Šlev 63. V Lliauil, v ptiek M17. mnrcft 1922. Lelo L. Naročnina za državo SHS: sa celo isto naprej Din. 90-— ua pol leta „ .. „ 45'— sa četrt leta „ .. „ 22 50 sa en mesec „ .. „ 7-50 za inozemstvo: aelole.no.....Dm. i >0-— me-ečno 12-50 £=• Sobotna izdaja: = t Jugoslaviji. . . D.n, 10 v Inozemstvu . ■ . 20 — Pasamno Slcv. 75 pur. J 1 ■ 1 *.' 1 Ura m sCene inseratom:3 Enostolpna potitna vrata mali oglasi po 1C 4'— In I!-, veliki oglasi nad 43 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Prt večjem naročila popust Izhaja vsak dnn IzvzemSl ponedeljka ln dneva po pvaz* nlka ob 5. uri zjntraj. Mesečna prllona: Vestnik SK5Z. Poštnina plačana v Umi __Uredništvo Je t Kopitarjevi olloi Stev. 6/IU. Konopisl se ne vračajo; nefr<>nu Irana pismu se ne sprejemajo. Uredn. teioL štv. 50, apravn. šiv. 328. Političen list za slovenski tiaro! Oprava je v Kopitarjevi al. 8. — Hačun pošae uran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št. 349 za oglase, zagreb 9.011 sirajsv. 7563, pravre te dnual- 24.797 Jr. Korošec med rudarji. V torek, dne 14. t. m. se je vršil v )ruštvenem domu v Trbovljah rudarski hod, na katerem je govoril o socialni krili načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. {orošec. Dvorana je bila nabito polna. Dr. Ko-■ošec je v poldrugournem govoru orisal »se zle posledice kapitalističnega sistema, d zavira zdravi napredek človeške družbe. Delovno ljudstvo mora biti v borbi proti emu sistemu složno. Dokler se ljudstvo sa-no kolje med seboj, ne pozna strpnosti Irugega proti drugemu, podira drug dru-;emu gospodarske in strokovne organiza-jije, ne more biti kos sili kapitalizma. V ivoji borbi mora iti delovno ljudstvo ne ikokoma, nego korak za korakom. Delav-itvo, čigar upravičene zahteve gredo za so-iializacijo produkcijskih sredstev, naj si lajprej izvojuje obratne svete, v katerih ie bodo delavci pripravili za socializacijo. Delovno ljudstvo naj se zave, da se ne bo >orilo nikdar uspešno proti kapitalizmu, iokler ni zatrt kapitalistični duh v nas sa-nih in v celi človeški družbi. Zato mora ■avno delovno ljudstvo biti predbojevnik >ne ideje, ki je zmožna postaviti družbo n družabni red na trdna, pravična tla, mo-■a biti predbojevnik krščanskega socia-izma. Besedam dr. Korošca je sledilo živah-10 odobravanje. Glavni tajnik JSZ Sušnik e nato predlagal sledečo resolucijo: 1. Rudarji, zbrani na shodu 14. marca 1922 v Društvenem domu v Trbovljah izrekajo dr. Korošcu in Jugoslovanskemu k\ubi| popolno zaupanje. 2. Ker v danih razmerah rudarje prav posebno tlačijo davčna bremena, prosijo dr. Korošca, da se s svojim klubom odločno zavzame zato, da se eksistenčni minimum zviša na 12.000 Din letno. K dohodkom, ki se obdavčijo, pa naj se ne prištevajo ne družinske doklade, ne naturalni prejemki v kurjavi, razsvetljavi in stanovanju. 3. Vpokojenci, ki danes dobivajo od 3 krone 50 vin. do 48 kron mesečno, naj se v prejemkih zednačijo z državnimi vpokojenci. Razun dveh socialdemokratov so vsi navzoči rudarji — nad 600 — resolucijo navdušeno sprejeli. Shod se je vršil ves čas brez najmanjšega incidenta. Pr shodu je ostal dr. Korošec še pozno zvečer v družbi rudarjev ter v prijateljskem pomenku tolmačil politične razmere v državi. V sredo 15. t. m. ob pol 5. uri se je vršil v Društvenem aomu v Velenju shod ru-iarjev, na katerem je govoril dr. Korošec > socialnem in delavskem vprašanju. Dvorana je bila kljub delavniku polna. Ru-iarji so dr. Korošca burno pozdravljali in po njegovem dveurnem govoru je bila z lajvečjim navdušenjem sprejeta resolu-lija, v kateri mu izražajo rudarji svoje jopolno zaupanje. Rudarji so v očigled nežnostim, ki se gode v velenjskem pre-nogovniku, dr. Korošca prosili, da izpo-Jluje pri ministrstvu posebno komisijo, ki naj zasliši pritožbe delavstva in na licu mesta uredi vse krivice. Dr. Korošec je obljubil, da se bo za rudarje zavzel ter da se bo v prvi priliki z veseljem odzval njihovemu vabilu, da jih sopet obišče. Ameriško posojilo Avstriji. Washington, 16. marca. (Izvirno) Senat je včeraj sklenil dati Avstriji 50 milijonov dolarjev posojila za nakup najpotrebnejših živil. Posojilo zapade v 26 letih. Obenem je senat sklenil, da se povračilo Avstriji svoječasno v nakup žita dovoljenega posojila v znesku 50 milijonov dolarjev odgodi za 26 let. TRGOVSKE POGODBE Z NEMČIJO. Berlin, 16. marca. (Izvirno) V glavnem odseku državnega zbora je izvajal zaklad-ni minister Schmidt med drugim: Pogajanja z Litvo so zadela radi zelo visokih od-škouninskih zahtev, ki jih stavlja Litva še, na težkoče. Pogajanja glede sklepa trgov-ske^pogodbe z Jugoslavijo potekajo ugodno. Z Italijo je trgovinska pogodba že sklenjena. gospodarstva novi davki. PROTEST JUGOSLOVANSKEGA KLUBA PROTI NAMERAVANIM NOVIM DAVKOM. Belgrad, 16. marca. (Izv ) V 1. sekciji finančnega odbora se je razpravljalo o novih davkih, ki naj bi služili za pokritje deficita v proračunu. Danes ae je nadaljevala razprava o 100 odstotnih dokladah na vse neposredne davke. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poslanec Vladimir Pu-š e n j a k proti 100 odstotnim dokladam ter je naglašal, da so Hrvatska, Dalmacija in Slovenija in sploh prečanski kraji preobloženi z davki, da plačujejo kmetje na štirikratni zemljiški davek 150 odstotno naklado, dohodninski davek, pokrajinske davke, trošarino na vino in od leta 1917 tudi davek na vojne dobičke. Protestiral je, da morajo delavci in uslužbenci v premogovnikih oddajati nad četrtino dohodkov za davke. Nadalje je protestiral tudi proti prevelikemu obdavčenju industrije, ki znaša 70 odstotkov čistega dobička bilance. In- dustrijska podjetja morajo plačati 10 odstotkov čistega dobička kot poseben davek, poleg tega 90 odstotkov državnih doklad, SO odstotkov rentabilitetnih doklad, invalidski davek, 200 do 300 odstotkov avtonomnih davkov, obrtni davek, plačarino z dodatki, dohodninski davek za delavce in nameščence ter davek na poslovni promet. Govornik je povdarjal, da ne bodo mogli v prečanskih krajih plačati 100 odstotnih doklad niti kmetje, niti obrtniki in maii trgovci in niti industrijci. Člani finančnega odbora so priznali upravičenost večine pritožb, opozarjali pa so na težavne finančne razmere države. Ker poročevalec ni mogel dati točnih podatkov o neposrednih davkih, se bo razprava o 100 odstotnih dokladah nadaljevala jutri. Za tem se je razpravljalo o finančnem zakonu. Hrvatska p>Jčka stranka Za prehrano Slovenije m denarja. VOJNA ZVEZA IN NABAVNA ZADRUGA DOLG UJET A 12 MILIJONOV. Belgrad, 16. marca. (Izv.) Poslanca Žebot in S t a n o v n i k sta posredovala pri ministru za socialno politiko radi pomoči pasivnim krojem, kjer vlada pomanjkanje živil radi lanske suše. Minister dr. Krstelj in referent v odseku za prehrano sta izjavila, da se vprašanje prehrane siromašnih krajev v Sloveniji ne more rešiti, dokler se ne reši vprašanje denarne podpore. Odseki za prehrano so pri vseh pokrajinskih vladah aktivni, samo v Slove- niji ne. Socialnodemokratska Vojna zveza in Nabavna zadruga dolgujeta vladi kredit 3 milijonov Din. Sedaj se ta vsota izterjuje, da bi imela država dovolj sredstev na razpolago. Kako bi se razdelila živila v posameznih pasivnih krajih Slovenije, še ni natančno določeno. Glede iste zadeve je posredoval za Dalmacijo tudi posl. Milanovih. Za Dalmacijo in Hercegovino je ta zadeva definitivno rešena, akcija pa je otež-kocena radi slabega prometa. Dr, Hohnjec za žensko volivno Belgrad, 16. marca. (Izv.) V zakonodajnem odboru je danes govoril posl. dr. Hohnjec o volivnem zakonu za samoupravne enote, oblasti in sreze. Izjavil je, da stoji Ljudska stranka na stališču čistega proporca brez vsake klavzule o dvojnem količniku. Po vladnem predlogu bi imeli v volivnem zakonu privilegirance in nepri-vilegirance, kar nasprotuje demokratskim načelom. Za tem je govoril dr. Hohnjec o ženski volivni pravici. Poudarjal je, da se je Ljudska stranka borila v narodnem predstavništvu in pozneje v ustavotvorni skupščini za žensko volivno pravico, toda njena stremljenja so ostala >glas vpijočega v puščavi?, ker je vladna koalicija ostala gluha glede političnih pravic ženskega