wheeler Creek Rd. R. F. D. 2 JAMES SIMSA. — Več se-po izve pri M. TICH, RED HORSE INN, Route 20, County Line, Madison, Ohio. I ga in začel sem se mu prilizovati toliko časa, da je bil res prepričan o moji odkritosrčnosti in ljubezni. Brat je bil po naravi lahkomiseln in na to lahkomiselnost sem jaz oprl svoje sramotno delovanje. Bil je mlajši od mene. "Kaj boš, Tone, mlad si še in čemu bi se vedno dolgočasil doma? Pojdi v gostilno, ako hočeš in se ti poljubi, doma že jaz opravim, kar bode treba." Tako sem mu govoril čestokrat in moje besede niso padle na kamen. Izprva je hodil tja pored-koma, vsako nedeljo in praznik, a dolgo ni trajalo, ko je začel zahajati tudi ob delavnikih in še to ne samo zvečer, pac pa tudi čez dan. Našel je družbo, ki mu je ugajala. Bili so sami veseljaki, ljudje, ki jim je mrzelo delo, ljudje, ki so živeli samo še polnemu* kozarcu. Hvalili so ga in so mu napivali, in Tone kmalu ni mogel živeti brez njih. Dolgo mu že ni zadoščal denar, ki si ga je prislužil, ki ga je imel kot delež od mene. Ko sem mu prvič, posodil, se mi je srce zasmejalo, sedaj je bil tam, kjer sem ga hotel imeti. In izposojal si je češče in češče in zapomnil si ni nikdar, koliko je vzel. Jaz pa sem pripisoval in pripisoval, kolikor se mi je videlo potrebno, da bode prej konec. In konec je bil že čez dobro leto. Ko me je nekega dne zopet poprosil deset goldinarjev, sem se mu zasmejal v obraz. 'Prijatelj, ne morem več, zapravil si že vse, kar si imel." Prestrašil se je in debelo me je pogledal. Moj smeh ga je streznil, uvidel je bil tisti hip, v kakšno past se je ujel. A obrnil se je in je odšel zopet v gostilno. Pil je na upanje in krčmar mu je dajal. A tedaj sem krčmar ju odprl oči jaz, povedal sem mu, da nima pri meni ničesar več, in krčmar mu je nehal dajati. Tone pa je lazil odsedaj po kotih, skrival se je ljudem in kuhal je srd nad menoj. A nekega dne sem ga poklical k sebi in sem mu rekel: "Tone, vidiš, da ti tukaj v teh krajih ni več živeti. Ljudje te preveč poznajo, spoštovanja nimaš med njimi nič več, pojdi po svetu, morda ti bo tam bolje. Podpiši mi ta-le papir in dam ti še toliko, da lahko prideš v Ameriko. In tam boš lahko živel in boš imel morda srečo." On se ni protivil. Vino in žganje mu je uničilo lastno voljo, bil je mehak kakor vosek in se ni upal oporekati. Podpisal mi je, da nima pri meni ničesar več iskati, vzel je sto goldinarjev, ki sem mu jih odštel, in izginil je še tisti večer iz vasi. Dve leti potem sem dobil poročilo, da je umrl v ameriških rudnikih." Starec je umolknil in strmel tla. Roke so se mu tresle še huje, prevzeli so ga spomini, ki jih je poklical. Pezdir je molčal in se je ne-tam zamislil. Ali je morda primerjal svojo mladost z mla-.dostjo starčevo? Ali si nista bili v marsičem podobni? Hlepenje po denarju, ki se je izpreminilo v neukrotljivo strast, oškodovanje svojega bližnjega na blagu, ali se ni vse to ujemalo z njegovo nekdanjostjo? Tesno mu je začelo biti stisnil je ustnice trdo skupaj^ Starec je stresel z glavo er nadaljeval: "Vesel sem bil tačas, ko je odšel brat, izpolnjena je bila moja želja. Niti mislil nisem, kak- šne duševne muke je prestajal zaradi moje zverske hudobnosti moj brat v daljavi. Daleč od rojstnega kraja med tujci, daleč v nepoznanih deželah, kjer mu ni nihče stisnil roke prijateljsko, kjer ga ni nihče poklical s krstnim imenom, z lepim imenom. Koliko je revež moral prebiti tačas, a jaz pem se oddi-hal, jaz sem bil zadovoljen. Niti trenotek mi ni prišlo na um, da bi kdaj moral delati pokoro za svojo trdosrčnost in podivjanost proti rodnemu bratu. (Dalje prlftodnjič) Ženska dobi službo za delo v restavraciji in kuhinji. Katero veseli se naj zglasi v SYLVIA CAFE, 546 E. 152 St. Po zmerni ceni za gotovino se proda poslopje s 19 sobami. — Tekoča voda v vsakem stanovanju. — V dobrem stanju. — $180 mesečnih dohodkov. 3 kopalnice in 3 garaže. 