PRIMO DNEVNIK fostnu erJSSrfSSgr - Cena 35 lir Leta XVI. - St. 288 (4751) TRST, petek 2. decembra 1960 Državni tajnik za zunanje zadeve FLRJ Popovič in Segni sta si izmenjala pozdrave in zdravice Danes opoldne pa bosta začela s političnimi razgovori V Rimu se poudarja v prvi vrsti možnost poglobitve gospodarskih in trgovinskih odnosov - Popovič pa bo verjetno postavil vnovič vprašanje ratifikacije londonskega sporazuma - Nocoj bo sprejem v jugoslovanskem veleposlaništvu (Od našega posebnega dopisnika) RIM, l. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugosla-I^°ča Popovič, je prispel danes s posebnim vla-B“ni na tridnevni uradni obisk v Rim. Ob 16.30 so ga 7® Postaji sprejeli zunanji minister Segni s soprogo, <*neralni tajnik v zunanjem ministrstvu veleposlanik J^azzi, veleposlanik FLRJ v Rimu Mihailo Javorški, pralni konzul FLRJ v Tr-“ dr. žiga Vodušek, vele-g®janik Italije v Beogradu no ter poveljnik vojne co-žene ral Bernabč, in dru-g osebnosti. V veži železni-jPostaje je Koča Popovič vo v italijanščini iz j ar ,,’v kateri je rečeno: «Ob . Jern. prihodu v Italijo že-!ai ^ enkrat izraziti veliko jvovoljstvo, s katerim sem ®jel vabilo ministra za zadeve, Segnija, da 1 li so prekrasno deže- lj^11 se Vam istočasno zahva-lp za Prijateljski in prisrčen m«;'eJn' . ki ste ga priredili j,, n'> meni in mojim so- it]'st^Cein' Želel bi poudariti °>U n da 3e m°j obisk v Ri-it9vPrvi uradni obisk pred-'Oserti-T jogoslovanske vlade iainiItaliji. Tako po obisku v ?> R°Icbija, pred letom traijj B®?g.radu, nadaljujemo j, ■ ki je že dala pozitiv-)H, zultate s tem, da je od-vse bolj vsebinskim Itael J**11- Vesel sem, da bom Rirnu . svojim bivanjem v Mivn ^^ložnost spoznati naj-ita]jiaelse osebnosti današnje W , ® republike in da tališč odkrito izmenjal I Slih n.*,*! aktualnih mednarod. k; °blemih in o vprašanjih, j lili ei° naših medseboj-li j ,2n°'9v’ v katerih so bi-1 ,^KUPnimi napori in s po- Popovič dejal, da je zelo nezadovoljiv, kajti v številnih delih sveta obstajajo aktivna žarišča in krize, ki lahko pripeljejo do komplikacij in še hujših posledic. Popovič je nato poudaril: ^Organizacija združenih narodov in njena listina nudita, po našem mnenju, najbolj ustrezen okvir in podlago za rešitev teh vprašanj, zlasti v sodelovanju s tako imenovanimi nevezanimi državami.» Jugoslovanski državni tajnik je nato omenil pozitivne rezultate, ki jih je doseglo sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ter izrazil željo, da bi imelo zaželeni razvoj na obeh straneh »tudi zaradi odmeva, ki bi ga ta razvoj utegnil imeti v mednarodnem okviru za miroljubno in prijateljsko sožitje med narodi.* Jutri ob 12. uri se začnejo na sedežu zunanjega ministrstva politični razgovori, jutri zvečer ob 19. uri bo jugoslovanski veleposlanik Javorški priredil sprejem v jugoslovanskem veleposlaništvu, ob 21 uri pa priredi minister za zunanjo trgovino v palači Bar- berini večerjo na čast Popovi-1 in našteva številne podrobno- zahodnimi uporniki«, ki so sti o sedanjem stanju teh od- piistali na sestavo nove vlade, letih ji a°bro voljo v zadnjin .Ult^seženi pomembni re- si izraziti pre-je nadaljeval Popo-I Se ? i)? *a obisk prispeval it bilo j1* utrditvi vsega, kar dtJei doseženo med našima ■•IterB- ’ k okrepitvi skupnih hfl«. ®V. Ha hi rincorrli Trori nn (0ve °v’ ^a bi dosegli vedno SvrSlt8t' v razvoju od-‘ bi c:oi?rega sosedstva ter ti Hs, .pr*sPevaIi k naporom t ten,aj ev 'n utrditev miru 1» 0t dolu sveta. Vesel sem, fPoroč' tai priložnosti lahko tskren1111- 'Pijanskemu narodu l» ln prijateljske pozdra-Ort 'h narodov.« govoril mu je zunanji tiSkeP„°roa-am Pozdrave ita-1|*osi«,-a ljudstva narodom v “Vile» S SaSlVi*,se 3e Koča p°p°- Jl*Po»i« V v jugoslovansko ?,la viani,štvo- Ob 18.30 uri fepuhi-J knjigo predsed-i, Vil P , like, ob 18.45 je na-«NjemJUdnostni obisk pri i“, I9,3n ministru Segniju, v biku Pa, je odšel k predihal ^de Fanfaniju na C..i:;::: '?ti' vili »Madama«, na ka- 1, » IZTna-I-i _ . . til hlini.P 21- uri sta zuna-t. .viila Segni in soproga Mo, v uu? Past Popoviču ve »V s'v” ,12menjala zdravici. v*tii zdravici je minister it 'a T ar-‘-l med drugim, da It Vilne ijl* i*1 Jugoslavija bi *i h Koča Popovič pred odhodom iz Beograda v Rim V Rimu posvečajo politični in gospodarski krogi veliko pozornost obišku Koče Popoviča. To zanimanje se odraža tudi v tukajšnjem tisku. Ugotavlja se, da bodo ti razgo vori pripomogli, če že ne vedno zagotoviti skupnih pogledov na najvažnejša mednarodna vprašanja, vsaj k večjemu razumevanju medsebojnih stališč. Po mnenju političnih krogov bodo razgovori o mednarodnem položaju zavzeli velik del programa. Pri tem se poudarja aktivno zavzemanje Jugoslavije za splošno pomirjenje in za urejanje sporov s pogajanji. Vsekakor pa bo velika teža razgovorov na vprašanjih ki se neposredno tičejo odnosov med Italijo in- Jugoslavijo. S tem v zvezi se namiguje, da bo Popovič prav go- tovo zahteval ratifikacijo londonskega sporazuma iz leta 1954, ki se neposredno tiče nas Slovencev na Tržaškem. Toda tu trdijo, da je itali- janska vlada vestno izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz londonskega sporazuma, pa so le mnenja, da ne bi smeli več odlašati z ratifikacijo tega sporazuma v parlamentu. Kar se tiče položaja narodnih manjšin ne predvidevajo večjih sprememb, ker so tu mnenja, da je položaj zadovoljiv in da se pozitivno razvija. Seveda so tudi časopisi, ki zavzemajo izrazito šovinistično stališče do vprašanj, ki se še posebno tičejo nas Slovencev v Trstu. Med te spada nocojšnji «Tele-Sera», ki ponavlja argumente najbolj šovinističnega tiska v Trstu. To je seveda ugotavljanje tukajšnjega tiska in političnih krogov. «Kar se tiče položaja Slovencev v Italiji smo zlasti v zadnjem času izčrpno opisali, ugotavlja tukajšnji tisk, glavne boleče točke in prepričani smo, da bodo razgovori Koče Popoviča s predstavniki italijanske vlade pripomogli k odstranitvi ovir za doslednejše izpolnjevanje vseh obveznosti, ki jih je Italija prevzela z londonskim sporazumom«, piše list. Glavno pozornost pa posvečajo komentatorji gospodarskemu vprašanju. Na splošno se vsi strinjajo o možnosti še večje poglobitve gospodarskih in trgovinskih odnosov. Rimski tisk zelo poudarja to plat iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiin.ni Zaključen je sestanek v Moskvi Izjava in poziv delegatov 81 komunističnih Poročilo o sestanku je včeraj objavila sovjetska tiskovna agencija Tass MOSKVA, 1. — Moskovski | je dnevnik «Die Welt» obja-|naj pripomore k tiL *i sn. oU?ne interese, ker fepbl i„ecr?‘ državi. «Potem-v- razumna tista (SbhVjil1;, ie vodila tM?stavi? Naši dve državi Hj Iki |Jata kljub različni u- lubV m ^h^iaa2i^inemu načinu tol-0. Vp aekaterih mednarod-hi *ani’ otipljiv zgled j«b! Pou^se,dstva-,> Sesni ie L v«nie anl Prijateljsko so-Cočju 38 gospodarskem ih ‘beg-’ .** je prišlo do kon-low**Uinu laza v videmskem hl‘b«ki - ln v precejšnji tr-b» Segni je 'His. ehh-i* rtal kooperacijo področju, kul-'tih °o i enJave in turizem. *t i?hskee ?.men‘l smernice i-diplomatske akcije k-Nte trajen mir, ki 'tj b, -m° varnosti itali-ij, lD -. bbionalne neodvisno-•vet„ “Visnosti vseh dr- kii °rga!! Poi'tični ter social-ra-iffbiji, kakor tudi ti '"eta. tjy hbvjA "t °tl1 zike Ie v svojem od-tn,*b v bbVBlii v imenu vla- 4‘b v .................... .._ •tl M 2»Voiem tmenu za va- i * q mn;«.-, j i______ 1 fi^^ronJdpbnost, da bo mo ^stSvnii — eniati P08'ede tj ihiie , italijanske vla-!t.rb drs-Pra5anj. ki zunima-!% vbih tVl’ kakor tudi gle-th| « vin« -hotnih vprašanj, th^be j.db Je zvesta politiki :*itih**' in* :,tence, je dejal SZ posuvka-izmed naiyaž: Jtihi Vanii Je prav razvoj - trt ^rav S sosednimi drža-if t, bi -i,Zdradi tega moja ilUdi n. l bar|la z napori Hit fazii-.,°* da bi poglobi-flr’ hV.'to ' J‘ia nvedno bolj u-ovanje s sosed- tt^soclel «beU barodni položaj je radio je danes oddajal poročilo agencije Tass, v katerem je rečeno, da je bil v Moskvi sestanek zastopnikov 81 komunističnih partij. »Razpravljali so o posebnih vprašanjih mednarodnega razvoja danes in o komunističnem gibanju. Delegati so izmenjali izkušnje in so poglobili stališča in vzajemne poglede. Na sestanku so soglasno sprejeli poziv vsem narodom sveta. Obravnava vseh vprašanj je bila v bratskem vzdušju prijateljstva na podlagi nespremenljivih načel marksizma-leniniz-ma in proletarskega jnterna-cionaiizma.« Poročilo agencije Tass našteva vse partije, katerih predstavniki so na sestanku sodelovali in poudarja, da se je razprava vršila «v interesu borbe za skupne cilje: mir, demokracijo, nacionalno neodvisnost in socializem*. Poleg omenjenega poziva so delegati sprejeli tudi soglasno izjavo komunističnih in delavskih partij. Agencija Tass je sporočila tudi, da je voditelj KP Poljske Vladislav Gomulka danes odpotoval iz Moskve v Prago. Ista agencija poroča dalje, da so se sestali Nikita Hruščev in člana prezidija ter tajništva CK KP SZ Frol Kozlov in Mihail Suslov s podpredsednikom LR Kitajske Sijaoči-jem, z generalnim tajnikom KP Kitajske Tengšiapingom in s članom politbiroja Peng-čengom. Tass poudarja, da je razgovor potekal v ozračju prisrčnega prijateljstva in tovarištva. Zahodni dopisniki poročajo, da se je razprava začela 10. novembra na podlagi 90 strani dolgega dokumenta sestavljenega v imščini. Med sestankom, ki je trajal do včeraj, so delegati predložili 300 spre. minjevalnih predlogov, od teh so se za vsebino 90 predlogov dogovorili že konec prejšnjega tedna. Iz Hamburga poročajo, da vil vest, da je kitajska delegacija na moskovskem sestanku predložila poročilo o Poljski, v katerem se poudarja, da poljska delavska partija «preživlja zelo nevarno krizo* ter da je «na Poljskem danes edina politična oblast katoliška cerkev«, da je Poljska «pred gospodarsko krizo«, ker da so njeni komunistični voditelji »revizionisti, ki niso več zvesti načelom marksizma in leninizma« ter končno, da »Gomulkova agrarna politika predstavlja pravi škandal«. Omenjeni dnevnik poudarja, da so v Varšavi prepričani, da bodo napadi proti Poljski in Jugoslaviji zadeli predvsem Hruščeva. Hruščev je sprejel vabilo princa Sihanuka, predsednika vlade Kambodže, ki je na obi. Sku v Moskvi, da obišče Kambodžo. Hruščev je izjavil novinarjem, da predstavlja izstrelitev tretje sovjetske vesoljske ladje nadaljnji korak k uresničenju človekovega ve. soljskega poleta. Dodal je, da mora biti LR kitajska sprejeta v OZN in da brez tega ne bo mogoče doseči nikakršnega sporazuma o razorožitvi ali o katerem koli drugem važnem vprašanju. Kitajska-Kuba PEKING, 1. — Med Kubo in Kitajsko so podpisali vnsto sporazumov, med katerimi bo Kitajska v okviru sporazuma o fospodarskem sodelovanju d*-s Kubi brezobrestno posojilo 240 milijonov rubljev, ki ga bodo uporabili za industrijski razvoj kubanskega gospodar-etva. Trgovinski sporazum predvideva, da bo Kitajska kupila milijon ton sladkorjain dingih kpbanskih pridelkov". V zaključnem poročilu Kuba podpira pravično borbo kitajskega ljudstva za osvoboditev For-moze uti podčrtuje okrepitev prijateljstva obeh dežel, kar okrepitvi kitajskim prijateljstva med ljudstvom in drugimi ljudstvi Latinske Amerike. Kasavubu prekinil . odnose z ZAR Lumumba pod zaščito vojakov Gane LEOPOLD VILLE, 1. — Pred-sednik republike Kasavubu je sporočil, da je prekinil diplomatske odnose med Kongom in ZAR, ter da so se »diplomati ZAR smatrali, kot da bi bili na zavzetem ozemlju in poopirali upornike z organiziranjem zarot, da bi terorizirali prebivalstvo in zrušili oblast«. Iz mesta Luluabourg pa je polkovniku Mobutuju prišla brzojavka, da je danes zjutraj v Port Francquiju neki orožniški oddelek aretiral Lumum. to Toda takoj na to se je zvedelo, da je oddelek vojakov Gane Lumumbo vzel pod svojo zaščito in ga odpeljali v Luluabourg skupaj z dvema njegovima pristašema. Načelnik policije Konga pa je v Kikvitu aretiral pet članov Lumumbove družine. Hkrati poročajo, da so aretirali tudi bivšega pobeglega Lumumbo-vega obrambnega ministra Mpola in predsednika senata Okita. Po vesteh radia Moskve je bil baje Lumumba včeraj že izven dosega Mobutujeve oblasti. Demonstracije v Atenah ATENE, 1. — V Atenah Je prišlo do resnih neredov, medtem ko je 7000 zidarjev demonstriralo in zahtevalo povečanje plač. Policija je intervenirala, tako da je prišlo do prave bitke, med katero je bilo ranjenih 55 policijskih a-gentov in 86 delavcev, od katerih trije s stremim orožjem. Zaprli so 173 demonstrantov. nosov med obema državama. MILAN BOLCIC Komentar «Borbe» (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — «Praksa kaže, da danes ni večjih ovir za uspešno rešitev vprašanj med Jugoslavijo in Italijo za razvoj trgovinske izmenjave, /a rešitev gospodarskega sodelovanja in za rešitev manjšinj-skega vprašanja. Dejstvo, da imata Jugoslavija in Italija različne sisteme, okolnost, da je Italija članica zahodne vojaške politične koalicije, a Jugoslavija izvenblakovska država in da imata obe državi različne poglede na rešitev aktualnih mednarodnih vprašanj, ne more ovirati uspešnega razvoja dvostranskih odnosov.