spola. Žene imajo ostati po mnenju vlade izključene pri javnih poslih. Dasi so ženske prve vzgojiteljice dece in naroda, jim je onemogočeno sodelovanje v javnih in političnih zadevah. To je škodljivo za državo in ponižuje ženski spol, ki se mu odreka volivna pravica, ki je po demokratičnem naziranju pravica človeka kot takega. Z ozirom na to smatrajo radikalci, demokrati, samostojni in muslimani, da so ženske nekakšna inferiorna bitja. Če bomo nadaljevali v tej smeri, bo naša država kmalu nastala oaza reakcije, na katero bo gledala kulturna Evropa z obžalovanjem. Belgrad, 16. marca. (Izv.) Finančni odbor se trudi že nad jx>1 leta, da bi dosegel potrebno ravnotežje v državnem proračunu. Kljub temu pa je dalje od cilja, kakor je bil v početku. Soglasno je bil odklonjen imovinski davek, ki bi dal 600 milijonov dinarjev dohodkov. Danes so je ugotovilo, da bo davek na poslovni promet v najboljšem slučaju prinesel samo 200 milijonov dinarjev in ne 400 milijonov dinarjev, kakor se je mislilo. Finančni minister mora poiskati nove vire dohodkov za pokritje deficita v vsoti 800 milijonov Din. Prečansko in srbijansko gospodarstvo. Belgrad, 16. marca. (Izvirno) Značilno za gospodarstvo v državinh podjetjih je poročilo o dohodkih pošto in brzojava. Poštna ravnateljstva v prečanskih krajih so izkazala za 55 milijonov prebitka, medtem ko niso poštne upravo v Srbiji ia Ceni gori izkazale niti polovico dohodkov, kakor so bili označeni v proračunu. Za žitfe !n izvoznike. Belgrad, 16. marca. (Izvirno) Kako daleč smo došli v našem narodnem gospodarstvu, kaže dejstvo, da uvaža naša država pšenico in moko za pasivno kraje iz Rumunije in Amerike. Značilno je, da ie pšenica in moka v Rumuniji za 1 dinar cenejša kakor v Banatu in drugih krajih naše državO. Zveza belgrajskih trgovcev se pogaja z rumunskimi trgovci glede dobave 100 vagonov pšenice in 100 vagonov moke. V trgovinskem ministrstvu so prišli do prepričanja, da se je preveč izvozilo in da so imeli od tega korist samo židje in iz-vozničarji. MILITARIZACIJA RIBARSTVA V DALMACIJI. Bolgrad, 16. marca. (Izv.) Dnnes je poslanec dr. Dulibič naslovil vprašanje na ministra vojne in nn ministra za kmetijstvo radi novo odredbe poveljništva obmejne straže v Dalmaciji, po kateri se mora vsak, preden gre na ribolov in ko se vrne, javiti pri obmejni straži, vse ribiško orodje pa mora dati obmejni straži pod ključ. Posl. dr. Dulibič poudarja v svojem vprašanju nezmiselnost te odredbe, ki onemogoča ribolov ter uničuje najvažnejšo gospodarsko panogo v Dalmaciji, s čemer se pospešuje tuja ribiška konkurenca. Končno zahtova, naj se ta absurdna in škodljiva odredba ukine. VLADNI KOMISARJI V DALMACIJI. Belgrad. 16. marca. (Izvirno) Danes se je v zakonodajnem odboru nadaljevala podrobna razprava o zakonu glede oblastno in srezke samouprave. Zastopnik Jugoslovanskega kluba posl. dr. Dulibič je povdarjal, da prepušča ta zakon občinam razne posle pri volitvah v oblastno in srezko skupščino, da pa v Dalmaciji ni od ljudstva izvoljenih občinskih odborov in da vodijo občine vladni komisarji, ki so večinoma eksponenti strank in ki so radi svojega strankarskega postopanja ustvarili veliko nezadovoljstvo, ki vlada po vsej deželi. Pododbor je sklenil, nai vodijo tam, kjer ni od ljudstva izvoljenih občinskih odborov, redna sodišča potrebne volivno posle, ter da se pod izrazom »občinski odbori« ne sme in ne more razumeti vladnih komisarjev. Z ozirom na to, ker je popolnoma pravilno stališče pododbora, jo izjavil govornik, da je odveč, ako bi stavil poseben jase« pcttUog o tej aadevi. Belgrad. 16. marca. (Izv.) Predsednik Hrvatske pučke stranke posl. Stjepan B a r i č in posl. dr. Janko Š i m r a k sta imela v imoiskem okraju velike ljudske shode, ki se jih je udeležilo na tisoče volivcev. V Zadvarju so orožniki udrli v lokal, kjer je bil napovedan shod, vendar pa so se morali umakniti. Na Lovreču se je vršil velik ljudski shod pod milim nebom. Na tem shodu so doživeli Radičevci, ki so hoteli motiti zborovanje, popoln poraz. V Imotskem sta se vršila sestanek zaupnikov in velik ljudski shod, ki se ga jo udeležilo nad 2500 kmetov. Zborovanje so hoteli onemogočiti s silo fašisti s pomočjo demokratov in pristašev Hrvatskega bloka, doživeli pa so popoln poraz. Ljudstvo jo povsod za Hrvatsko pučko stranko. POLITIČNA SVOBODA V HERCEGOVINI. Mostar, 16. marca. (Izv.) Poslanca Hrvat, pučke stranke dr. Janko Š i m r a k in Stjepan B a r i č sta se na svojem potovanju preko Hercegovine ustavila za kratek čas na Širokem bregu. Tu ju je neki fašist denunciral orožnikom, češ, da sta imela protidržavne govore. Orožniki so uvedli na podlagi te prijave nekega pijanega učitelja preiskavo in naznanili zadevo državnemu pravdniku v Sarajevu, ki jo bo odstopil ministru pravde. LAVOIUKE SPLITSKIR FAŠISTOV. Split, 16. marca. (Izv.) V noči po nedeljskem shodu fašistovske mladine so bile prerezane telefonske žice uredništva >Jadrana«. Danes so fašisti potrgali reklamno lepake >Jadrana«, na trgu pa so pozvali fašisti na odgovor urednika »Jadrana«-, Stanka Baniča, radi pisave o fašistih in njihovem shodu. V Splitu vlada veliko ogorčenje radi teh dogodkov. STRAH PRED VOLITVAMI. Belgrad, 16. marca. (Izvirno.) Vladne stranke nameravajo predlagati, naj se proračunsko leto prične s 1. julijem ali pa junijem, da bi se moglo podaljšati narodni skupščini življenje in da se izglasuje proračun še za leto dni. Zdi se, da se vladne stranke zeio boje volitev. Nov prevrat na Zagreb, 16. marca. (Izvirno) Z Reke poročajo: Vojaško poveljništvo pod poveljstvom poročnika Cabrune, enega voditeljev fašistov in D' Annunzievca, je sinoči vzelo oblast na Reki v svoje roke in proglasilo narodno obrambo s Prodanom na Čelu za odstavljeno. Cabruna jo proglasil vojaško diktaturo. Na vladni palači, na kve-sturi in na magistratu so postavljene strojnice. Močni oddelki fašistov se zbirajo na Dantejevem trgu in v pristanišču. Vojaško poveljništvo namerava imenovati dva posebna vladna svetnika, ki naj bi tvorila zakonito vlado. Pripravlja so sklicanje kon-stituante, ki naj bi vzpostavila red na Reki. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Cabruna pošilja fašiste od hiše do hiše, ki iščejo člane Zaneliine konstituante, da bi jih s terorjem prisilili, da podpišejo sklicanje konstituante, ki naj bi volila novo vlado, katero oni predlagajo na posebni listi. Od časa do časa postaja teror hujši in prebivalstvo, Jugoslovani ali pristaši Zanelle so v večni nevarnosti za svoje življenje in svoje imetje. Konzuli Francije, Anglijo in j Amerike so se obrnili do svojih vlad in jim j poročali o nasilju, za katerega ve italijan-! ska vlada in ga odobrava. Konzuli dostavljajo v svojih poročilih, da trpi Reka vsled divjanja fašisiov mnogo škode in da bo lu-ka uničena. Ker je reško jugoslovansko prebivalstvo brez vsake prave zaščite in najvoč izpostavljeno fašistovskemu terorju, se jo jugoslovanska stranka na Reki obrnila do belgrajske vlade s prošnjo, naj takoj stori korake, da se Jugoslovani na Heki stavijo pod zaščito enega gori navedenih konzulov velesil, ki naj bi ščitili njihovo življenje in imetje. URADNO POROČILO IZ ALBANIJE. Valona, 16. marca. (Izvirno) Alban-»ko ministrstva zunanjih poslov javlja te Tirane: Nekaj agitatorjev je skušalo v okrajih Drač in Šijak kaliti mir in red. Vlada je nastopila z odločnimi ukrepi in je ves upor v šestih urah zadušila. Voditelji, katerih vladne čete niso ujele, so pobegnili v Italijo. Vesti, ki jih zadnje čase razširja inozemsko časopisje, da je v Albaniji izbruhnila državljanska vojna, ne odgovarjajo resnici. V »VARSTVO NEMCEV V JUGOSLAVIJI«. Dunaj, 16. marca. (Izv) Velenemški poslanec Hampel in tovariši so stavili na zunanjega ministra vprašanje, kaj misM ukreniti glede varstva nemških rojakov v Jugoslaviji. REDUKCIJA URADNIŠTVA NA ČEŠKEM. Praga, 16 marca. (Izv) Češkoslovaška vlada bo redukcijo uradništva rešila na ta način, da bodo vpokojcni vsi nad 60 let stari uradniki s 85 odstotki sedanjih prejemkov. KONČANA STAVKA NA ČEŠKEM. Praga, 16. marca. (Izv.) Stavka tekstilnih delavcev v Novem mestu, ki je trajala nad 2 meseca, je