1764 E. 65 St. OSKRBNICE v starosti od 21 do 36 let, za 34 urno delo na teden. Plača 47 %c na uro za začetek. Morate imeti izkazilo rojstnega dne in državljanstva. Zglasite se na 700 PROSPECT AVE., soba št. 901. The Ohio Bell Telephone Co. r- A. MALNAR Cement Work 1001 E, 74 St ENdicott 4371 ^Spring SPECIALS SACCO je najboljše gnojilo za zemljo, travo, vrt, drevje in grmičje i ft. _----------iOc 5 ft.___________40c io ft.__________7(je 25 ft.________.—$|.40 50 ft. __________$2-40 loo ft. ____:____$3.5o City Park travno seme za funt 35c Pan American travno seme, za funt 45c Sylvan travno seme za senco, funt £>9C Zelenjadno seme, paket ____________5( Rožno seme, paket____5C in 10c Lawn Roller v najem na dan________25c Vrtne grabi je _ od £9c Vrtna motika _ od fQc Vrtne lopate_______|.19 Vrtno apno za trato in vrt 10 ft.______15c 25 ft. ___—35c 50 ft____50c Patching Plaster 5 ft. zavoj_____ V petek in soboto dajemo dvojne znamke Kupite zgodaj in dobite poceni pri ZAYASKYS HARDWARE 6011-13 ST. CLAIR AVE. ENdicott 5141 dovažamo zastonj Mi dajemo Eagle znamke KAJ IMAM STORITI? — da "spomladansko preuredim" moj avto? Podvzemite te 3 najvažnejše korake: Da preprečite škripanje zobčastega kolesa — menjajte kolesno olje v "transmission" in "differential." Da ohranite "sklepe" pred obrabo in cviljenjem — namažite ogrodje. Da obdržite motor v gladkem s t a n ju — spraznite "c rank-case," in denite notri, sveže motorno olje. PROGRESIVNE SLOVEN-] KE AMERIKE (Nadaljevanje s 3. strani) stva, nego medsebojne prijateljske vezi, ki nastanejo pri delu za skupno stvar. Odkrito izražena nasprotujoča si mnenja, nam bistrijo um in širijo obzorje. In ravno borba, najti sredstva za rešitev perečih položajev, veže bojevnice tem tesneje skupaj. Kadar pridemo skupaj, bodisi na lokalnih ali narodnih zborovanjih, srečamo prave prijateljice, ki so, kar se tiče važnih vprašanj istega mišljenja, kot me. In čeravno si morda pisujemo cele mesece aH i«' poznamo in jih imamo rao . zato je torej ena izmed J jih nagrad, za katero ^ ko hvaležne, dejstvo, da skupnem delu ustvarjaj na prijateljstva. S tem zadržanjem izkažejo »J* mu ženstvu ter ga uc« trezno ter inteligentno"1 dostojno. , , čas je potrpežljiv m voditeljice Progress S bodo videle uresničenje5 rih naših sedanjih^. Shod za sedanjo zapadno fronto. V PETEK, 1. MAJA, 7.30 uri zvečer , zastopniki , strani luuiicga XYi^iiiitcjci IIUIIIUHI'JV-V---' i LEONARD LEVY, mestni blagajnik, o civiln^ t In GOVORNIKA: JOHN WILLIAMSON rodnega komiteja Komunistične ■ liobra®"1 MASONIC AVDITORIJ 3615 Euclid Ave. Cleveland, Ohio Pod Po^ovi^om^^j VSTOPNINA 35c , Ta Standard Oil sugestija je SERVICE ANOTHER SKRBITE ZA VAŠ AVTO—ZA VAŠO DOMOVINO! WM Zakaj bi sprejeli MANJ ko lahko dobite VEČ? Če dobite VEČ—ali MANJ—za denar, ki ga potrošite za sveža jedila, je v veliki meri odvisno na tem kako skrbno ste se pripravili za nakupovanje. S tem, da kupite v večji količini, na dneve, ko so cene na zelenjavi, sadju in mesu nižje, dobite veliko več za vaš denar. i V vaši električni ledenici lahko varno shranite jedila, ki običajno zadostujejo za par dni. Kupovanje v večji količini pomeni manj potov v trgovino—prihrani denar, čas in na vožnji—ohrani vaš avtomobil, baterijo in pnevmatike. Vaš grocerist in mesar radevolje postrežeta kupovalkam, ki kupujejo v večji količini. The Electrical League of Cleveland AN ELECTRIC REFRIGERATOR PAYS FOR ITSELF Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY COl BASEMENT! Princess Pe0 Picks PiQue za hladno pol^ obleko Za posete, športi vsakdanjo nošo Vroči dnevi prihajajo .^ ^ pripravljeni, da gj "pique" obleki, ki * rožasto blago .. . z natt* iP ... in širokim ^ v o< « tančno izdelano o^dje # ze! Te "pique" obleke milom operete . • • 111 .ri ro^ a nove! Imamo jih v mo^ 20 rumeni barvi. Mere ženske in dekleta. o. B**^ The May Co. Telefonska naročila spolnimo—Pokličite cfl- <1 36 Neperfek+ne vrste vredne FULL-FASHIONED svile"' NOGAVIC' Sugestija za daf 0 Materin dan P° i* 89 par čisto svilene nogavic • # #e,Vi vrste, ki bodo zadovo ter ... in ji boste hoteli imeti tu0' po rov zase! Krasne, gavice ... vse so '1 „ vi'111' ioned" . . Dobite vsako novo sko in poletno barvo' „ ..... »--in de*' do 10% za žene The May Co. Ba«' ei»el nt