« ugotavlja nocojšnja »Borba« ob obisku jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Koča Popoviča v Rim. »Popovič ,n Segni bosta, ugotavlja «Borba», v Rimu ne glede na razlike iskala tiste vezi, ki lahko okrepe medsebojno sodelovanje. Predmet razgovorov v Rimu, bo razvoj dvostranskih odnosov in izmenjava mišljenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Obsežni seznam ze rešenih vprašanj, rezultati gospodarskih stikov in prirodna usmerjenost obeh držav za kre- pitev sodelovanja na gospodarskem in drugem področju, to bo osnova razgovorov na področju nadaljnjega razvoja dvostranskih odnosov. V želji za dosego tega cilja je normalno pričakovati obojestransko zavzemanje. Na področju mednarodnih odnosov bosta Popovič in Segni odkrito prizakala stališča svojih vlad, ki se v marsičem razlikujeta.« Ta izmenjava je lahko — kot piše »Borba« — samo koristna, kajti praksa je že večkrat pokazala, 16.23. Dolžina dneva 8.57. Lu« vzide ob 16.23 in zatone ob o,« Jutri, SOBOTA, 3. decembra Frančišek Sporočilo sindikata trgovinskih uslužbencev CGIL Suspendirana napovedana tridnevna stavka Delodajalci so pristali na začetek pogajanj F1LCANIS ■ CGIL poziva delavce naj bodo budni in naj bodo pripravljeni na se ostrejšo borbo, če se pogajanja ne bodo zadovoljivo razvijala Tridnevna stavka trgovinskih uslužbencev, ki je bila napovedana za jutri, nedeljo in ponedeljek, je bila sinoči inenadoma suspendirana. V tej izvezi je izvršni odbor pokrajinskega sindikata trgovinskih luslužbencev FIL/7AMS - CGIL izdal naslednje poročilo: »Izvršni odbor pokrajinskega sindikata FILCAMS-CGIL (je imel 1. decembra zvečer izredno sejo, na kateri je pro. učil nov položaj, ki je nastal po sklicanju sestanka med sindikalnimi predstavniki in predstavniki delodajalcev, na katerem se bodo pričela pogajanja za sestavo pokrajinske dopolnilne delovne pogodbe. Sestanek so predlagala združenja trgovcev in zadrug. Izvršni odbor meni, da je začetek pogajanj prvi konkretni uspeh borbe trgovinskih uslužbencev, ki jih vodi v tej razredni borbi njihova •notna sindikalna organizacija FILCAMS-CGIL. Medtem ko izvršni odbor proglaša suspenzijo stavke in meni, da je nujno in potrebno obdržati vse trgovinske uslužbence v agitaciji, poziva vse delavke in delavce, naj utrdijo svojo enotnost in naj bodo pripravljeni nadaljevati borbo v najbolj ostri obliki, če se pogajanja ne bodo vršila hitro in konkretno in če ne bodo nudila perspektiv za ugodno rešitev sledečih zahtev; 1. Ustrezno povišanje prejemkov za vse uslužbence ter izenačenje, ali pa vsaj čim-večje zbližanje prejemkov med moško in žensko delovno silo, ki dela v enakih pogojih in ki je enako kvalificirana; 2. raztegnitev vseh ugodnosti pogodbe na uslužbence pekarn, bencinskih črpalk, državnega monopola itd.; 3. posredovanje krajevnih organizacij trgovcev pri «Conf-commercio«, naj zapusti svojo absurdno stališče do pogajanj na osnovi enotnih zahtev, ki so jih postavile vsedržavne sindikalne organizacije za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe; 4. odtegljaj v korist sindikalnih organizacij za pomoč vsem delavcem. Delavke in delavci, z zavestjo lastne moči utrdite vašo enotnost z vpisom v FIL CAMS-CGIL.» «»-------- 34. številka Uradnega vestnika Včeraj je izšla 34. številka Uradnega lista, ki ga izdaja Vtadni generalni komisariat za tržaško ozemlje. Odlok št. 34 spreminja člen 4 odloka št. 57-58, ki se nanaša na rotacijski sklad. Spremenjeni člen 4 se po novem glasi: • Ce posojilojemalec v tridesetih dneh od poteka roka ni popolnoma izplačal obroke zapadle vsote, bo posojilna pogodba rešena z odločitvijo vodilnega odbora rotacijskega sklada in o tem je Tržaška hranilnica dolžna obvestiti po- •IIIIIIIIIMIIIIII sojilojemalca. Za pridobitev preostale vsote je vodilni odbor rotacijskega sklada pooblaščen poslužiti se posebnih pravic, določenih za izterjevanje neposrednih davkov s pomočjo seznamov dolžnikov za mudnikov, ki bodo dostavljeni davčnim izterjevalcem brez obveze neizterjanega za izterjano preko finančnega intendanta. Finančni intendant bo odredil morebitne suspenzije izvršilnih dejanj, po predhodni odločitvi vodilnega odbora rotacijskega sklada*. Odlok št. 33, ki je prav tako objavljen v zadnji številki Uradnega vestnika, pa podaljšuje predpise o rekvizici-jah. Clen I omenjenega odloka pravi: • Rok, predviden v členu 1 odloka vladnega generalnega kemisarja št. 198 z dne 27. decembra 1957, podaljšan do 3G. decembra 1960 z odlokom vladnega generalnega komisarja št. 10 z dne 13 aprila 1959, se ponovno podaljša do 31. docembra 1961». Končno vsebuje Uradni vest. ni« še vrsto ukrepov, ki so veljavni na tržaškem ozemlju. Ti ukrepi se nanašajo na prejemke delavcev v podjetjih, ki proizvajajo olje, maščobe, mila in podobno, prejemke delavcev grafičnih in podobnih podjetij, prejemke delavcev tovarn pletenin in za izdelovanje nogavic, na živinozdravniške predpise glede uvoza domačih in divjih zajcev ter na določitev prispevkov za pomoč v bolezni, katere so dolžni plačati nekateri z zakonskimi predpisi določeni zavodi. Sestanek sindikalnih zaupnikov upokojencev Danes ob 16. uri bo na sedežu v Ulici Zonta 2 sestaneik izvršnega sveta in rajonskih zaupnikov pokrajinskega sindikata upokojencev. Upokojenci so vabljeni, da se sestanka udeležijo. «»------- Nadaljevanje stavke v dveh delavnicah ladjedelnice Sv. Marka Tudi včeraj je bila šesturna stavka v delavnicah 5b in 16 ladjedelnice Sv. Marka. Obe sindikalni organizaciji, ki sta stavko napovedali, sta sklemii sporazumno z delavci, da se stavka nadaljuje. Zato bodo delavci obeh delavnic stavkali šest ur tudi danes. Danes ob 16. uri pa bo na pobudo obeh sindikatov skupščina omenjenih delavcev, ki se bodo sestali na sedežu CGIL v Ulici Pondares. o»------- Zborovanje tržaške in tržiške FIOM Tržaška in tržiška FIOM sta se dogovorili, da priredita v nedeljo ob 10. uri na sedežu FIOM v Tržiču zborovanje članov vseh notranjih komisij in sindikalnih sekcij v obratih CRDA. Na zborovanju bodo vo dilni predstavniki FIOM iz Trsta in Tržiča govorili sindikalnim aktivistom o vprašanjih delavskih razmer in proizvodnje v obratih CRDA. «»--------- V decembru predvidenih 111 ladijskih odhodov Predvidevajo, da bo v decembru odplulo iz tržaškega pristanišča na rednih progah ■■■■■■■■■■■•■■■■■■nliiiiiraMwimiiiiimiiiiiiiiiiiiHiMimiiiiiiliiiiiiii,iu,mi,iiliiiiii„iilli„t„iniii„l„ ■■■■■■■ mu Sinočnje predavanje opolnomočenega ministra ČSR 111 ladij — proti 110 v mesecu novembru. Na progi Jadransko morje-Sicilija . Malta - Španija je predvidenih 9 odhodov, na progi Grčija . Turčija - Sirija. Libanon - Izrael . Egipt 41 od. hodov, na progi Afrika - Rdeče morje 23 odhodov, na progi Perzijski zaliv . Indija -Pakistan . Daljni vzhod 10 odhodov, na progi Zahodna in Vzhodna Evropa 7 odhodov, na progi Severna Ame-Srednja Amerika - Severni Pacifik 6 odhodov in na progi Južna Amerika 9 odhodov. Skupno torej 111 odhodov. Potovanje Koče Popoviča v Rim Prvi italijanski predstavnik je pozdravil goste v Benetkah Zunanji minister FLRJ Koča Popovič se je s svojim spremstvom peljal skozi Trst v včerajšnjih prvih jutranjih urah. Na tržaški postaji ni bilo ni-kakega uradnega sprejema, ker je prvi italijanski predstavni« pozdravil jugoslovanske goste v Benetkah. Posebni vlak, s katerim je potoval Koča Popovič, se je u- Posebnj vlak je odpotoval 'Z Benetk ob 9.35. V Florenco je vlak prispel ob 13.28 in je nadaljeval vožnjo v Rim ob 13.40. Preden je vlak odpotoval, je Popovič dejal, da je bil že v Florenci kot navaden turist in je izrazil u-panje, da se bo tudi v to mesto vrnil na turistični obisk. S Popovičem je v poseb-stavil v Benetkah ob 8.55. Tu, nem vlaku peljala tudi števil- ga je v imenu italijanske vlty- ( na jugoslovanska delegacija, v de pozdravil prefekt, dr. Mi- i kateri so med drugimi podtaj- cih kot turist obiskal Benetke, j poteguje za najemniško raz- gliore, ki se je z njim razgo-varjal približno dvajset minut. Razen prefekta je bil tudi kve-stor dr. Di Loreto. Minister Popovič je izrazil upanje in željo, da bodo razgovori koristni in je omenil svoje kratke turistične izlete v Italijo, medlem ko je dr. Migliore omenil svoja mlada leta, ki jih je preživel v svojem rojstnem mestu Pulju. Popovič je tudi izrazil upanje, da bo v prihodnjih mese- merje, 1.020 kandidatov pa bi stanovanja odkupilo. Možnosti za nadaljnjo češkoslovaškega prometa okrepitev skozi Trst 0 tem je predvsem govoril predsednik trgovinske zbornice, ko je predstavil občinstvu češkega gosta - Dr. Caidassi bo v kratkem odpotoval v Prago Sinoči ob 18. uri je dr. Jan Pudlak opolnomočeni minister Češkoslovaške socialistične republike v Rimu, predaval v glavni dvorani tržaške trgovinske zbornice o temi: »Stanje in perspektive češkoslovaškega gospodarstva«. Predavanje visokega češkoslovaškega gosta, ki je tekom včerajšnjega dne obiskal vladnega komisarja dr. Palamaro, župana Franzila in druge tržaške osebnosti, je privabilo v dvorano trgovinske zbornice številne slušatelje, ki zasledujejo z zanimanjem razvoj gospodarskih odnosov med Češkoslovaško in Italijo ter še posebej z našim mestom. Tem slušateljem je dr. Pudlak prikazal zgodovinski razvoj češke industrije skozi zadnja stoletja ter še posebej v tem stoletju. Glavni del svojega govora pa je dr. Pudlak posvetil podrobnemu obravnavanju razvoja gospodarstva svoje domovine v zadnjih povojnih letih. V zadnjem delu predavanja je govornik omenil, da je prevozno podjetje «Cechofracht» sklenilo s sodelovanjem tržaške trgovinske zbornice in italijanskih železnicah pogodbo z Javnimi skladišči za prevoz skozi Trst v letošnjem letu vsaj 150.000 ton češkoslovaškega blaga. Na koncu je dr. Pudlak izrazil upanje, da se bo ta prevoz še povečal v bližnji bodočnosti. Obisk češkoslovaškega predstavnika v Trstu in njegovo včerajšnje predavanje spadata v okvir pospešene dejavnosti tržaške trgovinske zbornice, ki stremi za tem, da bi se čim bolj povečala zunanje trgovinska izmenjava češkoslovaške republike, ki teče, ali bi vsaj lahko tekla, skozi naše pristanišče. V tem smislu je včeraj govoril tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Dva meseca zapora ženi Ki je ranila moža z motiko Dogodek se je pripetil v Gabrovcu preteklega aprila Včeraj zjutraj je bila na preturi sodna obravnava proti 33-letni Karli Husu por. Blažina iz Gabrovca, ki je bila obtožena, da je prizadejala hude telesne poškodbe svojemu možu 35-letnemu Iva. vanu Blažini. Kot se naši či-tatelji gotovo dobro spominja- DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 03-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi, NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ut. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst jo, je do krvave tragedije med zakoncema prišlo 27. aprila letos, okoli 18. ure zvečer, ko je Karla udarila z motiko Ivana po glavi. Na včerajšnji razpravi je sodnik Brenči spoznal Karlo Husu za krivo ter jo obsodil na 2 meseca zapora in na plačilo sodnih stroškov. Poleg tega bo morala plačati tudi 25.000 lir zastopniku zasebne stranke. Vprašanje odškodnine bodo obravnavali na civilnem sodišču. Državni tožilec je zahteval, da se obtoženka obsodi na 3 mesece zapora. Po prvotni obtožbi bi se bil moral proces vršiti pravzaprav pred porotnim sodiščem, ker je bila Karla Husu obdolžena poskusa umora. Toda 10. avgusta je preiskovalni sodnik spremenil obtožnico v smislu hudih telesnih poškodb ter ukazal, naj se obravnava vrši na preturi. Na včerajšnji razpravi je sodnika zanimalo predvsem vprašanje, če je Ivan Husu nadlegoval svojo ženo s tem, da ji je lučal kamenje. Kot je znano, sta zakonca živela ločena že več let. Ivan Husu je bil svoj čas zbolel, se zdravil po sanatorijih, a se domov ni mogel več vrniti, ker ga žena ni hotela. Skušala se je celo na vsak način ločiti od njega. Okoli 18. ure 27. aprila je prišel z avtobusom v Gabrovec, kjer se je nekaj časa ustavil v gostilni. Nato je odšel proti ženinemu bivališču, a deset minut kasneje je že ležal ves okrvavljen s hudo rano na glavi. Kaj se je pravzaprav zgodilo med obema zakoncema sprva ni bilo jasno. Karla Husu je trdila, da ji je mož lučal kamenje in da ga je ona ranila v silobranu. Na včerajšnji razpravi je Ivan priznal, da sta se često prepirala, toda da on ni nikoli dvignil roke nad njo. Dva dni prej ga je žena hotela udariti z železnim drogom. Prič, ki bi znale povedati kaj točnejšega v zvezi s tem krvavim dogodkom, pravzaprav ni bilo. Ivana Kralj por. Vižintin je dejala, da je prisostvovala koncu prepira. Videla je, kako je Blažina o-mahnil in padel na tla. Njen mož pa je pojasnil neko zelo zanimivo okoliščino, in sicer, da ni videl Blažine lučati kamenja. Miroslav Strekelj, gostilničar, ni prisostvoval prepiru. Znal je povedati samo, da je nenadoma prihitela v gostilno Karla ter povedala, da leži njen mož hudo ranjen z motiko. Izjavila mu je še, da se je z njim prepirala, da jo je mož hotel udariti ter da ga je v silobranu udarila z motiko po glavi. Prosila je še, naj takoj pokličejo rešilni avto Rdečega križa, da prepeljejo ranjenca v bolnišnico. Delavec med valjarji Med delom v podjetju «Ac-ciaierie Raffinerie Triestine« se je včeraj dopoldne ponesrečil 20-letni Duilio Cossario jz videmske pokrajine, lej se bo moral zdraviti približno 40 dni na ortopedskem oddelku. Ko je delal pri valjarnem stroju ga je zajel pas in potegnil med valjarje. Njegovi delovni tovariši so takoj ustavili stroj 'n mu priskočili na pomoč, sicer bi mu huda predla. Poklicali so rešilni avto, s katerim o ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek, ker se je poškodoval po desni rami >n desni roki, verjetno pa si je tudi nalomil kosti. Čilajte in Urite PRIMORSKI DNEVNIK Caidassi, ki je predstavil češkoslovaškega gosta tržaškemu občinstvu. Dr. Caidassi je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da je blagovni promet za ah iz Češkoslovaške zelo padel v obeh povojnih letih tega stoletja. Vendar je bile mogoče obnoviti ta tok po prvi svetovni vojni ter ga postaviti na zadovoljivo raven: 436.000 ton leta 1937 (kar pa je bilo nižje od predvojne ravni). Po drugi svetovni vojni so nastopile še hujše težave, ki niso dopustile dolgo vrsto let, da bi prišlo do pomembnejšega prevoza češkega blaga skozi Trst. Sele leta 1S57 se je doseglo 142.000 ton, kar je bilo za tedanje razmere zelo mnogo. Ta konjunktura pa ni trajala dolgo in že 1S58. leta je češkoslovaški pro met skozi Trst spet padel in dosegel lanskega leta komaj 42 000 ton. V nadaljevanju svojega pozdravnega govora je dr. Cais-dassi omenil posledice februarskega sporazuma letošnjega leta, ki je položil temelje za sicer počasen toda gotov porast češkoslovaškega prometa. Sedaj se že lahko predvideva, da bo ta promet prerasel v letošnjem letu predvidenih 150 tisoč ton. Govornik je nato izrazil upanje, da se bo v pri-hodnjih letih položaj še izboljšal. Omenili smo, da spada obisk dr. Pudlaka v Trstu v okvir dejavnosti trgovinske zbornice za okrepitev pomorske in prometne funkcije Trsta. Drugi člen v verigi te dejavnosti pa je bližnji obisk predsednika zbornice dr. Caidassija v Pra-g., kamor bo odšel v prihodnjih dneh. V češkoslovaški prestolnici se bo dr. Caidassi razgovarjal z vidnejšimi gospodarskimi predstavniki ter skušal položiti trdne temelje za čim plodnejše delo, ki ga bo morala izvršiti posebna tržaška delegacija, ki bo verjetne sodelovala v končni fazi sklepanja novega sporazuma. Predvideva se, da bo ta delegacija odšla v Prago v januarju prihodnjega leta. Ko se govori o češkoslovaškem prometu skozi Trst je treba pripomniti, da pri tem vprašanju ne igrajo kake važnejše vloge, posebno s češkoslovaške strani, politični momenti. Češkoslovaški krogi, kot. tudi tržaški, so večkrat poudarili, da bi CSR rada u-perabljala tržaško pristanišče, ker ima pred drugimi določene prednosti. Večkrat pa tega ne more storiti, ker ji primanjkujejo potrebna devizna sredstva za poravnavo železniških in pomorskim prevoznih stroškov ter raznih drugih uslug. Italijansko-češkoslovaški sporazum glede multilateralne lire je sicer nekoliko ublažil razne težave, toda ni mogel korenito rešiti tega vprašanja. Rešiti ga bo mogoče šele tedaj, ko se bo sprejela češkoslovaška ponudba, da plačuje poglavitni del tržaških uslug s svojim blagom in ne z devizami. «»------- Z vespo v avto Po Miramarskem drevoredu se je včeraj popoldne peljal z motorjem 63-letni Federico Giorgini iz Ul. Crispi 26, pred njim pa se je peljala z avtoin Santa Agnello por. Maggiolint iz Ul. Imbriani 3. Zenska je nenadoma ustavila avto pred bencinsko črpalko in zaradi t“-ga se je Giorgini zaletel v zadnji del avtomobila. Pobil in ranil se je po čelu in obrazu, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se oo moral dober tedesi. * * # Na kolodvoru pa se je okrog z vespo 58-letnega dr. Zelia Zoppija iz Vidma, ki je prečkaj cesto na kraju, določenem za pešce. Pri tem se je Zoppi pobil in opraskal po levi roki in si zvinij zapestje leve roke. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Okreval bo v dobrem tednu. «»------- 329 kandidatov za delovne centre Za pet delovnih centrov, ki so bili ustanovljeni na pobudo tržaške občine, a jih je finansiralo ministrstvo za delo, se je prijavilo 329 kandidatov. Vpisovanja so sedaj zaključena. delovni centri pa bodo začeli obratovati v približno 15 dneh. nik za zunanje zadeve dr. Brilej, Ljubo Ljubič, ki je bij kot konzul FLRJ v Trstu itd. Predsinočnjim pa je odpotoval iz Trsta v Rim tud; generalni konzul FLRJ v Trstu dr. Žiga Vodušek. «»------- Pozitivna ocena PSDI obiska Popoviča v Italiji V tržaških socialdemokratskih krogih pozitivno komentirajo obisk jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve Popoviča v Rimu in bližnje italijansko-jugoslovan-ske razgovore. Pri tem poudarjajo, da mora posebno Trst pozdraviti vsako izboljšanje odnosov z bližnjimi državami, ker potrebuje mir in debre odnose z zalednimi sosedi, če hoče položiti trdne temelje za svoj gospodarski preporod. V teh dneh vlada v tržaški federaciji PSDI živahna dejavnost. V raznih sekcijah se vršijo namreč predkongresne skupščine. V sekcijah Milje in Trst-mesto so že izvolili delegate za pokrajinski kongres, ki bo 17. in 18 t.m. in kateremu bo prisostvoval tudi Sa-ragat. Danes ob 18.30 bo skup ština rojanske sekcije, prihodnji teden pa pri Sv. Soboti, v Križu in Nabrežini. 2.220 prošenj za 309 stanovanj Ljudske hiše, ki jih je zgradila ustanova IACP v Ul. Negrelli ter v naselju Sv. Sergeja, bodo kmalu oddane prosilcem. Teh pa ni malo: za 75 stanovanj v Ul. Negrelli ter za 234 stanovanj v naselju Sv. Sergeja — skupno torej 309 stanovanj — je bilo oddanih nič manj kot 2.220 prošenj. 1.200 kandidatov se Občni zbor Slovenske prosvetne zveze Slovenska prosvetna zveza sporoča vsem prosvetnim društvom, da bo redni letni občni zbor v nedeljo II. decembra t. 1. na sedežu v Ulici Geppa 9. zavarovanje malih trgovcev Poslanska zbornica je dokončno odobrila zakon o zdravniški pomoči stojničarjem, malim trgovcem, trgovskim agentom, krošnjarjem, prodajalcem časnikov itd. Vsi interesirani se morajo prijaviti v roku 60 dni od vstopa v veljavo zakona posebni pokrajinski komisiji, ki bo ustanovljena pri trgovinski zbornici. Prizadeti so vabljeni, da se v lastnem interesu zglasijo v uradu INCA v Ul. Zonta 2, in sicer med 8.3Q in 12.30 ter 15.30 in 19.30, kjer bodo dobili vse potrebne informacije in kjer jim bodo po želji tudi sestavili prošnjo za vpis v bolniško blagajno. Priporoča se, da se prizadeti zglasijo čimprej. «»------ živinorejcem Ker sc širijo glasovi da no s 1. januarjem 1961 prepovedana živinorejcem neposredna prodaja mleka potrošnikom v mostu, smo se pozanimali o zadevi pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, če odgovarjajo resnici vesti, ki jih širijo zainteresirani krogi Na podlagi dobljenih informacij poročamo vsem živinorejcem, da so te vesti brez vsakršne podlage in izmišljene. Zaradi izredne važnosti tega vprašanja bi bilo zaželeno, da bi pokrajinsko kmetijsko nad-zorništve izdalo uradno sporočilo o tej zadevi. Tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Iz sodnih dvoran Obsojena dva m ki sta kradla tatiča Italiji Ji niso mogli dokazati, da je okradla znanko - Razprava zaradi namernega stečaja podjetja Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, so se morali včeraj zagovarjati 20-letni Aldo Antoni iz Praprota 1, 18-letni Franc Colja iz Prečnika 24 ter 27-letni Policardo Cattaruzza iz Ul. Artisti 4. Antoni in Colja sta bila obtožena cele rajde tatvin, posebno po kinematografih v raznih krajih Italije in tudi v Trstu. Cattaruzzo pa so obtožili, da je kupil od Antonija po neprevidnosti ukraden daljnogled. Sodišče je spoznalo vse tri obtožence za krive ter obsodilo Antonija na 2 leti in šest mesecev zapora ter 16.000 lir globe, Coljo na eno leto in osem mesecev zapora ter 11.000 lir globe, Cattaruzzo pa pogojno na 4.000 lir denarne kazni. V svoji tatinski dejavnosti, ki je trajala od zadnjih mesecev lanskega leta do septembra letos, se je Atjtoni iz-vežbal posebno za tatvine po kinematografih. Metoda, ki jo je uporabljal, je bila vedno ista. Ko so v kino dvoranah prenehale predstave, se je skril ter prebil noč v dvoranah samih. Imel je seveda dovolj časa, da je dobro očistil blagajne. V jutranjih u-rah, ko so čistilke odprle vho. de, se je naskrivaj izmuznil na plan. Obtožnica ga je dolžila, da je v nekem kinu v Veroni ukradel 237.000 lir ter odnesel bančni ček za 70.000 lir. V nekem kinu v Bologni pa je ukradel 10.000 lir. Sledili so še drugi podvigi v najrazličnejših krajih in kino dvoranah: 12.000 lir v Rimu, 110.000 lir v Trstu (kino Ar-cobaleno), 50.000 lir v Mode-ni, 8.000 lir v Ferrari, 50.000 lir v Turinu, 40.000 lir (kino Moderno). Antonija so nadalje obdolžili, da je ukradel žensko kolo v Vicenzi in 15.000 lir v nekem kinu v Florenci. Colja pa je bil obdolžen, da je v juniju letošnjega leta ukradel 5.000 ali 6.000 lir iz neke vespe v bližini sesljanske obale, 51X1.000 lir neki neznani osebi, ki je pustila svoj motor v bližini obale, nadaljnjih 6.000 lir, dve zlati uri in dva poročna prstana je ukradel prav tako iz nekega motorja v bližini Sesljana. Antonija in Coljo so dolžili. da sta skupaj ukradla poldne ponesrečil med delom j 20.000 lir iz nekega motorja 44-letni Guerrino Boscariol z Motta della Livenza, ki se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku od 10 do 30 dni. Na delavca je namreč padlo vedro malte in mu poškodovalo koleno leve noge. «»------- Vespist povozil pešca Na Obrežju Nazaito Sauro » včeraj dopoldne 17-letnj Sergto Fon iz Ul. Gavardo 7 povozil 8.000 lir v kinu «Massimo», 9.000 lir, 12 vstopnic in 600 bonbonov v nekem kinu v Padovi, dve kolesi v Bologni, 2.000 lir in bonbone v nekem kinu v Ferrari, dve škatlici ameriških cigaret v nekj to-bakarni v Rovigu, dežni plašč in daljnogled iz neke vespe v Veroni. V septembru letošnjega leta sta zlikovca ukradla daljnogled, fotoaparat in eks-pozimeter iz nekega avta v Sesljanu. Daljnogled je Antoni prodal Cattaruzzi. Antoni in Colja sta bila nadalje še obtožena dveh tatvin, ki sta ju izvršila na Opčinah, kjer sta ukradla neki ženski razno perilo, blago in jestvine v vrednosti 5.000 lir. Policijski organi so prišii na sled nevarni dvojici, ker je Antoni zastavil 9. septembra letošnjega leta fotoaparat v javni zastavljalnici. Ko so ga prijeli, je takoj priznal vse zločine in povedal, da je nekatere tatvine izvršil v družbi s