končana. ZAPLEMBA JUGOSLOVAN. BLAGA V SOLUNU. Rim, 16. marca. (Izv.) Grške vojaške oblasti so v Solunu zaplenilo blago, ki je last Jugoslavije. Belgrajska vlada je zoper to nasilje odločno protestirala. Moderna in fiktivna sanirava. (Iz govora poslanca dr. Hohnjeca na seji zakonodavnega odbora 11. marca.) (Dalje.) Samouprava v Ameriki. Še večji delokrog ima narodova samouprava v Zedinjenih državah Severne Amerike. Tam vlada generalno načelo: stvari, ki niso Uniji direktno pridržane ali poedi-nim državam direktno odtegnjene, pripadajo državam. Države imajo tele pravice: vsaka daje sebi svojo ustavo. Imajo zako-nodavno oblast o meščanskem, meničnem in kazenskem pravu, o obrtništvu, trgov-Btvu, industriji in šolstvu. Imajo policijsko oblast. Legislatura obstoji iz dveh zbornic: zbornice reprezentantov in senata. V nekaterih državah (zlasti na zapadu) obstoji narodova iniciativa ali referendum po švicarskem vzoru, da dobi ljudstvo orožje v boju zoper velike finančne in monopolske družbe in truste, ki hočejo obvladati vse politično in gospodarsko življenje. Notranja uprava je stvar poedinih držav. Na njih Čelu stoji guverner, ki ga naravnost voli ljudstvo po volivnem zakonu dotične države. Uradniki se ne imenujejo, marveč jih tudi voli ljudstvo pri splošnih volitvah le-gislature. Šolstvo ni prerogativa centralne uprave, marveč je stvar poedinih držav, pa tudi občin in privatnikov. Samouprava v Švici. V posesti prav velike samouprave je tudi narod v Švici ,ki je zvezna država, obstoječa iz 22 kantonov. Zveza zajamčuje kantonom teritorije in ustave. Zadeve zve-re so: pošta, telegraf, den^rstvo, carine, alkohol kot monopol, smodnik kot regal, železnice in zunanje zadeve. Vojaštvo in tr-govstvo spada pod kompetenco i zveze i kantonov. Stvari načelno kantonalne kom-petence so: šolstvo, cerkvene zadeve, sodstvo, tiskovno pravo, policija, urejevanje političnih pravic državljanov. Kantoni imajo demokratično ustavo in izvršujejo pravo zakonodaje, kontrolo in nadzorstvo nad deželno upravo, volijo sami kantonalno urad-ništvo. Judikatura je stvar kantonov, katerim popolnoma pripada tudi šolstvo. Občine imajo dalekosežno avtonomijo. Kaj uči zgodovina? Tako so urejene istinito demokratične držsve. Istinito demokratične pa so radi tega, ker je narod v posesti istinite in učinkovite samouprave. Kolika je jakost teh držav, je dokazala svetovna vojna. Centralistično urejene države je vojna več ali manj vas dvignila iz tečajev. Najbolj centralistična država, Rusija, se je zrušila kakor zgradba iz kart. Avstro-ogrska je izginila. Zmagovita Italija je tako razmajana v svoji so-eialivi oenovi, da ne more priti do notranjega miru in reda. Angleška, Severna Amerik« in Švica pa so prestale vojno preizkušnjo z vso sijajnostjo. Pri tem je treba pom-»iti, da Švica ni narodno enotna država, w*rv©č mešana: poleg 70 odstotkov Nem- prebiva v njej 22 odstotkov Francozov it Jo 7 odstotkov Italijanov. Simpatije nje-prebivalstva so med vojno gotovo bi-I* j»a dveh straneh. Kljub temu v tej federativno urejeni državi ni bilo separatizmu*, ki bi težil za razkrojem državne edi-ncati. Samouprava, avtonomija, federacija ea ?e med vojno izkazale nG kot razedinje-rmln® potence, marveč kot najtrša podlaga in opora državne edinosti, vzajemnosti in jakoiti. DANSKI KONZULAT V BRATISLAVI. Bratislava, 16. marca. (Izv.) Danska vlada je ustanovila v Bratislavi svoj konzulat. Predsednik Masaryk je konzulu že podelil eksekvatur. NEMŠKI DEMENTI. Berlin, 16. marca. (Izv.) Tukajšnje časopisje dementira vest zagrebških listov, da bo Nemčija zgradila ob jugoslovanskem morskem obrežju moderno luko. NOVI EGIPTOVSKI KRALJ. London, 16. marca. (Izvirno) Listi poročajo iz Kaire: Sultan Fuad je bil danes proglašen za egiptovskega kralja. VELIK POŽAR V ČIKAGU. Washington, 16. marca. (Izvirno) Včeraj dopoldne je v trgovskem delu Člkaga izbruhnil silovit požar, ki se je radi močnega vetra še bolj razširil. Nekaj bančnih poslopij, 21 nadstropno hranilnično poslopje, bližnja železniška postaja in več zasebnih hiš je postalo Lrtev požara. Kolikor se more dosedaj škoda preceniti, znaša skupno kakih 15 milijonov dolarjev. Požar je prejkone zanetila hudobna roka. POLETNI ČAS NA ANGLEŠKEM. Londoa, 16. marca. (Izvirno) V smislu dogovora, ki je bil pred kratkim sklenjen s Francijo in Belgijo, se z dnem126. marca uvede v Angliji poletni čas in se konča z dnem 8. oktobra. Načrt Jugoslovanskega kluba. Po preizkušenem in izpodbudnem zgledu teh in slično organiziranih avtonomistič-nih ali federativnih držav se je ravnal Jugoslovanski klub, ko je v svojem ustavnem predlogu kot predmet samouprave opredelil te stvari: notranje posle, trgovino in obrt, javna dela, Sume in rude, poljedelstvo, agrarno reformo, prehrano, prosveto in vero, narodno zdravje, socialno politiko, pravosodje in finance. Mi smo uverjeni, da naš ustavni načrt daje državi, kar je državnega, pa tudi narodu, kar je narodovega. Od vlade predloženi zakonski načrt pa daje državni centralizaciji preveč, veliko preveč, narodu in njegovi odločitvi pa premalo, skoro nič. Ob mesečini se ni mogoče ogreti. Tako se tudi o tem vladinem načrtu samouprave ne more ogreti noben narod, ki si je v svesti svojega pomena ter stremi za politično svobodo, za gospodarsko osamosvojitvijo in za kulturnim napredkom. Kje so one tolikokrat obljubljene široke in najširše pokrajinske samouprave? Tisti, ki so verovali v te obljube, so globoko razočarani. Pokrajine (oblasti) niso nobene edinice višjega, celo najvišjega reda, one so naprosto občine z zmanjšano kompetenco. Kar spada v delokrog pokrajinske samouprave: skrb za gospodarske in kultuftie naloge v pokrajini, to spada v istinito slobodni državi v delokrog občine v njenem področju. Kakor ima pokrajina svoje finance in more izdajati odredbe, tako ima tudi občina svoje finance ter izdaje krajevne odredbe. Občini pa še pripada lokalna policija, dočim pokrajina nima ni trohice politične oblasti. Mestne občine so tudi imele v prenesenem delokrogu upravno oblast prve stopnje, ki je pokrajine nimajo. Delokrog pokrajine je torej stvarno manjši nego delokrog občine v moderni kulturni državi. Velik nedostatek zakonskega načrta o pokrajinski in okrajni samoupravi je tudi v tem, da ne upostavlja nobene vezi med pokrajinsko, okrajno in občinsko samoupravo. Organi pokrajinske samouprave ne vršijo nobene kontrole nad okrajem ali občino. Pokrajine, okraji in občine so torej povse koordinirane edinice! Enakovredni brezpravnici f Bati se je, da bo načrtu o ureditvi pokrajinske in okrajne samouprave sledil načii o občinski upravi, ki bo storil konec občinski avtonomiji. Potem bo koordinacija brezpravništva popolna. Mw zabavlja, nima prav. Na našo stvarno in mirno ugotovitev, da socializem kot tak še ni istoveten z nravstvenostjo, marveč da predpostavlja tako od kapitalističnega kakor od socialističnega ali kateregakoli družabnega reda neodvisni večnostni vesoljski nravstveni red, odgovarja glasilo socialpatriotov, »Naprej«, s celo košaro prostaških zabavijic, katero nimajo ničesar opraviti z omenjenim vprašanjem. Kakor smo mirno konstatirali, da je »Naprejeva« trditev, da socializem kot tak žo odpravlja zločin, napačna, tako bomo mirno odgovorili na njegovo strupeno repliko. Pravzaprav bi nam niti ne bilo treba odgovarjati, kajti »Naprej« sam priznava, da smo imeli v stvari popolnoma prav. On namreč piše: »Torej, po tem mnenju socializem ne predpostavlja nravstvene prepo-roditve tako posameznikov kakor tudi vse družbe — morda celo nima takih zmožnosti? To td tuui mi trdiii.c — Dragi »Naprej«, če tudi ti to trdiš, čemu se potem tako ešofiraš? — Ker torej >Naprej< te naše ugotovitve ne more pobiti (saj bi samo idiot, da rabimo »Naprejev« izraz, mogel to tajiti), se zateka k najnizkotnejšim zabavljicam iz magacina starega liberalizma. Tako n. pr. pravi, da krščanski socializem že zategadelj ne more imeti v sebi nravstvenih temeljev,ker uči, da »to, kar je, je od Boga postavljeno, in kot tako dobro ter neizpre-menljivo.