Coljo. Predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar Urbani, o-bramba Ghezzi in Padovani. • • # Pred istim sodiščem se Je morala zagovarjati tudi stara znanka sodnih dvoran, 40-let-na Maria Pogorelich iz Ul. Pondares 5, ki je bila obtožena, da je 23. januarja 1959 okradla 79-letno Marijo Manini. Ker ni bilo dovolj dokazov za njeno krivdo, jo je sodišče oprostilo. Marija Manini je stara ženska, ki si zvečer skuša pregnati dolgočasje s tem, da se zadržuje po raznih goslilnih. Večkrat jo morajo celo sprem, ljati domov, ker ni preveč trdnih nog. Omenjenega dne se je Maninijeva zadržala v neki gostilni, a domov sta jo spremljala neki Giovanni Mar. torelli in Pogorelicheva. Naslednjega dne je ženska opazila, da je iz njene sobe izginila ena rjuha ter razni drugi kosi perila. Sla je na policijo ter prijavila tatvino. Ko so jo vprašali, če sumi tatvine kako osebo, je dejala, da gre verjetno za Martorellija. Naslednjega dne pa se je vrnila na policijo in povedala, da je bila v njeni družbi tudi Pogorelicheva. Na včerajšnji razpravi Je javni tožilec zahteval za Pq-korelichevo 6 mesecev zapora in 6QOO lir globe. • •• Včeraj se Je začela pred tržaškim prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Nardi, sodna razprava druge stopnje proti inž. Antoniu Blessiju, ki je bil obtožen namernega stečaja svojega ladjedelniškega podjetja. Sodišče prve stopnje je v decembru 1958. leta obsodilo Blessija na 6 let zapora in na plačilo sodnih stroškov. Poleg tega je odločilo, da se Blessi ne bo mogel posvetiti vodilnim dejavnostim v podjetjih za dobo 10 let. ter da bo moral odškodovati vse upnike. Na včerajšnji razpravi je svetnik Zanetti podal obširno poročilo o Blessijevi dejavnosti in o vzrokih, ki so privedli do stečaja njegovega podjetja. V svojem obtožilnem govoru je državni tožilec Marši zahteval, naj sodišče potrdi prejšnjo razsodbo. Razprava se bo nadaljevala prihodnji torek. «»-------- Vreča tobaka na delavca Dober teden se bo morala zdraviti 39-letna Annunziata Borelli por. Fornasiero iz Lo-njerske ceste št. 2, ki se je včeraj ponesrečila med delom v tovarni za tobačne izdelke v Novem pristanišču. Na delavko je namreč padla vreča *o-baka in jo pobila ter poškodovala po hrbtu, zaradi česar so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Stisnilo ji je prste Včeraj okrog 18. ure je 55-letna Marija Pizziga por. Cu-pin od Domja 34 hotela vstopiti pri Sv. Ani na avtobus, da bi se peljala domov. Toda sprevodnik je predčasno zaprl vrata, ki so ženski stisnila in nekoliko poškodovala prste na desni roki. Namesto domov, so žensno odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti dober teden na drugem kirurškem oddellku. Ukradli so motor in kolo Na komisariatu javne varnosti je Alessaodro Cresi iz Ul. Timeus 16 prijavil, da mu ie nekdo ponoči ukradel lambre-to, ki jo je parkiral na cesti blizu svojega stanovanj«. Giuato Ermanis iz Ulice R. Manna 11 pa se je pritožil, da so mu neznanci ukradli kolo iz veže, kjer ga je hranil. rje. *>■/£ »sk. atje. .gig. »g. Nts V/tv» *V.V^ »71^ ev|V% »VCVN - /'v» Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 4. decembra 1960 ob 15.30 in ob 20. uri v prosvetni dvorani «Albert Sirk» v KRIŽU «MANEVRI» komedija v dveh delih Avtor: JOŽE JAVORŠEK Režiser: JOŽE BABIC Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA Scenograf: inž. arh. NIKO MATUL Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Besedilo songa: TIT VIDMAR Kostumograf: ing arh. MILENA MATULOVA Razstava knjig na stadionu «1. maj» Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi v svojih prostorih na stadionu eprvi ma j» razstavo slovenskih knjig, ki bo odprta 2. in 3. decembra t. I. od 18. do 22. ure ter 4. decembra od 9. do 12. ure. Vse člane, prijatelje in znan. ce vabimo, da si ogledajo to zanimivo razstavo lepe slovenske knjige. Zanimivo predavanje prof. dr. A. Slodnjaka V soboto 3. decembra t. I. oh 20.30 priredi SAK ((Jadrana o dvorani v Ul. Geppa 9-1. predavanje prof. dr. Antona Slodnjaka o Prešernu. POZIV Letos poteče rok, do katerega je bil plačan na gori-šlcem pokopališču, prostor, kjer počiva Fran Erjavec. Zato pozivamo vso tržaško mladino, da se udeleži zbirke za ohranitev in okrasitev njegovega groba. Prispevki se sprejemajo na sedežih društev DSS, SKK, RMV, AK Jadran, Dijaški dom in pri njihovih predstavnikih po šolah najkasneje do 10. decembra. SLOVENSKA TRŽAŠKA MLADINA C IZLETI Izlet v Postojno in Predjamski grad. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 13. t.m. izlet v Postojno in Predjamski grad. Vpisovanje v Ul. Geppa 9-11 v uradnih urah. MALI OGLASI PODI IZ FURNIRJA po 330 lir kv. m — se prodajo v Ulici Gam-bini 3. GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo, 4. decembra ob ^ v Avditoriju Koncert operne glasbe Sodelujejo solisti ijublJ^" ske Opere Vilma Buk«^ Miro Brajnik in V Korošec, Orkester «ru*k operno simfoničnih »j , strov Slovenije, oini Demetrij Zebre Vstopnice bodo na ,r??? vjji-od četrtka dalje v Trzask ^ gami. Ulica sv. Frančišk^ tel. 617S2 ter dve uri prM05P£ četkom koncerta v Bar' ^ j. Moš'? lin7™uiicT‘ Teatro Rom«10 GLEDA VERDI CITATE UH NAROČITE SE NA ^Primorski dnevnik za leto 1961 ze sedaj in ne čakajte novega leta. Vsak novi naročnik dobi za nagrado še lepo •lovensko knjigo. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA » Ul. sv. Frančiška 20-111. Tei. 37-338. V soboto ob 20.30 50 ^ predstava Gounodove oper« Dirigiral bo Olivtero de y tiis. V glavnih vlcgah stopili: Renata Scotto, PL/ptit Ftoroni, Franco Gbitii, SL* P Erie, Piero CappuccilH-vodil Adolfo Fontani. ReZ1J io Piccinato. V nedeljo ob 16. uri za ® abonmaje tretja predsmLl Eohemeti Gtacoma Nadaljuje se prodaja za obe predstavi. TEATRO NUOVO ^ Drevi ob 21. uri bo predstave «Sest oseb t»Jnt. bi«, jar Luig.ja Pirandella. oe 450 in 250 lir. f K I N ------------------------- Fenice 15.30 ((Delfinu*, ^rrero. Cardinale, Annamaria Sergio Fantoni. . d,r t* Ezcelsior 16.00 «Toda... nl nedeljah«. V FUodrammatico 16.00 szaaj I. pitana Kidda», t edini«01 ’ Dexter. Grattacielo 16.00 «DO vzdihljaja», Jean Sebef8' Paul Belmondo. K t> Arcobaleno 16.00 «Marsb Zemlji«, Jerry Levvts. Supercinema 16.00 «Toby Her,ry Calvin, Gene S.n . » Alabarda 16.00 22.30 «PjvC črnem», technicolor, L* ner, Anthony Quinn. .(ut> Aurora 16.00 »Trnova P0",!«*1 Capitol 15.00 «Rocco in nJiUil bratje». Prepovedano m Garibaldi 16.30 «39 stopn10*' neth Moore, Taina E1*'. fr Crbtailo 16.00 »Pogublje« naki», technicolor. pil* Impero 16.30 cHeraklejeV' le». ,V Italia 15.30 22.00 «Portr« pt nem», technicolor, Lan ner, Anthony Quinn. .upre Massimo 16.00 fiDrakuiov« vf stes, Peter Chustng. “ dano mladini. Moderno 16.30 22.00 VerL„. N* v reviji «Je prava zvez1 ^r platnu »Povratek Ars«1 na». pč Astoria 16.00 ((Amsterdam^ f, mer o biserih)), Peter F va B a rtok. nn* Astra 16.30 «Meč iz Dama pfct VLttorio Veneto 16.00 K " Al Caponu», Robert Prepovedano mladini- ,rc!'' Marconi 18.00 «Bele senc«»' ^ nicoler, Anthony Qu!n Tani. rtitV' Ideale 16.00 «Blato na zvt technicolor. Bdi'1’ Savona 16.00 »Mosta, M. Hhtz. . Cla' OdeOn 16 00 «Vroča mo^ja’,, Gable, Bit rt I.ancaster. ^ n llllllllllllllllllllllllllllt|■,,l,,,,, OD VČERAJ DO DWi ROJSTVA. SMRTI IN p0 Dne 1. decembra se leg V v Trstu 6 otrok, umrlo J« poroke ni bilo nobene ^,na F UMRLI SO: 73-ietna ^ tetJL riel vd. Testa, 83-leina a A Petreti'h vd. Radin, 1J tonia Cravos, 63-letna Li tr0yie, visan, 67-letni Remigm p 96-letraa Carolina Led Mendler. »»—" tfift p NOČNA SLUŽBA tE [ic> j: AlTAlabarda, Istrska 9p». de Leilemburg, Trg sv. F dr. Praxmarer, Trg Un|t dini, Ul. T. Vecellio 2« predvaja danes 2. t m. z začetkom ob 18. uri ČLOVEK, KI JE PREVERIL (L’uomo che ingan.n6 la mortej Igrajo: CHRISTOPHE LEE. ANTON DIFFRlNG HAZEL COURT Za MIKLAV je knjiga najlepši TRŽAŠKA KNJIGARNA vam nudi za to priliko 10% popud ^morski dnevnik — 3 — 2, decembra 1960 JUGOSLAVIJA DANES Varodne manjšine f enakopravnosti V Jugoslaviji živi nad 2 milijona pripadnikov manjšin oz. 12 odstotkov celotnega piebivalstva 18 milijonov prebival-,,l, J^OOslavije, jih nekaj nad bilijona ali 12 odstotkov /■Pada narodnim manjšinam, , r Pri nas pomeni, da nji-j0 materni jezik ni nobe-r*n od jezikov, katere govo-^ B jugoslovansko federaci-združeni južnoslovanski I — Srbi, Hrvatje, Slo-'n°!> Makedonci in Crno-'P*. (srbskohrvatski, sloven-ifc11*' m<,kedonski). Pripad-* nanjšin se delijo v vr-večjih ali manjših jezi-skupin, Zadnji popis Rivalstva iz leta 1953 je ,1 /a Posamezne skupine na-, rezultate: Siptarji Mici) 754.000, Madžari k Turki 260.000, Slova-«5.000, Bolgari 62.000, Ro-ftltan Rusini (Ruteni) JSflnn’ ltaliiani 36.000, Cehi »r« Rusi Sledi še #j, 0 drugih, manjših skupin •letnarodno neopredeljenih ^//Bšanje odnosov do teh >tr n‘ brezpomembno — |je,* njihovega skupnega n'«i!a in zaradi vrste razlo- ‘udi precej komplici-lij ' ®Te predrsem za raz-:«je°rt lezika, različnost stop-ijj- njihovega razvoja itd. temu pa obstajanje t8 ?s'n vse od nastanka nota fUaoslavije, t. j. od kontni TUaf svetovne vojne, za Coj.° državo nikoli ni bilo iz-j0 j resnejših težav, niti v "Biti, •Ino. ■u njene notranje enot-niti v pogledu njenih s°v z drugimi država-ln t0 P<> zaslugi naše Itj e^ne demokratične politi- teh manjšin. lo laikom manjšin — in v>eh - J() manjšin brez izjeme iljj Poznane vse državljan-1 J9<6 pTavice. Ustava iz leta Hil(0j. 1 se v tem pogledu ^*i rt *B* spremenila pravi: t ^ prriVljani FLRJ 30 ena' i ko« e zakonom in so enu- t Hone Pod zakonskimi polh v,t javne služben C dl. VoPO, y0 ’n Metohija ima šti-*t4»niut,odina • P“ šest predat Obe skupaj ima- tor, ■w0 , e/ toliko predstarni-**eneti °li>Cor jih ima vsaka *Hote /ePuI>lik. Avtonomne ,rnaj° svoja uol jena 'a Qj,BP*ška telesa in izvrš-^ore (sveteK praktično pomeni ak-Setj U pasivna pravica gla-"■i jna za pripadnike manj-'t(ja ovtonomija za pod-\ , n°,eljena z manjšina-Nrn ™ajlepše vidi na pri-n ^ osoua in Met ihije. ^ n '"“»tona — Jiptarska I ri„C,‘ni ‘n i* zaradi tega ?0*o«o aun*škem telesu za je|Qn ** Metohijo večina ( 'Ise/*’ SiPtarjev in tudi tl«t(e, n?*c izvršnega sveta ]f 3e Siptar. u*** drl* popolne enakoprav-?a enakUV^anov *° popolno-Hi 0pro«ni tudi njihovi '/ ifi0re) tudi jeziki manj-"■»no,, ne poznamo in ne Ckmo pojma - driau- v^*du • ^ javno-pravnem a *edio najpomembnejša ® t)5a,a takega stališča ta, °t>či Andski predstavnik t(’,»ne1j,1**ceBa svetovalca do n! nar°dnepa poslan- /Btern ° Oovori v svojem lih em jeziku na zaseda-t5*ere r‘(>leda “ 3e član (govor se i'1* t)eiPotc,n prevede v jeti Pra,,'nel- Državljani ima-j Co’ ‘let se povsod po- Sk(J 30 V primeru naše največje manjšine, t. j. šiptarske, je v njeni avtonomni oblasti v veljavi odločba Oblastnega izvršnega sveta, po kateri se vsi pravni akti splošnega značaja sprejemajo in objavljajo v obeh jezikih (šiptarskem in srbohrvatskem) ustne razprave in zapisniki sej vseh predstavniških teles so v dveh jezikih, javni napisi (imena ulic, ustanov itd.) so v dveh jezikih, prav tako obrazci in formularji itd. V nekaterih pogledih gre naša politika do manjšin tudi dalje od zagotovitve navedenih «klasičnih» pravic manjšin. Najpomembnejša v tem smislu je ekonomska pomoč razvitejših delov države — preko federacije — manj razvitim delom. To pa v veliki meri zadeva manjšine, predvsem šiptarsko in turško, ki živita na najslabše razvitih področjih. Tako predvideva družbeni načrt za razdobje 1957—1961 vsoto do 50 milijard dinarjev (okrog 80 milijonov dolarjev) zajamčenih gospodarskih investicij za Kosovo in Metohijo. Te investicije se v glavnem uresničujejo s posojili zveznega investicijskega fonda s tem, da se ta posojila v primeru Kosova in Metohije ne vračajo temu fondu, temveč oblastvenemu investicijskemu fondu, za ponovno investiranje. Kosovo in Metohija uživata tudi vrsto drugih finančnih olajšav in dotacij. Položaj manjšine se je globoko spremenil odkar smo v Jugoslaviji začeli široko uveljavljati in razvijati lokalno samoupravo. Pripadniki manjšin tvorijo zelo pogosto večino v občinah in tudi v o-krajih. Široke kompetence, ki jih imajo občine in okraji, omogočajo manjšinam, da same rešujejo svoja ekonomska, kulturna in prosvetna vprašanja in izvajajo svoje odloke. Kolikšnega pomena je to dokazuje dejstvo, da razpolagajo danes pri nas samoupravne enote z okrog 70 odstotki čistega nacionalnega dohodka. Posebno občutljivo je v vseh državah kjer obstajajo manjšine, vprašanje manjšinskega šolstva. Naš sistem samouprave v praksi prepušča vprašanje osnovnih šol v glavnem manjšinam samim. Vse tiste manjšine, ki imajo formirane jezike in ki so dovolj kompaktno naseljene, imajo svojo osnovno šolstvo. To os Siptarji, Madžari, Turki, Slovaki, Romuni, Bolgari, Italijani, Rusini in Cehi. To šolstvo se je v novi Jugoslaviji tako razvilo, da ima približno dva in pol-krat večje število učencev kot manjšinske osnovne šole v predvojni Jugoslaviji. ALES BEBLER Iz «Medjunarodne politike« Konec jutri Operacija pod kamero rais /t "j-:1 V bolnišnici univerze v Pen nsy Ivani ji so snemalj za televizijo v barvah potek operacije. Televizijska kamera je bila vdelana v reflektor. Zdravniki in študentje medicine so tako lahko od blizu spremljali vse faze kirurškega posega, kar predstavlja vsekakor izreden pripomoček za študij IZ TRŽAŠKIH GALERIJ IN RAZSTAVIŠČ Oreste Dequel Po številu slikarskih razstav je «Moncenisio» gotovo najaktivnejše tržaško razstavišče. Tokrat razstavlja tam svoje grafike Oreste Uequel. Verjetno je risba najneposred-nejši izraz osebnega umetniškega sloga, zato so tembolj zanimive Deguelove risbe, ker so delo kiparja, ki je izvršil tudi v Jugoslaviji več spomenikov in je lani razstavljal v Rimu na VIII. quadriennali. V njegovih ekspresionistično zasnovanih risbah sicer pronica kiparsko dojemanje pred. metnosti, vendar pa kljub temu izstopa iz njih vse močneje risarsko-slikarsKa komponenta. Deguel je uspel okoristiti se z vsemi tehničnimi prednostmi risanja s tušem na tekoče - moker papir, v svrho pričaranja zelo učinkovitega razgibanja tonalnosti papirja, ki ustvarja videz premožnosti starinskih pergamentov. Na taki podlagi so s sigurno a mehko roko lagodno začrtane rahle risbe, ki pa so polne dinamike in katerih u-metniška govorica neposredno izpričuje Dequelovo nagonsko i interpretacijo estetičnin vred- lifiiiiiiiiiiiiiiiliiiiilllliiiiiiiilliiilliliiiiiiviiilililiiiiiilliilllilinHniiillliiililiilitlliiiiiiiiilliiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,, not upodobljene pred metno-sti. v njegovih ženskih aktih sz bori v podmolklem ritmu zadržano devištvo s slo življenja in njegovi biki izžareva jo v svoji napadalnosti ono prvobitno ustvarjalno - prokreativ-no nastrojenje lastno arhaičnim umetninam. Oba pola devico — bika posrečeno povezuje vmesni lik mačke, ki je v nekaj risbah polna mistike staroegipčanskega božanstva. Četudi je risba Deguela le pomožno izrazno sredstvo fiksiranja spontanih umetniških občutij, je vseeno v njej dosegel vidno umetniško višino v merilu sodobne grafike. Riccardo Tosti Nevidno življenje šestmilij onskega velemesta Sovjetska prestolnica ponoči 13.000 trgovin za dnevno oskrbovanje Moskovčanov - Voda prihaja iz Volge, elektrika iz Kujbiševa in termocentral MOSKVA, konec novembra — Sovjetska prestolnica nima nočnega življenja, mislimo običajnega nočnega življenja velikih metropol in mest. Moskva nima niti enega nočnega lokala. V Moskvi se po polnoči ne sliši glasba iz restavracij ali klubov, iz nočnih zabavišč. In vendar Moskva ni brez nočnega življenja... S Spaskega stolpa v Kremlju bije polnoč. Radio prenaša udarec kremeljskih ur, ki naznanjajo polnoč. Na e-kramh televizorjev se zadnjič pojavlja znani obraz špikeTja, da opravi svoje zadnje delo, prijazno voščilo: »Spokoini noč, tovarišči V nedeljo naš gost iillill MIRO BRAJNIK je dovršil svoje glasbene študije v Ljubljani, kjer deluje kot tenorist ljubljanske Opere. Je večkratni gost vseh opernih hiš v glavnih mestih Jugoslavije. Gostoval Je tudi v inozemstvu v Italiji, Nemčiji, Avstriji Belgiji, Holandiji in Franciji. Dvakrat Je sodeloval na svetovno znanem festivalu v Salzburgu. Zadnja leta največ gostuje v Belgiji. Zadnje letošnje gostovanje pa je bilo v pariški Operi Comique, kjer je pel Lenskega v operi »Evgenij Onjegin#. V Italiji v mestih Palermo, Brescia in Aquila je gostoval z Dvorakovo kantato »Stabat Mater* in Verdijevim «Requiemom». Za dru/bo Phillips Je posnel v originalu Smetanovo »Prodano nevesto* in Mu-sorgskega aSoročinski sejem* za ameriško družbo Decca pa opero Boris Godunov Musorgskega. Za prihodnje leto je ponovon prejel vabila za gostovanje v Belgiji, Avstriji in v Parizu. Njegov reoertoar obsega številne opere, od katerih so najvažnejše: Puccini — Madame Butterfly, Tosca; Donizetti — Lucia di Lammermoor; Massenet — Manon; Verdi — Traviala; Dvorak — Rusalka; Mascagni — Cavalleria Rusticana; Cherpanteir — Luiza, Mozart — Don Juan; Suttermeister — Romeo ln Julija; Offenbach —Hoffmanove pripovedke; Gounod — Faust. Miro Brajnik Je večkratni gost v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, kjer nastopa na koncertih in snema dela jugoslovanskih avtorjev. V nedeljo popoldne ga bomo ponovno slišali pri nas v Avditoriju telezritelji...«. Nato televizijski ekran potemni. V kinematografih platna zatemnijo, po restavracijah zadnji akordi usahnejo, kar je znak, da se restavracije za-pro. Po alejah parkov ugasnejo umetne zvezde, z devetih moskovskih železniških postaj odbrzi zadnjih šestdeset kompozicij, vagoni podzemske železnice obkrožijo mesto še zadnjič in ulice ter uličice utihnejo. Milijonsko mesto se utopi v sen... Tu in tam pa se na zgradbah vidijo razsvetljena okna ki ne bodo zatemnela. Kdo so ti, ki ne bodo ugasnili luči? In zakaj? Stopimo nekoliko bliže in ši oglejmo. Pred revolucijo je Moskva štela 1.600.000 prebivalcev. Sedaj šteje «mala Moskva« okoli 5 milijonov in pol, z nedavno priključenimi naselji pa šteje Moskva že o-koli 6 milijonov prebivalcev. Razen tega prispe v sovjetsko prestolnico še okoli 800.000 ljudi na dan: eni na delo, drugi po opravkih, tretji zato, da si Moskvo o-gledajo. Preskrba meščanov In vsem tem 7 milijonom ljudi je treba zagotoviti redno oskrbo. 13.000 trgovin o-pravlja to nalogo čez dan, toda ponoči kolone kamnio-nov in železniških kompozicij dovažajo v Moskvo hrano in potrošno blago iz bližnjih in daljnih krajev. Vsak dan, točneje vsako noč se v Moskvo pripelje 26.000 ton najrazličnejšega blaga. 60 odst. tega gre za prehrambene artikle, 40 pa na drugo potrošno blago. Poleg vlakov je v službo oskrbe angažiranih nad 4.000 tovornih avtomobilov. Moskvo oskrbuje v celoti 29 oblasti in pokrajin Sovjetske zveze. V teku enega leta Moskovčani pojejo nad milijon ton krompirja, zelenjave in sadja. Dnevno pojedo Moskovčani 554.000 kg mesa, milijon kg krompirja, 162.000 kg masla, okoli 2 milijona in pol kg kruha, popijejo pa 1,200.000 litrov mleka. Tudi količina sladoleda, ki ga Moskovčani porabijo v enem dnevu, gre v tone. O tem, koliko popijejo Moskovčani alkoholnih pijač, ni točnih podatkov. Uradni organi pravijo, da se je v zadnjih letih poraba alkoholnih pijač zmanjšala, zato pa se je povečala količina raznih sve-žilnih pijač, predvsem sadnih sokov. K temu so veliko pripomogli avtomati, na katere naletimo v Moskvi povsod, saj jih je 924. Poleg tega je v Moskvi še zelo veliko kioskov pred ka- terimi se Moskovčani radi ustavijo. Vtem ko mesto spi, v palači «Meseriergo» delajo. Glavni dispečer elektroener-gije je vedno buden. Pred njim je velik pult s kontrolnimi napravami. Cez vso steno pred njim se razprostira svetlobna shema elek-tromreže, ki oskrbuje Moskvo z električno energijo. Največji oskrbovalec Moskve z električno energijo je kujbiševska hidrocentrala na Volgi. Z mogočnim kablom ta centrala posreduje Moskvi vsak dan 17 milijonov kWh električne eenrgije. Vodovodna postaja v Rub-lievu blizu Moskve je solidno zgrajena zgradba, ki jo obdaja gozd. Podobna je stolpom srednjeveškega gradu. Tudi tu ponoči ne spijo. Skozi to postajo stalno teče reka vode, ki se sproti prečiščuje. Laboranti in drugi strokovnjaki neprestano kontrolirajo čistost vode in tudi .to, ali ni v njej kaka zalega nevarnih bakterij. Od tu se voda z mogočnimi črpalkami potiska v zbirni podzemski rezervoar v Vo-robjevu na najvišji točki Leninskih gričev. To je rezervoar vode, za primer o-kvare pri kaki stranski vodovodni postaji. Drugi vodni vod se steka v Moskvo in Učinskega rezervoarja, ki črpa vodo iz Volge, ki je od Moskve oddaljena več sto kilometrov. V tem rezervoarju «počiva» in se bistri na milijarde litrov vode, ki se nato skozi ogromne 28 km dolge cevi pretaka v prečiščevalno postajo. Te cevi so tako debele, da bi mogel skoznje voziti desettonski tovorni avtomobil. Tretji vir voda za Moskvo se steka kar neposredno po mreži tanjših vodovodnih cevi pod mestom. In tako pod ulicami in trgi gre vsakih 5 minut nad 250.000 veder vode, ki jo porabijo Moskovčani. Vtem ko Moskva spi, se na njenih ulicah pojavijo kombajni, katerih skrb je asfaltiranje in vzdrževanje ulic: Mesto šteje okoli 3000 ulic in 200 mostov, skratka 15 milijonov kvadratnih metrov površine. Cas za ta majhna popravila pa je kratek: od ene do petih zjutraj. Zato ulični kombajni prinašajo s seboj ogromne «tei> mose* že vrelega asfalta. Naprava avtomatično čisti nastalo razpoko ali vdolbino, jo z asfaltom zapolne in za tem električni »likalnik« asfalt še zravna. Reke pod ulicami Ti strokovnjaki pa morajo skrbeti še za vzdrževanje rek. Skozi Moskvo je nekoč teklo kakih deset rek r Pred tvojega maternega upravnimi organi ■ioio,* *°di*či. Tam, kjer so Pnraimi enoti Dri- j, nWiouman,l‘n* v vei,!u: v t ' s'rat“ <°t n.* dv*h jezikih, v je- v jezik tudi uradni v up, »mislu, da jav-rNut- aua (občine, okraji) (občine, okraji) » ■* n, Jt3i jezikih, v je-/fin« n?*ine in v jeziku ” dotični republiki i slovenskem, i' e,r4 godala; 21.15: Oddaja o morju avtorja: Luigi Candoni, Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 8 00: Prenos RL; 12.00: Glasba ?a vas; 13.40: Dvajset minut 7 orkestroma Andre Kostela-rietz in Mon>a Liter; 14.00: Iz operniga sveta; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Poje zbor Jonny Dorelli; 17 00; Album pesmj; 17.30: Novi artisti pri mikrofonu; 18.35: Pesmi smeha; 20.50: Varietejska panorama z Mino. III. program 17.00: Skladbe Sergeja Prokofjeva; 18.30: Skladbi Christiana Canabicha in Adolfa Hasse- in pomorščakih; 22.15: Za ljubitelje modernih ritmov; 23 05: Nočni komorni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev. Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za otroke; 18.00: Nikoli ni pre- pozno; 18.30: Dnevnik; 18.45: O-sebnost; 19.30: Pisma TV; 19.45: RTV Zagreb; 15.10: Zabavna Jal /f30; T^/h' Sil/Iadrl’a Obrazi problemov; 20.30: Dnev- f klavlr/ “nv ^ S -it: 2105: Moliere: .Namišlje- koncert (Mozart Britten) 2 .3 koncu dnevnik koncept (Mozart, Britten), glasba; 15.30: Igra godba L. M. Slovenije; 16.00: Parada orkestrov; 16.40: Wolf-Ferrari »Štirje grobijani«; — drugo dejanje; 17.4u: Plesna glasba; 18.00: Pre- 21.30: Bilora; 22.40: Skladbe Erika Satie, Igorja Stravin- riosRL; 19.00: Igra orkester ^andsa Poulenca. Jug. televizija Maurice Larcange; 19.30: Prenos RL; 22.15: Honneger: kon-ceru-.o za la flavto, angleški Beograd 20.00: TV di.evnik; 20.15: Carlo Menoti »Konzul« — opera — prenos lz gledali-8.05: Emil Adamič — Kruno šča. Slovenija _v sv Jugoslovanski gospodarski načrt 1961-65 Osnutek družbenega nači-ta gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1961-1965 je sestavljen. Prvi del osnutka načita vsebuje gospodarsko -politične cilje gospodarskega razvoja v prihodnjih petih letih. V drugem delu so navedene osnovne smernice gospodarskega razvoja in po-arobm obdelani načiti družbenega proizvoda in narodnega dohodka Jugoslavije. V tretjem delu je obdelan petletni razvoj posameznih gospodarskih področij, četrti det pa govori o faktorjih, ki zahtevajo uresničenje programa razvoja dežela, o razvoju socialističnih odnosov in obveznostih za izpolnjevanje nalog novega petletnega načita. Italijanska razstava v Vancouverju Na osnovi določb ministra za zunanjo trgovino bo 1CE organiziral uradno italijansko udeležbo na «Br:';ish Columbia International Trade Fair«, ki bo v Vancouverju od 3. do 13. maja 1961. To udeležbo bodo predstavljali Informacijski urad, dokumentacija in kolektivna razstava italijanskih proizvodov. Za razstavo proizvodov bo imela Italija na razpolago 14 pa« viljonov po 12 kv. m, ki pa se bodo lahko še razširili glede na tehnično . organizacijske potrebe. Za povečanje britanskih izmenjav z Vzhodom Predsednik britanskega sve. ta za povečanje mednarodne izmenjave lord Boyd Orr se je zavzel na nekem sestanku v Londonu za razširitev trgovinskih odnosov z deželami vzhodnega bloka. Po njegovi sodbi bi lahko angleški izvoz v države s kolektivno esonomijo dosegel letno vrednost pol milijarde sterlin, medtem ko dosega sedaj vrednost okrog 150 milijonov sterlin. Angleški predstavnik je izrekel naklonjenost glede sprejema nedavne sovjetske ponudbe za trgovinski sporazum med obema državama za dobo 15 let. Zahteval je ukinitev sedanjih omejitev za izvoz v vzhodne države, kreditne in druge olajšave za večja naročila britanski industrij kakor tudi pobude za povečanje izmenjave tehnične pomoči med Veliko Britanijo in Vzhodnim blokom. 