« — Dragi »Naprejev« filozof, to 6i naslovil na čisto napačno adreso. To namreč ne trdi krščanski socializem, niti je to kdaj trdil, ampak to je skoro dobesedno načelo nemškega brezverskega mo-droslovca Hegela, katerega je popolnoma posnel oče socialne demokracije, zid Marks. Po tem načelu, ki ga Marks neštetokrat ponavlja, je bil kapitalizem prav, ker je bil, in dokler je bil, in bo socializem prav, ko bo in dokler bo; kajti vrhovnih od vsega slučajnega bitja neodvisnih brez ozira na čas in prostor brezpogojno veljavnih nravstvenih načel ne pripoznavata niti Hegel niti Marks, ampak tako pojmovanje nrav-stvenosti naravnost pobijata. Krščanski socializem pa uči ravno narobe: da, kar je, je ali v skladu z nravstvenimi načeli ali ni. Če je, ima pravico do obstoja; če ni, je moralna dolžnost vsakogar tak nenravstveni red pobijati, kajti Boga in njegove zakone je treba bolj poslušati nego človeške, če so ti krivični, kakor je učil že apostol. Zato ni večje svet preobrazujoče sile kakor je ravno krščanstvo, ki se z nobenim družabnim redom ne istoveti in je zato nasproti vsakemu popolnoma svobodno, naj je to monarhizem ali komunizem. Kar pa se tiče Galileja, inkvizicije, papeža Aleksandra in Darvinove teorije, bi bilo boljše, če bi »Naprej« te zaprašene ropotije ne vlačil več na dan, ker danes že vsak slušatelj prvega semestra biologije ve, da Danvinova teorija ni resnična, ampak da je darvvinizem le ena izmed hipotez evolucijskega nauka in sicer pogreše-na hipoteza; evolucijski nauk kot tak pa cerkev z nobeno definicijo nikoli ni zavrgla kakor ni zavrgla Galilejeve podmene; pač pa jo danes zavračajo Einsteinovci na podlagi nauka o relativiteti gibanja sploh, iz česar bi sledilo, da so inkvizitorji, ki so uvedli proces zoper Galileja zaradi ogro-ževanja avtoritete svetega pisma, imeli tudi glede njegove teorije kot take prav in da so potemtakem bili skrajno moderni gospodje. Aleksander p ipada cerkvi kot papež in kot tak ni izprevračal krščanske dogme, kot človeka pa ga je sodil Bog kakor bo sodil tudi mnoge socialiste, ki so v teoriji oznanjali marksizem, v praksi pa kot upravitelji državnih domen polnili svoje žepe z milijoni na račun stradajočega ljudstva. Zelo smešno je tudi, če »Naprej« vidi za socializmom uspehe, krščanski socializem pa dolži, da je ustvaril same »zveri in idiote«. Materialistični socializem ima ta uspeh, da so delavci danes bolj izkoriščani kakor so sploh kdaj bili in da so medseboj razklani ter nimajo zoper kapitalizem v rokah orožja vere v večno pravico in ljubezen, ker so socialdemokratski voditelji po vzoru liberalne buržoazije to vero ljudem iztrgali iz srca. Krščanski socializem pa je rodil svetnike ljubezni in usmiljenja ter nesebične borilce za pravico in svobodo, o katerih nam govori zgodovina evropske kulture na vsaki strani, in samo on bo tisti, ki bo to človeštvo mogel rešiti propada. Ali morete Marksa, Lasalla, Ljenina ali Rozo Luksemburg primerjati Benediktu, Frančišku, Vincenciju Pavlanskemu, Filipu Neriju, Frančišku Šaleškemu, Ozanamu, don Boscu itd. itd., neštetim junakom in junakinjam martirologija, socialne karitete, boja zoper krivičneže, bogatine, zatiralce, kralje, tirane itd.? Lepo Vas prosimo, ne smešite se, in če že odgovarjate, bodite stvarni in se ne poslužujte argumentov iz arzenala antikviranih framasonskih psovk, sicer vam sploh ne bomo odgovarjali. Ker pa »Naprej« neprenehoma vlači v debato g. Pollaka, mu bomo z ozirom na njegovo horendno nevednost tudi še to povedali: Eno je objektivna Črta med kapitalistom in proletarcem, drugo je sub-j e k t i v n a črta. Objektivno je velekapi-talistični družabni red krivičen in se krščanski socializem bori zoper njega brez ozira na to, je li med kapitalisti Pavel ali Peter, Pollak ali Praprotnik ali Kristan. Subjektivno pa je lahko med kapitalisti ravno toliko dobrih in poštenih ljudi kakor med proletarci ali pa celo več, kakor je lahko tudi narobe. To pa zaraditega, ker se niti kapitalizem niti socializem ne krijeta popolnoma z nravstvenostjo, kar smo itak iz samega početka trdili. Quod erat demonstrandum. In če bo »Naprej« dostojno polemiziral, mu bomo še vnaprej radi na razpolago. -f Vodstvo Hrvatske pnčko stranke za Jlercegovino je sklicalo, kakor poroča zagrebška »Narodna Politika«, 12. t. m. v Mo-starju sestanek zaupnikov HPS iz Hercegovine. Na sestanku so soglasno odobrili dosedanjo politično smer Pučke stranke-Najodločnejše so obsodili borbo čokorilov-cev za amputacijo in za hegemonijo, istotako pa tudi politiko Radiča, ki prepušča Hr- vate v Bosni in Hercegovini usodi. Olede strankinega dela v Hercegovini so napravili važne sklepe. -f- Demokratom groš — koaliciji knol! Po tem reklu se ravna dr. Žerjav, ki jo sam izjavil ljubljanskemu županu dr. Pe-riču, da vlada ne bo podržavila ljubljanskega liceja, dokler bo v ljubljanskem občinskem svetu vladala koalicija. G. dr. Žerjav je inspirator vlade in iz županovega poročila v občinskem svetu ljubljanskem sledi, da dr. Žerjav direktno ruje proti temu, da bi vlada glede Ljubljane izpolnila svojo dolžnost. Saj je celo minister Sv. Pri-bičevič obljubil županu, da bo vlada prevzela licej v državno upravo, toda dr. Žerjav je cinično odgovoril, da vlada ne bo ničesar storila, dokler bo protidemokratska koalicija vladala v ljubljanskem občinskem svetu. Tako nemoralno politiko smo predvčerajšnjim ožigosali, kakor zasluži. Včerajšnje »Jutro« pa je bilo toliko drzno, da brani dr. Žerjavovo izjavo in naše poročilo imenuje »pokvarjenost«. Zdi se, da je »Ju. trove« demokrate sram demokratske poli-tike in skušajo s psovkami, ki lete na nje same nazaj, odvrniti javno pozornost od ko-ruptne vladne politike. »Jutro« naj nam odgovori samo na to-le vprašanje: Ali je pokvarjen tisti, ki politiko korupcije pobija, ali tisti, ki jo brani? -j- Zamorca pere v »Slovenskem Narodu« neki dr. M. G., ko z neslanimi napadi na klerikalizem zagovarja poizkušeni atentat državotvornega demokrata Kumanudija na bolnice in dobrodelne zavode v Sloveniji. Članek kar mrgoli izrazov iz psihiatrije, tako da avtorja ni težko uganiti,- sicer pa je to postranska stvar. Člankar si privošči svoje kolege kulturne delavce, dvor nega svetnika dr. Dolšaka, razklada neke svoje načrte o kolonijah umobolnih itd., tako da s tem svojim izvajanjem sam sebi jemlje vso stvarnost in resnost. Človek precej vidi, kam pes taco moli. Kar se stvari tiče, dela ta gospod za nameravano zatvo ritev bolnic odgovoren — bivši deželni zbor kranjski I In kaj mu očita? Da je baje odklonil neke njegove širokopotezne na črte o zgradbi še več bolnic, znanstveni! institutov in kolonij, ki bi bili deželo še bolj obremenili in bi imeli seveda za posledico, da bi gospod Kumanudi imel da nes še več povoda, da bolnice zapre, češ da država takih bremen ne more nositi. Si cer pa vse skupaj, kar trdi dr. M. G., ni res, kajti uprava bolnic je bila pod deželnim odborom kranjskim dobra in kar se ni storilo, bi se bilo še storilo, ker Rffii tudi ni bil v enem letu sezidan. Pač pa se zi dobrodelne zavode ničesar ne stori pipd se danjo vlado, kar pa ni čudno, ker se g. M G. kot demokrat in državotvorec v tem svo jem članku sam postavlja na stališče, di bolnic nima vzdrževati državna blagajna Kajti, če bi država skrbela za bolnike, b se to po lastnih besedah tega čudaka rekli »nesebično ščititi vse one, ki jo sicer noče jo poznati« ,bi se reklo, »državo sploh iz premeniti v eno samo veliko hiralnico, k naj organizira lenobo, hrani in pase bre; dela pohajkujoče in proti isti državi hu/ skajoče državljane-hiralce«. — To so ret moderni nazori o narodnem zdravstvu ir socialnem skrbstvu! Zdaj klerikalci, kul turni delavci, avtonomisti, socialisti, nese seti in komunisti tudi ne bodo več smel uživati dobrot zdravljenja in bolnice bodi za vsakega nedemokrata sploh zaprte. Mo izvaja res radikalne konsekvence iz demo kratskih državoslovnih naukov in zasluž poleg dr. Žerjava in Kumanudija častni spo menik v bodočem panteonu jugoslovanskil državotvorcev. -j- Pismo Hercigonje ni falzifikat. Pr« tičev »Radikal« je objavil faesimile pisms ki ga je pisal Hercigonja Pribičeviču, ii faesimile nekega Hercigonjinega pisma i nekega sodnega akta, oba z lastnoročnih podpisom Hercigonje. Na prvi pogled je ja sno, da je pisava na obeh pismih od en in iste roke. + Postavka za ljudsko prosveto v pre računu ministrstva za prosveto je v celoi črtana. + Poslance V. Šček je napram dopis niku »Goriške Straže« izjavil, da je v Rim storil vse korake, da se skliče goriški de želni šolski svet. Minister za prosvet Anile, ki je pristaš italijanske ljudsk stranke, je to stališče popolnoma odobr in obljubil, da bo vse potrebno ukrenil, d se v tem oziru izvrši zakon. Glede deželn avtonomije sploh je rekel, da sta ljudsk in socialistična stranka brezpogojno z deželno avtonomijo. Največ pa je odvisn od tega, da se primorsko slovensko ljuc stvo organizira v kmetskih in delavski zvezah, Kajti vlada vpošteva samo močfl organizacijo. — Poslanec Šček je pri rin ski vladi zlasti po prizadevanju don Stun tudi dosegel, da je izmenjala velik del denarja goriških slovenskih zadrug. -f Genovsko konference najbrž sploh ne bo, ker je Poincarč odločno izjavil, da se je ne udeleži z motivacijo, da spričo neudeležbe združenih držav Severne Amerike itak ne bo imela nobenega praktičnega pomena. -{-Važen pastirski list so izdali šp#nski škofje. V njem poživljajo špansko ljudstvo na križarsko vojno za ideale k r š £ a n - skega socializma. Treba zastaviti vse moči za vzpostavitev družabne pravičnosti, miru in krščanskega duha delovne skupnosti. Najprej se ustanovi katoliško socialnovseučiliščepo zgledu milanskega. Za časnikarstvo se ustanovi poseben institut Škofje poživljajo nadalje katoličane, da ustanavljajo strokovne delavske organizacije. -f Češki katoliki za svoje pravice. O veličastni manifestaciji čeških katoličanov v Pragi dne 12. t. m. smo poročali že včeraj med izvirnimi brzojavi. Kakor poroča »Čech«, je bilo na tem zborovanju 8 do 9 tisoč praških katoličanov, ki so soglasno sprejeli sledečo resolucijo: »Kot davkoplačevalci in enakopravni državljani v republiki zahtevamo za otroke katoliške šole s katoliškimi učitelji, ki naj jih plačuje država. Izrecno zahtevamo, da ostanejo katoliški božji hrami v pravni posesti katoliške cerkve, ki ji pripadajo; one cerkve, ki pa so bile z nasilnim zločinom zasedene, naj se legitimnim potom vrnejo pravim posestnikom. Zahtevamo razpis novih občinskih volitev. Konečno najodločnejše obsojamo namere, da bi se razmerje med cerkvijo in državo uredilo v škodo svobode in pravic katoliške cerkve.« Plovno — Sedemdesetletnico svojega rojstva bo obhajal v nedeljo 19. t. m. v Zagrebu naš rojak g. F. S. V i 1 h a r, eden najznamenitejših slovenskih skladateljev. V proslavo tega jubileja prirede v Zagrebu v nedeljo slavnostno matinejo, na kateri bodo proizvajali najboljše slavljenčeve skladbe. Sodelujejo operni solisti, gledališki orkester in zbor ter pevsko društvo »Kolo« — Jubilantu naše najiskrenejše častitke! — Slovenska vas na Kosovam polju. V listih j« bilo Citati, da bo ▼ sredo 15. t m. 4. Josip Hekič, posestnik ▼ Brodu, ▼ hotelu Lloyd r Ljubliani raz-lagal vsem, ki ee zanimajo za preseljevanje ▼ Ma-cedonijo, kako se doli pride in zemljišče dobi. G. HektC je istrski Slovenec in ko so ga Lahi iztirali, si j« kupil posestvo ▼ Brodu na Savi, A s tem ni bil zadovoljen, marveč hotel je priti na Kosovo polje, o katerem je slišal, da bi bilo ugodno za naseljevanje. Dobil je zemljo v bližini mesta Prištine zastonj, ia ker človeku ni dobro samemu biti, si želi svojih rojakov za seboj. Ustanovil bi rad na Kosovem polju slovensko vas. — Zbralo se je pri Lloydu okoli g. Heklča precejšnje iteviio mož, ki so ga zvesto poslušali in netančno izprašava!!, kake 40 razmere tam doli in kako bi se dalo na lep način priti do zemlje. Govorilo se je tudi ie o tem, da bi si zgradili svojo cerkev, osnovali svojo šolo in dobili si svojega duhovnika. Seveda bi bilo treba začeti in dvigniti vse iz temeljev, kajti dozdaj ni tam nič razen gole zemlje — če jo bodo re« dobili naJU ljudje ▼ last. Izvolil se je končno neki odbor za to, ki bi imel svoj prostor v »Dobrodelni pisarni« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, kjer se bodo tudi dajali nasveti in navodila o tem, v kolikor lih ne daje ie agrarna direkcija, ki ima pri tem glavno besedo. Vprašanje izseljevanja in priseljevanja naših rojakov je vsekako važna zadeva, kateri je VTcdno posvetiti potrebno skrb. — Pozivajo se vsi vojakl-dijaki, ki so pristojni oa teritoriju Ljubljanskega Vojnega Okruga, to je: okrajno glavarstvo: Črnomelj, Kamnik, Kranj, Kočevje, Ljubljana okolica. Logatec, Novomesto, Radovljica in mestni magistrat Ljubljana, — ki so za Saša vojne služili v Dijaškem bataljonu na Francoskem v letu 1916 in 1917, da prijavijo vse svoje in natančne službene podatke nemudoma in najkas seje do 25. marca 1922 Komandi Ljubljanskega voj sega okruga v Ljubljani, Vojašnica vojvode Mišlča. — Volivni zakon in vpokojeni častniki. V vseh državah imajo vpokojeni častniki aktivno in pasivno volivno pravico Pri nas seveda ne. Zakaj ne, je popolnoma nerazumljivo, ker so dani vsi predpogoji, da bi morali imeti tudi te pravice. Državljani so, šole imajo — vsaj prečanl — služili so državi, ter je večina takih, kateri so se tudi za na So državo borili na eni ali drugi fronti ter so skoro vsi odlikovani. Vsi pa so morali zapustiti aktivno vojaško službo in prositi za pokoj zaradi raznih bolezni, katere so si nakopali na teh frontah. Ker bo, kakor smo brali, ic ta mesec predložen narodni skupščini novi volivni načrt, bi bilo pravično, da se ob tej priliki ne pozabi na vpokojene častnike ter se jim da aktivna in pasivna volivna pravica, do katere so popolnoma upravičeni. — češka šola r Berlinu. Dne 11. t. m. se je r Berlinu izvršila slovesna otvoritev češke šole. Otvoritvi je prisostvoval poslanik Tusar in generalni konzul dr. Malek. V šolo so ie takoj vpisalo nad 100 učencev. — Grožnja in tatvina. »Predrl, ubil in zakopal »e bom!« jo grozil o. oktobra 1021 Fianc Ko-govšek Karlu Jesenovcu, ker jo mislil, da mu jo v/.el 800 K. Udaril jo Jesenovca 7, bajonetom po glavi ln po lovi roki. Kogovšek, ki je bil zaradi tatvino že trikrat predkaznovan, jo poleg tega na Rakeku ukradei svojemu gospodarju tudi kos plahto v vrednosti 1000 K. Deželno sodišče je za to obsodilo Kogovška na 8 mesecev težke ječo. — Kila prošnja. Kdor bi vedel, kje je umrl nodpisanega očeta edini sin, mladenič .1. Figel, leta 1018. iz ujetništva v Rusiji se vračajoč, iz Solkana pri Gorici doma, naj proti dobri nagradi to sporoči obupajočemu očetu Juštu Figel, Solkan-Pro-vnlo pri Gorici, Julijska Benečija. — Požar o Izbruhnil v skednju Ignacija Stržinorja na Vrhniki v hiši, v kateri stanuje Ivan Slave. Oškodovana sta poleg lastnika, ki je bil ■ Rvorovan za 58.000 kron, Janez Slave za 5000 kron in Ivan Kunstelj za 20.000 kron. — Sokol proti orožnikom. Ko Je prišel Tine Tič iz sokolskega doma v Domžalah, j« zagledal orožnika Ivana Gorjanca In Ivana Baharja, katera io brez vsakega povoda nahrulil rekoč: »Pro kleti žandarji!« Deželno sodišče Je obsodilo Tiča na 50 Din globe — Boj na življenje in smrt Jože Komove Je Se 59 let star. S Planine je in rad strelja divjačino brez dovoljenja v VVindischgrtltzovlh gozdih. Zaradi uboja je bil 1. 