225.000 delavcev na družbenih posestih v Jugoslaviji Z deset tisoč novimi delavci na velikih kmetijskih posestih v Jugoslaviji se je število v socialističnem sektor, u zaposlenih delavcev povzpelo na več kot 225.000. Kot beleži statistika je ze letos v Jugoslaviji manj' kmetijskega kot nekmetijskega prebivalstva, v prihodnjih letih pa pričakujejo še večji dotok delavcev ne samo v industrijo temveč tudi na velika kmetijska posestva. Do leta 1965 bo socialistični sektor previ-doma zaposlil še nad 13O.UO0 novih delavcev. NajvečJa atomska centrala na svetu V začetku prihodnjega leta bo Veuka Lntamja zavela graditi največjo atomsko centralo na svetu. Ta centraia bo zrasla na obali Severnega morja, v bližini Sizewella v groiiji Sufioik in bo, imela jasost 580 MDelovati oo začela labb in bo zahtevaia okrog 5o milijonov šterlingov investicij, h postavitvijo te naprave bo Veliaa Britanija razpolagala s kompleksom jedrskih central z instalirano jakostjo 3 milijone kVv, kar bo odgovarjalo eni desetini sedanje jakosti vseh električnih central v državi. Nova centrale bo vrste «Caluer-Hall« in bo imela dva rektorja na plinsko hlajenje. Izvoz turškega tobaka Pristojne turske oblasti so objavile kontingente tobaka, ki je namenjena za izvoz v sezoni 15o0-t>l v Zahodno Nemčijo, uSn, SZ, Poljsko, Madžarsko, Finsko, Egipt in Izrael. Za Nemčijo je predviden kontingent 4.000 ton, za Poljsko in SZ po 3.o00 ton, za Madžarsko 2.000 ton, za Finsko in za egiptsko pokrajino ZiAR po 1000 ton, za Izrael pa 500 ton. Novi agtegat v Kaknju V termoelektrarni Cakiči prt Kaknju v Jugoslaviji so na dan republike spustili v pogon četrti agregat z močjo 92 MW, s čimer je biia dokončana druga stopnja v gradnji tega pomembnega e-nergetskega objekta. Sedanja letna kapaciteta te elektrarne je 700 milijonov kVVh. S četrtim agregatom zna=a njena moč 128 MW aii 16 MW manj od hidrocentrale na Neretvi v Jablanici. Svetovna potrošnja mesa Po ameriških statistikah na osnovi 37 držav se je svetovna potrošnja mesa leto* znatno povečala. V 21 državah od 37 je ta povišek posledica povečanih dohodkov prebivalstva. Potrošnja na o-sebo gre od minimuma 4 kg letno na Japonskem do maksimuma 105.3 'kg v Avstraliji in Uragvaju. Tema dvema državama sledijo z največjo potrošnjo mesa na osebo: Nova Zelandija (100 kg), Ar-gentina (74.25 kg), ZDA (72. kg), Danska (66.15 kg), Kanada (62.10 kg), Paragvaj (60.30 kg), Velika Britanija (59 kg), Francija (55.80 kg). Potrošnja v Jugoslaviji znaša 20.70 kg, na Portugalskem 19.80, v Grčiji 18 kg, v Spanji 15.75 kg, na Filipinih 9.90 kg, medtem ko je v Italiji Se nižja. Sovjetska zveza je z 29.25 kg na 27 mestu med 37 državami. 49 odstotkov celotne potrošnje mesa na svetu (brez Kitajske) je v letu 1959 odpadlo na goveje in telečje meso, 42 odst. na svinjsko, na ovčje in kozje 8.5 odst., na konjsko meso pa 0.5 odst. PRIMORSKI DNEVNIK 2. decembra (aoriško-benešlii dnevnik Objavili so načrt novih avtomobilskih cest v državi Novi načrt sploh ne omenja ceste Palmanova-Gorica Če se načrt za to cesto naknadno ne vnese v perspektivni načrt, tedaj bo zamisel za podaljšanje ceste do Ljubljane padla v vodo V goriških gospodarskih in političnih krogih se daje izreden pomen gradnji avtomobilske ceste Palmanova-Gorica, ker bi bilo mogoče to arterijo podaljšati do Ljubljane, kar bi ustvarilo zelo važno prometno žilo, ki bi na najkrajši način povezala Severno Italijo z Jugoslavijo in Srednjo Evropo. Predlog za gradnjo te ceste in njeno nadaljevanje do Ljubljane so izdelali in ga najbolj odločno zagovarjali ravno goriški gospodarski krogi, katerim so se pridružili Mimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiii Danes seja občinskega sveta Danes zvečer bo seja gori-škega občinskega sveta, na kateri bodo nadaljevali diskusijo o sporazumu, ki ga občinska uprava hoče skleniti z družbo ATA. Na zadnji seji je diskusija obstala okoli nekaterih členov, ki so jih sve-tovalci-pravniki temeljito razložili. Razstava slik Palčiča na sedežu «S. Gregorčič» V prostorih Akademsko-sred-nješolškega kluba «Simon Gregorčič* bo do 6. decembra odprta razstava mladega tržaškega slikarja Klavdija Palčiča, ki so jo otvorili prejšnjo soboto. Slikar razstavlja 25 del, med katerimi je dosti linorezov. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. tudi politiki, ker so spoznali, kolikšnega pomena bo ta objekt za Goriško. Ko je vse kazalo, da je zadeva na najboljši poti do uresničenja, je prišla iz Rima nepričakovana vest', da osrednje oblasti niso vzele v poštev goriškega predloga. Pred dnevi so namreč objavili načrt medministrskega sveta za obnovo (CIR) o gradnji avtomobilskih cest v desetih letih s prispevkom IRI, v katerem ni ne duha ne sluha o toliko zahtevani gradnji avtomobilske ceste Palmanova-Gorica. To je v nasprotju z obljubo ministra za javna dela leta 1958 na seji komisije, da bodo načrt pregledali in vanj vnesli gradnjo odseka Palmanova-Gorica; prav tako pa je v nasprotju z izjavo Alessan-drinija v poročilu k proračunu omenjenega ministrstva. Ne smemo pozabiti, da so se v prid te ceste izrekli strokovnjaki junija leta 1958 na sestanku v Trstu, kjer so govorili o prometu v Treh Be-nečijah, ter marca 1959 v Se-strieru, kjer so govorili o alpskih prehodih. Na tem zadnjem shodu so v zaključni resoluciji želeli izgradnjo naj. krajše cestne povezave med italijanskim in jugoslovanskim cestnim omrežjem. Zadnja vest je zelo presenetila vse gospodarske in politične kroge v naših krajih, zlasti pa na Goriškem, kjer se je temu vprašanju posvetila velika važnost, ker si nadejajo, da bodo imeli več uspeha s cestnimi kot z železniškimi zvezami z Jugoslavijo. Poslanci Raffaele Franco, Vidali in Beltrame so s tem v zvezi poslali vprašanje ministru za javna dela, kaj je bilo storjenega, da se cesta vključi v perspektivni načrt, in če so vprašali za mnenje jugoslovanske oblasti, ki so, kakor sodijo, naklonjene takšni zamisli. Razdeljevanje blaga proste cone za december Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da so pričeli z razdeljevanjem blaga proste cone za mesec december. Potrošniki iz Gorice in Sovodenj bodo prejeli naslednje količine blaga: Sladkor: ta, mesec bodo razdelili 2,500 kg sladkorja na osebo na odrezek št. 27. Sladkor se bo prodajal po 170 lir kg. Kava: 250 gramov surove ali 200 gramov pražene kave na odrezek štev. 28. Olje: liter semenskega o-Ija na osebo, katero potrošniki lahko dvignejo pri običajnem trgovcu. Trgovinska zbornica naproša vše trgovce, da čimprej dvignejo na sedežu trgovinske zbornice bone za dvig blaga. iiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiitiiittifiii Seja odbora trgovinske zbornice Sklep o nagraditvi delavcev uradnikov in raznih podjetij 'OK Za mednarodno nogometno tekmo z Italijo Nekaj novih igralcev v avstrijskem moštvu? Danes je gotova samo zamenjava poškodovanega Kollerja z Barschandtom DUNAJ, 1. — V nedeljo ali najkasneje v ponedeljek bo avstrijska nogometna zveza • bjavi-la imena igralcev, iz katerih bodo nato sestavili reprezentanco, ki bo nastopila v soboto 10. t. m. v Neaplju z Italijo. Izbrane igralce bodo najprej zdravniško pregledali in takoj Skupno bodo razdelili 30 zlatih kolajn - Odobritev raznih prispevkov Na včerajšnji seji odbora trgovinske zbornice, kateri je predsedoval Giovanni Bigot, so sklenili razpisati za leto 1960 natečaj, s katerim bodo nagradili vse tiste osebe, ki so večji del svojega življenja delale pri enem podjetju, ali pa pripomogle h gospodar, skemu napredku. Tem nagrajencem bodo razdelili 30 zlatih odlikovanj. Odlikovance bodo izbrali na sledeči podlagi: Delavci v tovarnah goriške pokrajine, ki so neprestano vsaj 30 let zaposleni pri enem podjetju; voditelji podjetij v goriški pokrajini, ki so neprestano v službi pri istem podjetju vsaj 35 let, ki so kvalificirani voditelji podjetja vsaj 20 let, ali opravljajo vodilne posle pri istem podjetju vsaj 30 let; liiHtiiiiiiiiimiiiiiimiiilliiiiiiuiiiiiiiiiittiiHiniiiiiiii .................................................................................................... Izpred sodišča Ilegalno je prekoračil da bi se odtegnil varuštvu_____________________ V veleblagovnici Standa je ukradla 21 predmetov, toda skupna vrednost je znašala samo nekaj nad 2 tisoč lir - Divji lovec zasačen pri zanki mejo strica Pred goriškim okrajnim sodiščem bi se bil moral včeraj zagovarjati 19-letni Franco Vacca, stanujoč v Sissa Bor-gonova (Parma), ker je 9. septembra tega leta ob 3. zjutraj ilegalno prekoračil državno mejo med Italijo in Jugoslavijo Obtoženec je z vlakom prispel v Gorico in ko si je nato malo ogledal okolico meje, je v bližini Mirna izvršil svojo namero. Poskus se mu je posrečil in je zato nemoteno sedel na jugoslovanski avtobus ter se z njim odpeljal v Ljubljano, kjer se je javil tamkajšnjim policijskim oblastem, ki so ga po nekaj dnevih pripora vrnili italijanskim ob'astem na obmejnem bloku v Sežani. Pri zasliševanju je Vacca izjavil, da je zbežal v Jugoslavijo, da bi se s tem odtegnil varuštvu svojega strica, pri katerem je stanoval, ker je opazil, da je njegova prisotnost v hiši nezaželena. Ohioženec je bil namreč 4 mesece v umobolnici v Color-no in je komaj pozneje prišel v varuštvo strica. Sodišče je spoznalo mladeniča za krivega in ga obsodilo na 2 meseca zapora pogojno ter na 10.670 lir kazni. Kazen ne bo vpisana v kazenski list. Branil je odvetnik Carra iz Parme * * * Zdi se, da ima veleblagovni- ca Standa izredno privlačno moč. da zamika obiskovalce, da si vzamejo kak nedovoljen ali bolje rečeno neplačan spominček. Za tak prekršek je bila včeraj pred okrajnim sodiščem razprava proti 21-let-ni Jožici Ipavec. Obtožena je bila, da je 31. acgusta tega leta okrog desetih dopoldne napolnila svojo torbico z najrazličnejšimi pred. meti, pozabila pa je pri tem na plačilo. Človeku se izredno čudno zdi, česa vsega se ljudje lahko polastijo preden jih kdo izmed uslužbencev o-pazi, čudi se pa lahko tudi nad malenkostmi, ki obiskovalce zamičejo, Ipavčeva je namreč izmaknila kar 21 predmetov, in sicer najrazličnejših, pri vsem tem pa je bila skupna vrednost borih 2.230 lir. Ker je obtoženka pri policijskem zasliševanju dejanje priznala, jo je sodišče v odsotnosti obsodilo na 2 meseca za -poia pogojno in 2.000 lir kazni. Plačati bo morala tudi sodne stioške. Kazen ne bo vpisana v kazenski list. Uradno jo je branil odv. Sardogna. # # * Jesen je tu in z njo lov. Ob nedeljah pojejo puške, ki imajo za to dovoljenje, v tednu si pa divji lovci hladijo stras'. Tudi 40-letni Bruno Hlede iz Steverjana se je pustil premagati od te strasti in se je zato moral včeraj zagovarjati pied okrajnim sodiščem. 