1835. obsojen na 7 letno težko ječo, zaradi večjih lovskih tatvin ie sedel po 5, 6 in 18 mesecev; zaradi manjših lovskih tatvin je pa bil že 7 krat predkaznovan. Kljub temu ne more popustiti svojih navad. Zapriseženi lovski čuvaj Pavel Milharfič je 24. decembra 1921 zalotil Komovca v Windischgr!itzoveni lovišču: z nabito puško je prežal na srno. Mllhavčlč je hotel odvzeti Komovcu puško, toda ta se je branil in vnel bo je med obema boj na življenje in smrt. Komovec jo nameril v čuvaja puško in jo sprožil, toda čuvaja ni ranil. Nato jo potegnil nož in ranil Milharčiča na trebuhu in na desni roki; boj je bil tako hud, da si je Milharfič zvil desno roko. Na srečo sta slišala strel dva Milhnrfičeva tovariša, ki sta mu prihitela na pomoč in ga rešila. Deželno sorlišče je obsodilo Komovca na 13 mesecev težke ječe. — Wrangel in njegov štab. Gon3ral Wrangel se Je stalno nastanil v Belgradu, vendar pa odide za par dni v Sr. Karlovce, da obišče in inspicira svoj — štab. — Snnatorij sa uradnike. Ministrstvo za gozde in rude je odredilo večji kompleks z gozdom v bližini Plitvičklh jezer, kjer so bo sezidal sanato-rij za bolne uradnike. — Pravilnik za stipendiste r inozemstvu. Vlada Je izdelala nov pravilnik za štipendiste v inozemstvu, ki so po pretežni večini seveda nepre-čani. V pravilniku je izražena tendenca, da se odslej pošljejo v inozemstvo samo absolventi posameznih fakultet v svrho specializlranja. Višina štipendij znaša: za Nemčijo 000 Din, za Avstrijo ln Poljsko 450 Din, za Belgijo in Francijo 4H0 franc. frankov, za Italijo 450 lir, za Anglijo 350 šilingov, za čehoslovaško 1000 č. K. — Volčja nadloga v Bosni. Iz raznih krajev Bosne še vedno poročajo o napadih volkov. Samo v okrožju Bogojno so volkovi in medvedi raztrgali ln podavili 174 konj, 507 krav in volov, 2G64 ovc, 547 koz in 43 svinj. — Razpisane učiteljske službe. V novomeškem okrajnem glavarstvu ;e razpisanih več učiteljskih mest Podrobnosti objavlja »Uradni liste, št 24, z dne 15. marca. Največja zapreka vsaj za zasilno in začasno ureditev naših upravnih razmer je strašna zmešnjava v prenaglem in nepremišljenem izdajanju ministrskih naredb, ki imajo moč in veljavo zakona. Temeljno pravilo vsake zakonodaje je, da se zakoni in dosledno tudi naredbo ali uredbe ne smejo menjati prehitro, ampak da je treba iti za tem, da ostanejo kolikor mogoče dolgo v veljavi, da se ljudstvo z obstoječo zakonodajo ne le seznani, ampak se v njo ta-korekoč v ž i v i za dolgo dobo. Proti temu temeljnemu principu zakonodaje oziroma njene tehnične strani se pa nikjer toliko ne greši kot v naši državi. Vsi se še spominjamo nesrečne — za brihtne ljudi presrečne — dobe privilegiranega izvozništva in uvozništva. Danes izide naredba, da je n. pr. izvoz jajc dovoljen; kontingent znaša 50 vagonov. Predno je bila ta noredba znana tudi v Sloveniji preko »Službenih Novin«, ki so prišle in še prihajajo v Slovenijo navadno pol leta prepozno — 0I1, kje je bil že ta kontingent in »prečank so lahko jedli jajca sami, če niso bila že zgnila. Tako se je godilo tudi pri prepovedi uvoza luksuznega blaga in tako se godi danes s prepovedjo nakupovanja tujih valut in deviz pri privatnih bankah. Kakor izgleda, se v Belgradu na odločilnih mestih še danes ne zavedajo odločilni gospodje, da živimo v novi državi SHS, ampak oni še vedno mislijo le na stare razmere v mali Srbiji, Glavno jim je, da je obveščena belgrajska »čaršija« — kaj Zagreb, kaj Sarajevo ali Ljubljana ali Novi Sad! Oni še do danes niso prišli na to, da obstoji možnost, obveščati prebivalstvo o novih naredbah preko pokrajinskih upravnih organov, katerim je treba enostavno poslati kopije nameravanih naredb v objavo ob primerno izračunanem datumu! Za gotovo gospodo še danes ne obstoji niti telefon niti telegraf niti pisalni stroji in kopirni pripomočki. Še manj seveda moremo računati pri velikem delu uradništva v centrali na poznavanje obstoječe zakonodaje v novih krajih, kajti če bt poznali gospodje tudi to, ne bi sipali in stresali kar iz rokava novih naredb brez premisleka, ali se to z že obstoječimi predpisi vjema ali ne. Je torej pomanjkanje zakonodajne tehnike in pomanjkljivo poznanje obstoječe zakonodaje sploh, ki upravo ubija, in z ubito upravo ubija seveda tudi državo. Da navedemo v dokaz svojih trditev le en zgled: Trgovec mora na Dunaj po opravkih. Potno listino dobi le proti izkazu o vplačanem davku. Na davkariji mu povedo, da ima še plačati nekih 100 dinarjev. Mož plača, dobi potrdilo in sme na Dunaj. Komaj čez teden dni mora zopet na Dunaj po opravkih pod istimi pogoji. Oglasi se zopet na davkariji in tam ga razvesele z novico, da ima še plačati nekih 200 kron. Zakaj to? vpraša mož. »Veste, je že tako; prišla je nova naredba. Ali plačajte, ali pa ostanite doma!« —- se glasi pojasnilo. Mi smo prepričani, da danes niti en davčni uradnik ne bi mogel položiti predpisanega izpita, če bi zahtevali od njega znanje in poznanje vseh brezbrojnih predpisov in naredb in uredb in zakonovl SliČen slučaj, ki se pa tiče zadnje uredbe o prometu z devizami, posnemamo po »Trgovskem Listu« z dne 14. t. m. Tam beremo: »Filijalka Narodne banke v Zagrebu naj sedaj koncentrira ves inozemski plačilni promet pri sebi iz vseh prečanskih pokrajin, Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Slovenije. V teh pokrajinah je nad 400 bančnih denarnih zavodov z nebrojni-mi podružnicami in z razvitim omrežjem komitentov. Kako naj podružnica v Zagrebu obvlada s svojim uradništvom, ki je do-sedaj samo štelo denar in se bavilo s popolnoma manipulativnimi posli, obvladati ta ogromni promet. Generalni ravnatelj Narodne banke dr. Novakovič je doživel sam v Zagrebu, ko je imel informativno konferenco z bančnim svetom, poraz, o ka-koršnem ni nikdar sanjal. Naredba je datirana z dne 27. februarja, a izšla je šele sedaj, deset dni pozneje! Samoumevno, da je nastal zastoj, ki je ohromel ves promet. Ministrstvo forsira z umetnimi sredstvi pobijanje kurzov tujih valut, banke seveda v tej nejasni situaciji ne morejo kupovati valut, ker ne vedo kakšen kurz jim bo diktiral g. Jakobson iz Belgrada. Kaj bo posledica? Negotovost izvoznika in uvoznika ter odtok valutnega prometa v illegalne roke zakotnih posredovalcev in špekulantov. S tem pa stvari ni pomagano.« Če bo kdo ubil zaupanje v državno upravo, ga bo ubila državna uprava v centrali. S tem pa pada tudi zaupanje v državo samo. g Sitni trg ▼ Jugoslaviji. Dne 15. t. m. so bile t Novem Sadu sledeče žitne cene: pšenica 1670, ječmen 1300, oves 1275, koruza 1200, pšenična moka št. 0 2250. — Tendenca nejasna, ponudb zelo malo. g Trgovska pogodba med Jugoslavijo In Pol;sko. »Kurjer Lwowski« poroča: V petek, dne 10. t m. se je vršila r prostorih trgovske in obrtne zbornice ▼ Lvovu konferenca o gospodarskem problemu Jugoslavije in o trgovskem traktatu med Poljsko in Jugoslavijo. Poročal je odlični poznavalec jugoslovanskega gospodarskega položaja, poljski vice-konzul v Zagrebu dr. Lubaczewski. Po referatu se je razvila iivahna debata, na kateri je priporočal med drugim dr. Tenner realiziranje jugoslovansko-poljske trgovske pogodbe na podlagi neposredne poti preko Češkoslovaške in Ogrske via Lavočrc in Budimpešta. g Velesemonj v Pragi je bil slovesno odprt r nedeljo dne 12. t. m. Slavnostni nagovor je imel trgovski minister inž. Novak. Otvoritvi so priso-slvovali vsi tuji konzuli in poslaniki, zastopniki raznih trgovskih zbornic in veliko število trgovcev in industrijcev. Za semenj vlada v vseh krogih veliko zanimanje in je bilo ie dosedaj sklenjenih mnogo kupčij. g Koliko je Rusija dolžna Franciji? Komisija za izterjanje francoskih dolgov v Rusiji jo obelodanila nedavno statistiko vseh dolgov, ki jih ima plačati Rusija Francozom. Po teh podatkih znaša dolg 22.351,000.000 frankov. Dolgovi obstojajo v glavnem v državnih in municipalnih obligacijah, ki so v pretežni večini v rokah francoskih ren-tirjev. g Davki v Franeiji. Francoska država je do bila v mesecu februarju na davkih 1014 miljonov frankov, to je 92 miljonov več kot februarja meseca lanskega leta. dočim je proračun predvideval, da bo prihod za 241 miljonov večji. g Dolg Nemčije je nnrastel od 20,—S8. februarja od 3.070,280.000 mark na 262.817.520.000 mark. BORZA. Zagreb, 16. marca. (Izvirno) Devize. Berlin 130—135, Bukarešta 230—240, Milan 1520 -1550, London 1330-1370, Pariz 2600—2675, Praga 575-600, Švica 5800—5900, Dunaj 4.50-4.80, Budimpešta 38 50—0, New York (čok) 285-295. Valute. Amoriški dolarji 278—283, avstrijske krone 0—5, napoleondori 900 - 0, romunski leji 235—210, francoski franki 2750—2800, Kalijanske liro 1510 —1530 Belgrad, 16. mar^a. (Izvirno) Devize London 320, Pariz, 620. New York 73, Ženeva 1400, Milan 950, Praga 132, Berlin 32.50, Dunaj 1.03. Valute. Češkoslovaške krone 132. Curih, 16. marca. (Izvirno) Berlin 1.89, New York 515, London 22 33, Pariz 45.00, Milan 25.90, Praga 9 05, Budimpešta 0.62. Zagreb 1 05, Varšava 0.18, Dunaj 0.085. avstrijske krone 0.07. Berlin, 16. marca. (Izvirno) Dunaj 4.08, Budimpešta 33 06, Milan 1363.50, Praga 481.25, Pariz 2425.05, London 1178.80, New York 271.22, Curih 5284 70. Praga, 16. marca. (I/.virno) Dunaj 0.665, Berlin 20.55, Rim 290, Budimpešta 6 80, Pariz 511.50, London 248. New York 57.075, Curih 1110.50, avstrijske krone 0.665, italijanske lire 287. Dunaj, 16. marca. (Izvirno) Zagreb 2198— 2202, Belgrad 8790-8810, Berlin 2697—2703, Budimpešta 903 50—906 PO, London 32.090 -32.110, Milan 86.990—37.010, New York 7398 -7402, Pariz 65.480-65.520, Praga 12.777-12.783, Sofija 4870-4880. Curih 148.975—144 025 Valute. Dolarji 7300 —7364, bolgarski levi 4670—4680, angleški funti 31.790 —31.810, francoski franki 64 980 -65.020, italijanske lire 36.500—36.610, dinarji 8770—8790, romunski leji 5295—5305, švicarski franki 143.775 —148.825, Češkoslovaške krone 12.752—12.. 