24. oktobra tega leta sta lovska čuvaja Valentino Godeas in Pietro Montanari opravljala svojo običajno službo, ko sia v ločniški lovski rezervi, in sicer pri «Gradiškuti» opazila štiri zanke, ki so bile nastavljene na lovski stezi. Skrila sta se v grmovje in čakala. Pcsebno skrbno sta pazila na eno izmed štirih zank, ki je bila premaknjena, ker sta vedela, da jo bo divji lovec pri svcjem obhodu zopet postavil na mesto. Po dolgem čakanju ob 17.20 je prišel mimo obtožen- Hlede v spremstvu neke ženske ter popravil premaknjeno zanko. Tedaj sta oba paznika planila iz svojih skrivališč in ustavila obtoženca. • Se. sem samo na sprehod«, je izjavil Hlede na sodišču, « i: nisem jaz postavil zank. industrijska, trgovska in kmečka podjetja, ki niso spre. menila svojega značaja in so vsaj 50 let neprestano delovala na področju pokrajine, odnosno vsaj 25 let, če so neposredni obdelovalci, ali obrtniki vpisani v pokrajinsko obrtniško zbornico; industrijska, trgovska, kmeč. ka in obrtniška podjetja malega obsega, ki so uvedla tehnične izboljšave in javne u-sluge; osebe, ki so v zadnjih treh letih patentirale industrijski izum posebne važnosti. Odborniki bodo vrhu tega podelili nekaj zlatih odlikovanj lastnikom kmetij, industrijskih, trgovskih in obrtniških podjetij, ki so s tehničnimi izpopolnitvami ter or. ganizacijo važnih industrijskih kompleksov v veliki meri pripomogli k ekonomskemu in socialnemu dvigu, delavskega razreda. Nagrade bodo javno razdelili v sejni dvorani trgovinske zbornice. Po imenovanju številnih operaterjev za stalne in nadomestne člane pokrajinske davčne komisije — posebnega oddelka za spore glede plačevanja davka na promet, so sklenili izplačati običajni prispevek pokrajinski ustanovi za turizem za leto 1960. Proučili so nekatere sklepe ostalih trgovinskih zbornic o sajenju topol, obveznem cepljenju proti slinavki in parkljevki, gojenju sviloprejke in zakonskem osnutku o delovanju mlinov manjših velikosti. Proučili so prošnje ustanov, zvez in raznih odborov naše pokrajine za organiziranje razstav in sejmov v prihodnjem letu. Sestavili so koledar z vsemi tistimi manifestacijami, ki bodo v zadostni meri propagirale značilne krajevne izdelke. Po odobritvi obračuna za leto 1959-60 pokrajinskega po-gozdovalnega konzorcija in iz. plačilu prispevka poskusnemu kemično-agrarnemu zavodu za leto 1960 so odborniki proučili številne upravne zadeve in vprašanja, ki se tičejo osebja, ter končno sklenili izplačali navadne in izredne pri- Videl sem pa zanko na stezi, spevke ENAPI in obveznemu in jo hotel premakniti*. Izgovor se je pa sodišču zdel kaj malo prepričljiv in je zato obtoženca obsodilo zaradi lova brez dovoljenja, ker je lo-vil s prepovedanimi sredstvi v revirju ter v obmejnem pasu, ne da bi imel tozadevno dovoljenje. Obsoje je bil na 9.696 lir globe in na poravnavo sodnik stroškov. Uradno ga je branil odvetnik Testa. Scdnik Fabiani, zapisnikar Smet. konzorciju za tehnično vzgojo ter dopolnilnim vajenskim šolam. Ob zaključku so ob prisotnosti delegata goriškega župana dr. Gallarottija proučili nekaj vprašanj, ki se tičejo proste cone; posebno so se zadržali na ureditvi kon-tingeniiranja blaga po znižanih cenah in na nadzorstvu prodajnih cen tega blaga, ker so se pojavili primeri znižanja cen po vsej državi, kot na primer za sladkor. nato se bo začel trening. V torek in v sredo bodo priprave še pospešili in ni izključeno, da bodo avstrijski reprezentanti nastopili proti kakemu moštvu v kratki trening tekmi. V četrtek bodo Avstrijci odpotovali v Italijo. V glavnem bo ostalo ogrodje reprezentance v primerjavi z zadnjimi nastopi nespremenjeno. Morda bodo morali, in to po sili razmer, zamenjati enega ali dva igralca. Avstrija se je zadnje čase, po razočaranjih, ki jih je doživela v pretekli sezoni, precej dvignila predvsem po zaslugi igre, ki je zelo kvotirana na svetu. Cast avstrijskega nogometa so dvignile predvsem zmage nad Škotsko (4:0 na Dunaju), dalje nad Sovjetsko zvezo in tudi nad Španijo s 3:1 in 3:0. Čeprav je v zadnjem mednarodnem srečanju z Madžarsko izgubila z 2:0, pa so igralci pokazali odlično tehniko. Morda so imeli le nekaj smole, ker sta oba gola padla s hitrima protinapadoma domačinov in to v trenutku, ko so bili vsi Avstrijci v... napadu. Prav gotovo bodo morali pustili doma levega krilca Kollerja, ki si je nategnil mišico. Njegovo mesto bi moral prevzeti kapetan Sportkluba Bar-schandt, ki bo tako igral v isti vrsti s kapetanom Rapiria in reprezentance Hanappijem. Govori se tudi o zamenjavi levega krila in za to to mesto bi prišla v poštev Maček iz Salzburga in Kalterbrunner z Dunaja. Vseeno pa kaže, da je Ti-tularec Skerlan kljub vsemu še vedno najbolj gotov in da je še vreden zaupanja. Govorijo tudi, da bi uporabili središčno trojico Dunaja in Ja bi Grasserbauer zamenjal Ho-fa na desni zvezi. Pripomniti pa je tudi treba, da so to le govorice in nič drugega. Zaradi tega je najbolj verjetno postava, s katero bo Avstrija igrala v Italiji, naslednja: SCHMIED (Wien); TRUBRIG (Lask - Liinz), SWOBODA (Au-stria-Dunaj); HANAPPI (Ra-pid), STOTZ (Austria - Dunaj), BARSCHANDT (Sport-klub); NEMEC (Austria - Dunaj), HOF (Šport klub), BU-ZEK (Wien), SENEKOWITSCH (Wien), SKERLAN (Sport-•klub). Za rezerve bodo: vratar Szanwald (Sportklub), bek Strobl (Simmering), krilec Skocik (Rapid), desna zveza Grasserbauer (Wien), levo krila Maček (Austria - Salzburg). NOGOMET GLASGOW, 1. — Škotska e-najstorica Glasgovv Rangers se iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii Kino v Gorici CORSO. 17.15: «Pogubljenci in junaki«, J. Hunter in C. T> wers, v barvah. VERDI. 17.00: «Kapo», Susan Strassberg, L. Terzieff; mladini pod 16. letom vstop prepovedan. V1TTORIA. 17.15: «Herakleje-ve pilule*, D. Manfredi, S. Koscina. CENTRALE. 16.30: ((Balada o vojaku*, V. Ibašiov, J. Pro-harienko. MODERNO. 17.00: ((Kapetan Koepenik*. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 12,2 s cpinje ob 14.10, najnižja 1,4 stopinje ob 5.50. Vlage 80 odstotkov. DE7I HNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči oaprta lekarna «d’Ud:ne», Ul. habatta št. 18, tel. 21-24. /,'VW je z zmago v povratnem kolu turnirja za pokal pokalov z 8:0 nad Borussio Munchen Glad-bach, plasirala za nadaljnje tekmovanje. Tudi prvo srečanje se je končalo z zmago Škotov s 3:0. ##* PARIZ, 1. — Čeprav je angleško moštvo Burnley doživelo v povratni tekmi za pokal prvakov poraz na igrišču Raim-sa s 3:2 (2:0), se je vseeno plasiralo v četrtfinale. Prva tekma se je namreč končala z 2:0 v korist Burnleya. PRIJATELJSKO SREČANJE Fortitudo (Milje) Tomos (Koper) 2:1 (1:0) KOPER, 1. — Ob državnem prazniku sta se pomerila v Kopru nogometni ekipi domačega Tomosa in Fortituda iz Milj. Gostje so zasluženo zmagali z 2:1. Na težkem, blatnem terenu je odločala predvsem hitrost. V tem pogledu so gostje precej nadkrilili domačine, ki se zlasti v prvem polčasu nikakor niso mogli znajti. Odlični vratar Krasna je preprečil, da so gostje dosegli v prvem polčasu le en gol. V drugem polčasu so se domačini v začetku nekoliko popravili in tudi izenačili, čeprav gre ta gol izključno na račun branilcev Fortituda, ki sta skočila za povsem vratarjevo žogo. V drugem delu drugega polčasa so spet prevladovali gostje, ki so zasluženo dosegli zmagoviti gol. Za Fortitudo sta bila uspešna Rusconi in Bazzaro, za domačine pa Valdevit. Pri gostih je ugajala zlasti leva stran napada, medtem ko sta pri domačinih zadovoljila Lukič in Mihelič. Srečanju, ki je potekalo v fair borbi, je prisostvovalo kljub slabemu vremenu okrog 400 gledalcev. llllllimilllllllllllllllllllllllllllllllHIlllUlllllimilllllllMIlIHnilUUIIIlIHIIIIIIMIiniHllllllllllIllIl Že šestič za naslov svetovnega prvaka Ray S. Robinson proti Fullmerju Srečanje bo prihodnjo soboto * favorit v razmerju 12; 5 Fullmer LOS ANGELES, 1. — V soboto bo vedno živahni in obenem tudi trmasti Ray *Sugar» Robinson že šestič nastopil v borbi za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije, ki mu je v preteklosti že pripadalo in ki si ga je Fullmer favorit razmerju 12:5. marca .1958. leta z zmago nad Carmenom ponovno osvojil. Ker pa ni branil naslova v določenem toku, mu ga je National boxing association odvzela. Zato se bo moral Robinson tokrat boriti z Gene-jem Fullmerjem, ki mu je nasledil. Ta je prišel do naslova z zmago nad Basiliom, do česar je prišlo 28. avgusta 1959. leta. Izvedenci so mnenja, da ima Robinson s svojimi 39. leti zelo majhno možnost, da bi uspel v tem srečanju. Ce pa hi uspel, tedaj bi bilo to prvič v zgodovini boksa. Full-mer je 10 let mlajši, vendar z Robinsonom, dodajajo izvedenci, se nikoli ne ve kako se bo dvoboj končal. Robinsona so spravili v teku njegove dolge kariere samo 1-krat s K.O. na tla. To se je zgodilo bolj zaradi neznosne vročine kot zaradi udarca tedanjega Robinsonovega nasprotnika Joeyja Maxima, ki mu je 25. junija 1952. leta skušal odvzeti naslov srednjetež-ke kategorije. Robinson je prvič postal svetovni prvak v srednji kategoriji pred desetimi leti to je 14. februarja 1951. leta. Tedaj je premagal s K.O. v 13. rundi svojega rojaka Jacka La Motto. Nekaj mesecev kasneje ga je moral prepustiti Angležu Randolphu Turpinu, a je ponovno prišel do njega septembra istega leta. Po prekinitvi kariere se je Robinson premislil in ponovno stopil v ring: decembra 1955. leta je bil zopet svetovni prvak. Tedaj je premagal Carla Bcba Olsona in končno ga je meral prepustiti januarja 1957. leta sobotnemu nasprotniku Fullmerju. Maja naslednjega leta pa je moral Fullmer ponovno prepustiti krono najboljšega na svetu Robinsonu. Tedaj je stopil na plan Carmen Basilio. ki je črnopol-temu bombarderju, kakor so ga imenovali, odvzel, toda le začasno, naslov: marca meseca ga je moral ponovno prepustiti Robinsonu. Po odvzemu naslova je Robinsonova čast precej padla, predvsem zaradi dveh porazov po zaslugi Paula Penderja. V seboto bo Robinson praznoval svojo 154. borbo in se bo predstavil nasprotniku prvič v karieri, z dvema porazoma po zaslugi istega boksarja, to je Penderja. Prav zaradi tega je ki si Basiliom ze 25. petič za zmago v BOKS Na prošnjo Odreda odloženo srečanje Trst-Ljubljana Boksarskega srečanja med Trslom in Ljubljano, ki bil na sporedu za soboto 3. t. m., trenutno ne bo. Vodstvo ljubljanskega Odreda je namreč zaprosilo prireditelj za začasno odložitev, ker ni moglo urediti vse potrebno za potovanje v tujino, ker so bili vsi uradi zaradi državnega praznika zaprti. Prireditelji so privolili in bodo čimprej javili nov datum. Upajo tudi, da se jim bo posrečilo v tem času pripraviti tudi dvoboj kakega boksarja z olimpijskim prvakom Ninom benvenutijem. BOKS Dick Tiger britanski prvak EDMONTON, 1. — Enaintridesetletni Nigerijanec Dick Tiger je preteklo noč ponovno osvojil naslov prvaka britanskega imperija srednje kategorije z zmago s tehničnim k. o. v deveti rundi nad Kanadčanom Wilfom Greavesom. # * # MILAN, 1. — Svetovni prvak lahke kategorije Joe Brown. ki se bo 7. decembra spoprijp; z italijanskim prvakom Giordanom Campanjem, je danes pri pel iz Amsterdama z letalom na letališče Mal-pensa. Letalo bi moralo pristati na letališču Linate, vendar je pilot dobil nalogo, da zaradi goste megle pristane v Mal-pensi. TENIS MELBOURNE, 1. — Američana MacKay in Buchholz se tosta srečala v finalu posameznikov prvenstva države Victoria. Prvi je v treh setih piemagal Angleža Sangstera, diugi pa rojaka MacKinleya. Prvenstvo goriške nogometne podzveze Branik - jesenski prvak z odlično razliko v Tolmin, lanski prvak Primorske, šele tretji Primorje na dnu lestvice V nedeljo je bila v Anhovem zaostala prvenstvena ma VII. kola goriške nogometne podzveze meti domačo ena storico in Primorjem iz Ajdovščine. V zelo napetem in “ benem srečanju so zanesljivo zmagali domačimi z rezulta 3:1, polčas 1:0. V Šempetru pri Gorici sta Sc- _ ' za P* v nedeljo pomerili enajstorici Nove Gorice B in Adrie iz Mirna. Tekma se je končala z visoko zmago Novogoričanov 7:1, polčas 3:0. Ker igra Nova Gorica B v goriški nogometni podzvezi izvem konkurence, tekma ni vplivala na tablico nogometnega prvenstva. Po končnem jesenskem delu prvenstva je tablica goriške nogometne podzveze naslednja: Branik Anhovo Tolmin Adria Primorje Vipava 4 0 1 4 0 1 3 1 1 1 2 2 1 1 3 9 0 5 32:8 13:11 16:10 7:12 6:15 3:19 Branik iz Nove Gorice je zanesljivo zasedel prvo mesto in * tem osvojil naslov jesenskega prvaka goriške nogometne podzveze. Med prvenstvom je Branik dokazal, da se je zelo skrbno pripravil, zaradi česar uspeh ni izostal. Spričo velikega števila igralcev ni bil nikoli v težavah za sestavo moštva. Napad Branika je bil z-rtdno učinkovit, kar najbolje dokazuje visok količnik golov, k- je 32:8. Branik je bil do zadnjega kola neporažen; v