58, mažarske krone 913.50—91650. nnvlge. Ij Regulacija Škofje ulice. Zanimivo je zasledovati, kako sedanji demokrati, poprej narodni na-prednjakl, spreminjajo pri regulaciji Škofje ulicc svoje mnenje. Leta 1901., 6. sušca je pisal tedanji župan, sedanji pokrajinski namstenik g. Ivan Hribar upravitel stvu šillngovega beneficija v Ljubljani tako-le: »V krogih občinskega sveta izrekla sc jc želja, da bi se o priliki, ko se bodo polagale ko-lesnicc za električno cestno železnico, razširile tudi Škofje ulice tako, kakor so v mestnem uravnalnem črteiu proiektovane. Po t«j razSirjavi imel bi š: lingov beneficlj odstopiti 1135. 98 kvadratnih metrov sveta. Upravlteljstvo so torej naprosi, da semkaj naznaniti blagovoli, če in pod katerimi pogoji bi hotelo odstopiti omenjeni svet mestnej občini.t — Lat« 1913. ali 1914, j« v občinskem svetu eden gg. svetnikov, menda je bil g. Anton Bončar, in« terpellral zaradi razširjenja Škofje ulice. Vršil se je nato tudi ogled zaradi razširjenja Škofje ulice. Danes, leta 1922., pa gredo naprednj&ki na rakovo pot — nazadnjakl. lj Komandant Dravske dlvizijske oblasti spreje. ma privatne stranke samo v ponedeljek in petek od 11. do 12. ure. Načelnik generalnega štaba pa vsaki dan od 16. do 17. ure, razen ▼ soboto in r nedeljo. lj Meščanstvo je podelil občinski svet mestne, mu nadučitelju g. Jakobu F u r 1 a n u. On službuje v našem mestu že 41. leto. Kako izvrsten učitelj je, vesta dva rodova, katera je poučeval. Do vojne je bil zaposlen tudi na drugih zavodih, posebno pri deklicah; zato ga pozna vsa Ljubljana. V Soli je bil skrajno vesten in nepristransk. Hvaležni učenci In učenke mu kličejo: Bog Vas ohrani ie prar mnogo leti lj ČLane Jugoslovanske Matice ▼ LJubljani, ki se žele udeležiti pokrajinskega zbora ▼ Mariboru, uljudno prosimo, da se zglase v pisarni Jugoslo-venske MaUce r Ljubljani, Pred Škofijo 21 med 2. in 3. ter med 5. in 6. uro popoldne, kjer dobe izkaznice, ki jim dovoljujejo vstop k delegacijske-mu zborovanju in na podlagi katerih imajo poloviČJ no vožnjo II. ali III. razreda. lj Starešinski sestanek se vrši danes ob 8. uri zvečer v dvorani akad (h ma. Dnevni red: Društvene zadeve. — Predsednik. lj Organizacija javnih nameščencev gemišlie-aikov SLS. Danes se vrši v Jug. strok, zvezi" v običajnih prostorih ob 8. uri zvečer važna odbo-rova seja. — Predsednik. lj Prosveta Krakovo-Trnovo. Danes ob 7. uri zvečer nadaljuje g. dr. Brecelj svoje veleianimivo vredavanje »o prehrani«. lj Krojaška sadruga naznanja, da se nahajajo krojaški pomočniki v mezdnem gibanju. Vsled povišanja mezd so bodo samoumevno zvišali tudi tarifi za krojaške izdelke, kar naj blagovoli cenjena občinstvo vzeti naznanje. lj Slovensko trgovsko društvo »Merkur« r Ljubljani opozarja 5e enkrat svoje člane na XXL redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 19. t m. ob desetih dopoldne v društvenih prostorih, Gradišče 17/L Dnevni red: 1. Pozdrav predsedstva; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. po-ročilo preglednikov računov; 5. volitev odbora; d. poročilo in predlog glede uprave fonda za »Trgovski dom«., in 7. slučajnosti. Gg. člane vabimo k mnogoštevini udeležbi. (K) lj Sokolska opazka: ►Prokleta k____farška« Je padla, ko je šel mimo gruče Sokolov (civilnih, z znakom) duhovnik v mrtvašnico deželne bolnice kropit mrliča, ki so mu priredili sokolski pogreb. lj Umrli v Ljubljani: Marija Novak, za-sebnica, 82 lot. — Jernej Skalar, mizarski pomočnik, 53 let. -- Avgust Prekuh, iermenar in posestnik, 52 let — Ivan Avgust Schneiger, zobozdravnikov sin, 18 mesec i-v. — Franja Žagar, za-sebnica, 68 let — Marija Istenič, delavčeva hči, 3 dni. — Janez Bonča, posest sin, 4 dni. — Marija Tomše, tov. delavca žena, 27 let. — Josipina Sehonta, zasebnica, 94 let. — Marija Erbežnik, mestna uboga, 76 let — Kristjan Luke*, hirnlec, 22 let. — Marija Schrnnk. mestna uboga, 80 let — Frančiška Drnbek, les. trgovca vdova, 75 let — Vinko ilrovatič, rejenec. 4 mesece. — S. Erne-stina Marija Kos, usmiljenks, 75 let. — Antonija Zorko, kuharica 27 let — fctefan Gombač, žel. nadzornik, 64 let — Valentin Govekar, hlapec, 24 let — Uršula škof, užitkarica, 73 let. — Ana Jamnik, zasebnica, 58 let. — Fran Zorman, trgovec in posestnik, 56 let. — Marija Grčar, učiteljica, 33 let. — Dr. Josip Červenv, okraj, zdravnik, 52 let. lj Proti draginji. Ker je prodajal mandelja s 37odstotnim dobičkom, se bo inorai zagovarjati pred sodiščem trgovec Maks B. lj Nesreča. Livar Anton Ilubad si je med delom težko poškodoval levo roko. lj Zgubila sc je damska zapestna ura od hotela Union do živilskega trga in nazaj po Wolfovi, Šclenburgovi io Frančiškanski ulici. Pošteni najditelj uaj jo odda proti nagradi pri blagajni v trgovini perila Hed. Sare, Selenburgova uL 5. (K) Cerkveni vestnik. OTVORITEV IN SLOVESNO BLAGOSLOVLJEN JE NOVE CERKVE SV. JOŽEFA V, LJUBLJANI. Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca, bo pre-i vzvišeni knezoškof slovesno blagoslovil novo cerkev sv. Jožefa po tem-le sporedu: Ob 10. uri prihod prevzvišenega in slovesao blagoslovljenje cerkve. Nato govor in pontilikaln« sv. maša. PonUfikalna maša: Missa solemnis in laudem Ss. Salvatoris za mešani zbor in orkester, zložil Ig. Mitterer. — Gradualc: Domine pracvenisti in traetus: Beatus vir, zložil P. Griesbacher. _ Po ofertoriju: O Deus, ego amo te za sopran solo, mešani zbor ln orkester, zložil J. Mfiller. — K sklepu: Te Deum v C za mešani zbor in orkester, zložil Fr. Witt — Tantum ergo, zložil Ant Foer-ster. — Ob 7. uri zvečer bo v novi cerkvi začetek sv. misijona. Ker se ne izdajo posebna vabila, so k tej slovesnosti vsi tem potom prisrčno povabljeni, po. sebno pa še oni, ki so s svojimi prispevki poma. gali zidati m dozidati to cerkev. Ker so preveliki stroški za dozidavo cerkve še nepokriti, prosimo prav lepo posebno one preč. gospode, ki niso šc imeli priložnosti se naši prošnji odzvati, da blagovolijo na praznik sv. Jožc4h vernikom priporočiti to novo cerkev, ki bodi svetišče celega naroda I Predstojništvo cerkve. c Postne govore v stolniri ima vsak petek zvečer ob 6. uri gosp. semen, spiritual dr. J. Arnojc. Govori so v prvi vrsti namenjeni naši inteligenci, ki jih tudi dokaj številno poseča. c Sentpetersko prosvetno društvo obhaja praznik sv. Jožefa (v nedeljo 19. t. m.) kot društveni praznik. Ob 7. uri bo zn člane sv. maša. mod r*ašo skupno sv. obhajilo .Pridite prav vsi brez izjeme I rosveta. pr Na razna vprašanja, zakaj je šel letošnji >Dom in svet« v obliki in sliki nazai odgovarjam: da jaz za ta del lista nl*em sprejel nobeno odgovornost; torej se ml v tem pogledu ni treba zagovarjati. — Dr. Alojz Merhar. Popolnoma belaluC tvori s plinom napolnjeno) OSRAM-NITRA-svetiljki prednost svetlobnik izvirov Svoje trpljenja in bolesti polno življenje je doživela v Godoviču naša prisrčno dobra, ljubljena mama, soproga, sestra in teta, gospa nadpoštarjeva soproga v 66. letu svoje starosti ter bila pokopana istotam dne 15. t. m, Bodi ji lahka žemljica in blag spomin t Ljubljana, dne 16. marca 1922. Žalujoči rodbini: TAVČAR, ZUPANČIČ Za odkrite in prisrčne izraze sočutja ob smrti naše preljube soproge, zlate mame, tašče in stare mamice, gospe izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo. Posebno so še zahvaljujemo vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 16. marca 1922. Žalujoči ostali. ob 2. popoldne na pr »Plebanus Joannes« dr. Preglja