Tolminu pa je moral požreti grenko pilulo poraza v tekmi, k: se je končala z rokometnim tezultatom 7:6 v korist doma-č.nov. Enajstorica Anhova je z drugim mestom prijetno presenetila. To mesto je zasedla po-v:em upravičeno, saj ima isto število točk kot prvoplasirani Branik, toda precej slabšo razliko v golih. Anhovski cemer-mnarji e-o izgubili samo srečanje z Branikom v Novi Gorici; napravili pa so lep podvig, ko so Tolminu na njegovem igrišču odnesli obe točki. Letošnii uspeh dokazuje, da je Anhovo krepko uredilo svoje vrste 'ir da bo tudi spomladi poseglo v borbo za najvišje mesto v gorišlki nogometni podzvezi. Lanski prvak Primorske Tolmin Je letos razočaral in je zasedel šele tretje mesto, kar je zanj neuspeh. Kaže, da »o se Tolminci malo uspavali nad lanskim uspehom in so se slao-še pripravili na letošnje prvenstvo. Razen tega so startali c-s,abljeni, ker so štirje igralci cdšli v JLA na odsluženje kadrovskega roka. V zadnjih kolih pa se je Tolmin močno popravil in se je spet vrnil v staro formo, ko je zanesljivo pobiral točke doma in zunaj. To je moral n* svoji koži občutiti tudi jesenski prvak Branik, ki je pustil v Tolminu obe točki. Kljub tretjemu mestu pa bo Tolmin spomladi prav gotovo krepkeje posegel v borbo za prvo mesto, saj zaostaja za vodečima na lestvici samo za .tečko. Moštvo Adrie iz Mirna si je zagotovilo četrto mesto v sredi tabele, kar je povsem realno. V tem delu prvenstva so mirenski usnarji najbolj presenetili, ko so se iz Tolmina vrnili s točko v žepu. Prejšnja leta je bilo Adrio težko premagati na njenem igrišču, letos pa so Mirenci popustili v tem pogledu in sta Branik ter Anhovo odnesla ves izkupiček. Le-tos nastopa Adria tudi z mladinskim moštvom, kar odpira temu, izrazito delavskemu klubu, nove perspektive, posebno re, ker je prejšnja leta kro- enstva r.ično bolehala prav manjkanjem igralcev. V jesenskem delu prv' , pa je najbolj razočarala e siorica Primorja iz Ajd°vs(jnJ k; se je tokrat znašla na ^ lestvice, kljub temu, da je la prejšnja leta v primorsk1 ^ gometni podzvezi vedno zgornjem delu tabele. k**0* ; bilanca Primorja ni zavidl) ^ samo tesna zmaga 2:1 Pr0 1 ^ vmeu ((sosedu* iz ViPaVe e točka z domačih tal iz proti Adriji je bore »alo-morje bo moralo po zlnuv0j{ počitku nujno urediti * % vrste, če bo hotelo, da ^ njegovo ime in enajstoncz bila nekdanje ime in ve : tal0 Novinec Vipava se n1 jg. slabo odrezal kot bi lahko p ali na prvi pogled. Ce ' ^ memo katastrofo v NoVi ^ ci. kjer so izgubili z 1 ’-]t se mladi in borbeni ViP3 tekme v tekmo popravi)3 ^ postajali vse trši oreh 23 sprotnike. To najbolje “®. ^ jejo rezultati tekem P roti hovem, Tolminu in AdriJ1' so jih izgubili s tesnim1 o! tati. Pri tem velja omem^j je šlo več točk po gobe zvCeV, neizkušenega napada Vip3 ^ ki ni znal izrabiti lzre°° 0joV. I h priložnosti za doseg0 ” p C e se bo mlada enajstof’ ^ pave vestno pripravila, 0 9 mladi nekaterim naspf° 'jjjjJ prav gotovo odščipnila t( čko. Poglavje zase je en3S re4 idrijskega Rudarja, ki J® ;eti celo uspešno igral v v ni ljubljansko-primorski (l| letošnjem prvenstvu )e 0 i* par t»(kem in nato 'tlavr8(|aU' nešportno odstopil od rlj(jfjja n;ega tekmovanja. Ker 'n -goJn°j(ati z bogato telesno-vzi športno tradicijo ne sme ^e(r brez nogometa, bi bilo Ptl ■rfll no, da bi med zimo sam gometni klub in uredili ve vrste, da bi jahko (e di spet začeli tekmovat1- (c-e potrebno zaradi kont' ^ nogometa v Idriji, ki t°- ko pristašev, ne glede da bodo startali brez točk3- Z najnovejšimi Itstt Izšla je sedma d «Agenda IN A SP i:iu V preteklih dneh J3 M* sedma izdaja majhne, no urejene knjižice ‘ jzd ISA sporu. To brožnro ja leto za letom leti i zionale delle Assicitra ^0t vsebuje celoten pre9lev W nega dni. udejstvovanja Letos je agenda 50 pj beli zanimiva, ker Pr’,.mpi3 „ polne izide zimske ° f v Squaw Vallegu u* ’’ taa‘. i gei ter za primerjav • ha ii jvtartfl, so zultate iz olimpiad* bournu. Knjiga je 133 peresa novinarja ma ‘lStot)11' vita, s katerim so s° )l0 te tudi drugi znane pisci področju. e Brošura je tudi ^ celo z barvn’ „fir . . Jde1?> ' ze najboljših atletov prcmljena snetki in v njej nala^"l«et> '1 ze najboljših atletov agoe posebno olimpijskih z vo0^r cev. Zanimivo je ,u je posvečeno Italijansm metni reprezentanci, tvoc, slavi 50. obletnico nd J j, njv. Ne bomo Prej ■ nCs rečemo, da že se riJ\0d fi 110 pričakujemo Pi,0 ^ osmo ‘Agendo*, k’ ±gij ' dvoma tehnično še polna. BORIS PAHOR: m Onkraj pekla so ljudje Romun «Gospod» je rekla, «Da». In takrat se je prebudil in videl, da mu ponuja termometer «bte sanjali, kaj lepega?* Opazoval jo ]e skozi sanje. «Potem škoda, da sem vas motila,* je vzkliknila in zamahnila z reko. Ob njegovi skrivnosti je za hip pomolčala. »Danes bom hitro opravila*. In skomignila je z rameni. «Kaj, ko pa so vsi odš>i v Pariz!* Tedaj se je spomnil. «Saj res. Štirinajsti juliji* »Nocoj bodo v PaVizu plesali po ulicah in trgih,* je odsotno rekla DEVETO POGLAVJE Zdravnica je bila pri pregledu bolj razburljiva kot po navadi. Tudi z gospodično Chatain, ki jo kakor zmeraj spremlja z zapisnico v rokah. «Po pregledu bomo poskusili pnevmotoraks » «Pustite za zdaj,* je rekel in se nasmehnil. Gospodična Chatain je pogledala najprej njega, potem zdravnico, ko da hoče preprečiti neizogiben spopad. «Zapišite sil* In sivolasa glava je razdraženo trznila. «Ne bo se posrečilo,* je neprizadeto rekel. Hotel je dati besedam tisti na pol lahkotni, na pol obzirni naglas, ki ga ona s svojim značajem uvaja v pogovoru z bolniki. «To imam odločati jaz,* je rekla in se zasuknila. Zdelo se je, da bo odšla, a se je samo prestopila. ((Menda sem jaz zdravnik, ne vi, kaj?* je jezno rekla. «Ta bi bila lepa! Sem jaz zdravnik ali on?» Obrnila se je h gospodični Chatain; »Ste si zapisali, gospodična Chatain?* «Oui, doeteur,* je mirno odgovorila Chatain. «Prav. Po pregledu bomo poskusili.* A videti je bilo, da njena samovolja ni zares tako trdna, ker hitro je nadaljevala, ko da sunkovito napada gospodično Chatain: »Hoče ozdraveti ali noče ozdraveti? Kaj? Takšnega pa še ne. A vi veste, gospodična Chatain, kakšna je njegova radiografija. Kako? No, tedaj sem jaz zdravn.k ali on?» «rrav gotovo, da vi,» je rekel in se nasmehnil kakor v znamenje sprave. (.Potem prepustite moje posle meni! Ta je lepa. Jaz vem, kakšna je n.egova radiografija. Ali nisem jaz zdravnik?* Skrčil je noge pod rjuho, da bi njegovo vodoravno telo ne bilo tako razorožimo pred dvema ženama, ki «to-jita v belih predpasnikih ob njegovi postelji. «Da, poskusili botruj,* je rekla in zdelo se je, da bo odšla, in gospodična Chatain je tudi že položila roko na kljuko. A spet se je samo zasuknila na mestu. «Vi se nimate ničesar bran.ti,» je spet vzrojila ter z ihto udarila z gumijastima cevkama stetoskopa ob beli predpasnik. A na vratih se je spet obrnila. »vaše mesto,* je rekla, ko tla hoče zadoščenje za njegovo trmo, «je tam zunaj, na ležalnem stolu!* Konce je poševno sijalo na kostanje in soba se je počasi predajala valu dopoldanske toplote; to prehajanje ozke in podolgovate sobe v topio ozračje je kakor drsenje čolna s peščenega proda v mlačno morsko vodo, ostanki jutranjega hladu pa so lagodni vali, ki se nevdnr izgubljajo v daljavi. Pošiljanje zraka med pljučni mreni. Pnevmotoraks. Dobro, a če človek noče, da mu bezajo z iglo ondod? Seve, da je takšna trma le malo razumna, a skomigne z rameni na račun razuma, kdo ve, kdaj bo spet napočii čas za presojanje o pametnem in nespametnem. A zdai bo ona vendar poskusila. Naj; tako in tako se ji ne bo posrečilo in potem ga bo prav gotovo pustila pri miru Seve, da ni pametno, a kaj je bilo morda pametno, ko je trmasto spal s svojimi bolniki? A je vseeno vztrajal Morebiti se mu je takrat zdelo, da se z Vaško prav zadosti okužita, ko nadevata umazane cunje umirajočim na podu v kotu njune sobe. Ali pa je človek v spanju dosti bolj ranljiv? Ne, njemu se je takrat zdelo, da j« že previdnost sama po sebi izpostavljanje nevarnosti, ker bi bil trenutek previdnosti kakor vrzel v vztrajnostni sili, ki ga nosi skozi pogin. Vsak presledek je lahao v kraljestvu smrti špranja, skozi katero se prihuli nesa ničen nič v telo. Ker tam je bilo telo kakor telo, ki na bojišču leži pod kupom mrtvih; potuhne se in ne diha in ne migne, da bi ga sovražnik ne opazil in bi se v pravem trenutku odplazilo po vseh štirih proti živl.iemu. A vendar je bila tisto jutro pretresljiva tista nepričakovana mokrota v ustih. Sprva je bilo kot večja količina sline. Vaška še ni bil vstal in on je hitro pomislil, da je še zelo zgodaj, kajti če ne, bi se Vaška začel motati na ležišču nad njim. Moral je vendar pred svitom oiibati hodnik obeh barak z drugimi snažilci. Da, sprva je bilo kakor obilna količina sline. Samo bolj tooia. In jo je pogoltnil, potem pa je prisluškoval grgranju bolnikovih prsi dve ležišči desno od sebe. Cez (lan bo izdihnil, s; je rekel, nato pa spet požrl toplo tekočino. Naenkrat pa je bil požirek prevelik in je sunkoma sedpl, medtem ko ga je prešinil dih prazmne. Bilo je, ko da je nekaj srebrnega počilo za čelno kosijo in hkaL v temi pred očmi, svet pa se je v tistem preblisku pokazal ves, v vsi svop celoti resničen in istočasno izgubljen. Tedaj je vstal in hitro šel po sredi ležišč iz sobe Pravzaprav je bežal, čeprav se je hkrati jasno zavedal, da sebi ne more nikamor ubežati. A morda je hotel na zrak. Na viak način se ni zavedal, kako je prišel v kopalnico, ki je imela medlo sivo svetlobo od še oddaljenega jutra Na sredi so s prhe kapali kanci v dolgih presledkih med tistimi štirim: lesenimi stenami in pečjo v kotu; a medla sivina je zadostovala, da je videl temno barvo na robcu. Menda je v tistem hipu prvič znres čutil, da je obkoljen od smrti z vseh strani. Misel pa je v enem trenutku zdirjala skozi večnost, ko da jo hoče z enim samim pogledom objeti in izključiti, obenem pa je njegova glava samogibno trznila, da bi se rešila bližajočega se vrtinca niča Sel je k oknu in se spet vrnil. In šel je spet k oknu. A bodeča žica pred oknom zdaj ni bila bodeča žica, ki jo gleda vse dni, ne da bi jo videl, Zdaj v smrtni jasnovidno- sti prvič čuti, da je ujet in da je to njegovo prv° fii ,- , l-.___________ i,; «e Z* nje hkrati tudi zadnje v belem poginu, ki se nanj in ga bo vsak hip zameglil. Takrat se )e tud' od i« J rt r b * | O l3 vedel, da je robec edini predmet, ki mu je osta s„o ma. A ko ga je tiščal v dlani, namočenega * r ga jo, mu je bilo, da drži v roki izgubljeni vir sV.0j ker ^; ljenja; spomin na dom pa ga je še bolj zbegal. ^i je v blisau prikazal njegovo ujetost. Menda je ,a jj|, pot na prestrašeni koži piavi smrtni pot, je P011^ pa u, Pomirili so ga takrat samo kanci, ki so c°Pa ment. Iz tistega njihovega glasu pa se je zbudi j1 ^ podoba revežev pod prho zvečer, ko pridejo jim vroča voda pere od griže umazane koJtu. Tak° 1°., bo- ‘‘ l» v daj se mu je zazdelo, da je prišla uia obračuna barsko delo, a hkrati se je prav v misli na svoje u svojo zaposlenost pomiril in se vinil i s svuj^jtnil ^jl Morda pa se je predvsem vrnil zato, ker je P°k°(n je no, a je bila spet samo prava slina. Na vsak na sP , ,- . - — . g* ji hvaležen Vaški, da je skoraj hitro zatem vstal ^n, u stil z gornjega ležišča, ker se je s tem začenjal ^ ra/'(' in bo morda vse spet pravilno. A hkrati ni no misliti na to, kajti to je bilo že kakor hotel > zUt,0Vr V r.eV on pa mora biti top in brezbrižen, če hoče še rati smrt. Seve, da po takšnem pretresu ni rn0yPnd3r'lgjč top in potuhnjen kakor prej, a biti jt treba da se ni nič zgodilo in da ni nič načelo gluhe, ne in slepe vere v samoohranitev. Prav pa naj poskusi; a Kakor tam. In segel je po nA!° it —- * ...... j- t-'- ....... r - - T3 -|1 Bomba nad Hiroširno. Po vseh zločinih zdaj *e,_ n, <(j bo pri tem docela t časniku od prejšnj _ k le za nameček, za kronanje vsega. Kakor kupol® ^ neznanske bazilike zla, zato da se človeku okuz e drobtinica zadoščenja, ki ga ima zaradi konca v "" mora biti apokaliptično, takšna množična smrt it>:i stva; I/III d [JUH d i 1 p liCIlU, IdKMlU UinOZKllH 31 j h na neki način še hujša kakor v taborišču.^ da pa ne. V taborišču so ljudje pred klavnico icu kiaviii«-- ,j, (Nadaljevanj« ' M