je izšel v Gorici v zalogi ondotnega Katoliškega tiskovnega društva. Pevski vestnik. Pevska okrožje »Ljubljana« za Ljubljano in okolico je imelo svoj prvi sestanek v četrtek, dne t. m. ob 3. uri popoldne v Ljubljani v Ljudskem domu. Na dnevnem rodu je bilo v prvi vrsti konstituiranje odbora in določitev področja pevskega okrožja. Odbor je bil sledeče izvoljen: predsednik Rasperger Anton, Ljubljana, St Peter; podpredsednik: Oblak Alojzij, Vič-Glinee; tajnik: Pestot-nik Janko, Ljubljana, Št. Jakob; blagajnik: Bre-skvar Franc, Št. Jakob ob Savi; pevovodja: Ba-juk Marko, Ljubljana Slov. gl. dr. »Ljubljana«; okrožni relerent: Požun Franc, Smlednik, pevski zbor »Kvišku«; namestnik okrož. ref.: Breskvar Franc, Št. Jakob ob Savi. — O področju okr. ref. in pevskega okrožja je poročal tajnik Pevske Zve- ze in podal smernice za delovanje okrožja. Glavna naloga, da se prireditev ljubljanskega okrožja meseca julija, koliko; mogočo dostojno izvrši. Določitev kraja te prireditve se prepusti novemu odboru, da v eni izmed prihodnjih sej sklepa o tem. — Zastopniki so izrazili šo precej želj in podali mnogo dobrih nasvetov za ('lavni odbor zveze. S tem je bilo zborovanje, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo častno število zastopnikov včlanjenih zborov, končano. Okrožne referente prosimo, da skličejo takoj sestanke zastopnikov včlanjenih zborov in konstituirajo okrožni o^bor. Ker še ni poslovnik Povske Zveze, ki jo v delu, izgotovljen in od občnega zbora Pevske Zveze odobren, naj se voli zaenkrat okrožni pevski odbor, ki sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, pevovodje in namestnika okrož. referenta, odbornikov brez mandata pa po potrebi. Pevski »bori, bi so včlanjeni v Pevski Zvezi, dobe, ako plačajo na občnem zboru določeno članarino, svoje glasilo »Pevec« zastonj. Turistika in šport. Gradjanski S. K., ki igra v nedeljo proti naši Iliriji, je igral letos že z dunajsko Vienno in Ost-mark ter domačima kluboma Makabi in Sparta. Slednja dva je porazil pretočeni dvo nedelji z 12 : 0 in 10 : 0. Tekom zime trenira Gradjanski pod vodstvom angleškega profesionalnega trenerja Gaskella. V moštvu, ki bo nastopilo v Ljubljani, je omeniti posebno intemacionalce golmana Vrd-juko, branilca šiferja, krilca Rupeca in srednjega napadalca Perško. Gradjanski Š. K.: nirija 19. t. m. Tekma se prične ob pol 4. uri. — Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wider, Šelenburgova ulica. — Cene: numerirani sedeži 10 Din, 2. vrsta 7 Din, stojišča 5 Din. članske in dijaške karte 3 Din. S. K. Jadran vabi vse nogometaSe na sestanek, ki se vrši v petek 17. t. m. ob pol 8. uri pri Sodčku. (k) Meteorologlčno poročilo. LJubljana 306 m n. m. vli. Ca. op.Kovani« 15./3. 21 h Karo- Turuio-metor meter v mm SIovencac pod: »ENERGIČNA M0C«/94Q. Iščem pridne n C l/l C — Nastop o in pobožne Utl\LUi gv. Juriju. Pismene ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 927. UČENKO sprejme papirna trgovina IVAN BONAC, Ljubljana. s»2 jgSSHtiaSSKU gin KStfV kraste, liSate odstranjuje pri Človeku in živalih Naftolmaztio, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Din. pri TKNKOCI, lekarna LJubljana, Slovenija. PIANIH lep, črne barve, se radi j pomanjkanja prostora proda. Cena 46.000 kron. — Naslov pove uprava lista pod štov. 957. Restavracijo nameni v najem v kakem letovišču aH kopališču. — Pismene ponudbe na upravo lista pod »LETOVIŠČE« 953 Imam v zalogi svetle črešnjeve, hrastove itd. masivne lepo domače delo, po zelo nizkih cenah. Ivan Andlovie, mizarski mojster, Ljubljana, Gosposvetska eesta št. 13. Kolizej, pritličje, vrata 38. 920 Naprodaj je elegantna, nova, pol-krita, dvovprežna — ■ ■■ Poizve so: Rečna nI. 6, Ljubljana. popolnoma nov, na štirih peresih, naprodaj. Fr. KANC, Dravljo 2G p. St. Vid nad Ljubljano. Zapravpček, samec, zmožen vseh strok 5 vrtnarstva, išče stalne službe na deželL —• Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod štev. 975. zraven postaje Velika Loka, v sredini vasi, jako ugoden prostor za trgovca ali obrtnika. Zraven stavbižča stoji že velik zidan hlev, ki so lahko prezida. — Več pove lastnik na Sv. Petra eesti 79. 974 težkih, tovornih, za špediterski posel. Konji morajo biti vsaj 16—17 pesti visoki in močni za vsak tovor. Kupimo dalje Mi voz (radUiiisKi vozi nov ali rabljen, za 7—8 oseb. Ponudbe nai so pošljejo na: 827 Blažanin i Brozinčevič, špediteri, Zagreb, Jurišičeva ulica 7. Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš brat in stric, gospod FRANC ZORMAN posestnik včeraj ob 3. zjutraj po težki bolezni v starosti 57 Pogreb se bo vršil iz deželne bolnice pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu blag spomin! Ljubljana, dne 16. marca 1922. let umrl. dne 17. t m. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Rodbini Hlojzij in Janez ZormaHc (Objava BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadler, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTO-LITOGRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. FOTOGRASKI ATKLIJE: Grabiee Franjo, Miklošičeva ccsta St 6. GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna uliea št. 5. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št 8. KLEPARJI: Korn T., Poljanska eesta štev. 8. Remžgar & Smet kol. Flori janska uL 13. KLISEJE: za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovan ^a tiskarna v Ljubljani. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Sthrcja nasL Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. 4 Din.) PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12. SPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzinger R-, Cesta na jui. železnico 7—9. »OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN G\LANT. KLEPARSTVO: Fcrene & Fuehs, Ljubljana, Mirje 6t 2. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna jr, Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš U, Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta fitev. 2L URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlar Josip, Dunajska cesta fitev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. štiri trgovske lokale, pet lokalov sa pisarne se odda r najem v novi zgradbi sredi mesta NOVI SAD ra 1. oktober 1922. — Pojasnila daje: Stelan Gerich, Novi Sad, Regenta Aleksandra ulica 50. Staro železo kupuje po najvišjih cenah Centralna nakupovalnica starega železa v Ljubljani, Gosposvetska c. 1. Strnil! u ni Mm, telov. orodje, poljedelske stroje, traverze, cement, smodnik, dinamit, železne blagajne i. t. d. v zalogi trgovine z železnino Fr. Stopica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. Pravi v va • BV9 Tvrdka OGRIN & PERIC, prva jugoslovanska tvornica tržaških bičev, prej v Trstu, sedaj na Laverci pri Ljubljani. — Izdelek v različnih velikostih iz pravega koprivnega lesa. Izdeluje se tudi po naročilu. Cene zmerne in solidne. 933 AMERIKANSKO, STROJNO. CILINDER-:: SKO in TOVOTNA MAST tvrdko :: Standart Oii Gompanv o! iew ¥ork ima vedno v zalogi A. LAMPRET, Ljubljana, Nunska ulica štev. 19. 560 Lepa darila za vsako priliko I Zlatnina, srebrnina, namizna oprava in budilke, po nizkih cenah, kakor )e bila zaloga brez carine prevzeta od gosp. Krepelka (Meisetz). Jos.Šclovln-Čoaen, Meslnl troti. cigaretni papir in stročnice. Glavna zaloga in samoprodaja: 764 A. LAMPRET, Ljubljana, Nunska nliea 19. Bukove smrekove in hrastove hlode kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah IVAN ŠIŠKA fovarna parkeiov in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica št. 4. DIONIČARJKO DRUŠTVO ~ UZACiREBU PRERADOVldEVA 2 PETROLEJ |2S RAFINIRANI BI JELI •BENZIN* 5VIH GRADACIJA PLINSKO 'ffi^ ; STROJNA I CILINDERSKA -ULJA - -MIT® ULJA* TOVOTNA MAST UZ NAJJEFTINIJE -f , DNEVNE CIJENE SA SKLAD1ŠTA teo«vi:ASTRA ZAGREB fcrt.TEl.EF0N; 23-88 »umna- PRERADOVICEVAf PRVA LJUBLJANSKA ^C ^C preoblikovalnica damskih slamnikov BARBORIČ-ZAVRŠAN, Mestni trn 7 ima najnovejše modele, po katerih se preoblikuje. :: V zalogi kinCani in prazni klobuki. :: izdaja konzorcij JtSlovanoac tklgovoijoi uradnik Miku! JUuAkni* * Ljubljani Jugoslovanska UflfcaroA * UuUU/utf,