PoH«o jgjr. g&jji - Cogto gDrrgrtg oog hi
*
ČUK
l\aja	Čelrlek. (lisce ogni «lovcdi) Urednlllvo In u|>raTi»ISl»o » Gorici, VI« C. I'nv«lll V. - Tlafcn Narodna Makaron. - l/da). In ogd. ured. FRANCE BJiVK
ena oglasom: I milim, v I »o čine * ililnl enega alolpa L. .80, rn Irootake reklame. Iinnčnn obveallln poslann, vol>lln. naznanila, lld. »«nkn vrule L. I.—
Celoletna naročnina L 15.—. Z« lno*em»lvo I.. 22.50
Lete V.
GORICI, čttrlek dne 11. fibruarl« 1926 - GOHIZIA. fllovedl II 11 lebbfalo 1926.
št. 6.
Polka je vkazana, tla so namazana.
Dopust.
Polka ie vkazana, tla so namazano, hoja — hoj — hej --kaj pa bo zdej? ftas že hudo brenči, noga po .pod' drči, hoja — pa klarinet zavrjskal jc spel.
ftod' kikla, bod' hlače, vse vriska in skače, nai dekle bo, fant, /norel je vse škaul. Je polna gostilno, pijača obilna, pod treska z nogo, oh. kaj pa bo lo?
Pač dosti se skače, je mnogo pijače, prišel pred oltar le redek bo par. ftolela bo glova. oh, la bo res prava nazadnje še ploh — in: javi in pa: oh!
Slrah.
Dve že j>ostarni, neporočeni mi — zelo sramežljivi in zc-boječj. Pride k njima ves /.trgan berač. Obe dami sc veda zelo j>resfrašita. Kon-o se predrzne siarejša in j>re vrala: druga se skrije
za njo. Denarja »principijclno« nista bolela dali ia tako jc jirosil mož za.slarc, ponošene
Idačel..........<fi
lina ie odgovorili: »Ah, saj ni nobenega možkega v hiši!«
Ko berač odide, se še bolj preslrašila. Mislila si: la bo
| gotovo danes po noči udri v hišo. ko ve da ni nobenega možkega v hiši! Nenadoma se odloči mlajša, odpre okno in zakliče beraču na ccsfi.
»Cnjte vi, ali po noči imamo enega!« (namreč moža).
Nekega dne pride k ineni Peler Kapus in me prosi zu dopust:- radi krsta.
ftil sem zelo presenečen, ker sem vedel, da Pelra ni bilo že celo lelo domov in kako je inogoče, do ima sedaj krsl. Vprašal sem ga, pa mi jc odgovoril:	•;'
»Oh, je bil Sosed loko.prijazen!«	,
. NI: IN JA!
V nekem ineslu jc udaril nekdo po vratih neke hiše pozno zvečer in razvil sc jc sledeči pogovor:
»Sosed, ali žc spile?«
»Ne!«
»Ali nam moreš posodili hlebček kruha!«
»Mi že spimo!»
DIJAŠKA.
Dijak, ki jc obiskoval veterinarstvo, ie sklenil, da se bo v osmem scmeslrn vnisal na | tehniko. Pri izkušnji iz primerjalne anatomije ga vpraša profesor:
»Kakšne kosti se pri naših domačih živalih dado primerjali človečki. oledc oblike namreč?« (Mislil ie ključnico).
Dijak l"rno Penast, v /adrr-gi. ker se ni mo'«cl spomnili, se ozira po svoiih tovariših.
Nekdo izmed njih pomisli'in mu hilro pokaže velik hišni ključ.
Dijak Frno Peoasl zagleda lakoj la pomenljiv pripomoček, obraz se mu razjasni v prijeten nasmeh in junaško odoovori na stavljeno vprašanje:
»Domače kosti!«
Predpustni vzdih.
•Jc žc res, da bi bilo kmalu gOžnafa ' očeta Adama in mater Evo, kar sc moje Starosti tiče. Toda leta rte* delajo*', človeka; zato tudi mene nc. Y.c poglejte, da sem še čila in sc nc bojim jarma sv. Lukcžn, in imam tudi dote, da bi lahko r/1 vel, čc bo dovolj zaslužil za oba. Psička mu prinesem k tuši, lako ludi inarclo in torbico in pa božji mir, ki ga bo.našel po smrti, čc prej ne. Kdor bi me hotel vzeti Se ta ^ir^d-pusl, naj se oglasi na uredništvu Čuka, toda naj ne čaka. Shkc ni treba pošiljati, saj vem. kakšni so moški.
Spela.
Ooric«i, dne 11. lebr.
Naše pustno vreme jc les pijslo, a ga ni mogoče pustili, v Želi moramo takega, k/iki-šn-0 je, dasi bi ga n.ijiajše poginili k vragu / blatom in dežjem vred. Kakor rožice iz vremen«! cvel^ prehladi in bo-lej^ii M> rse razbohotile knkor lilije, m /^iloiej čudo, če v časti noi osti In v<!>d|a uiaraika-Icr^in i »okliče Mnrt mi drugačno maškerado kol v Irg. dom ali salo Vcrde in h> mor« naglih korakov pobrisati no oni svet.
Pustimo vreme, ž<ilost in pusine noro' (politiko po še najbolj) in »»oglejmo malo na zabavo, ki se je vršila v Trgovskem (lomil. čuk je bil si-<£r zadržan, a se jo |e udeleži!« Sova in s«* ni ino^iki — smejati.
Vsebina te zalNivc je namreč l/gledalo kakor kak posebne vrste zdravniški iccepl, ki ga prinašamo v celoti:
1350 gr konjskih fig.
0782 gr šmrklja.
0005 gr jiametL
0585 gr snovi, ki je nc smemo imenovati.
Q50l <]r prahu.
1000 gr testa.
7050 gr nesmiselnosti.
Od tega je moral vzeti vsak g|c«» of> eno veliko žlico, ostanek 'pa je irioral deti na želodec, da se mu ni obračal.
Nekateri trdč, da se rii pravo občinstvo zdteklo k tej predstavi, ker je Gorica tako fina, da nipia	predmesl-
nih delov, iz katerih bi se re-kfu|irolo za take predstave ziojp občinstve. . f^ekaleri ludi Irdč, da te pned^tave niso priredili oni kpf ^voječasno »Vražjo žensko« in druge, ampak, da so bili drugi prireditelji.
, Cuk sicer vse verjame in nič ne verjame. Sova včasih malo pretirava- C«- H' pa vest r^spična, ie seveda ne more in ne sine zamolčali
čuk na palci.
PRIJAZNI ODMEV.
Čk? v jjoiiah vpTaŠ<unn, kaj ,'jfc! vsom ženskim ruudam, o^^ovori Odpr^cv: ...adam.
^B1^^ stavimo vprašaji je. kal ostonie. ko ženska lepota in mjadost^mioe, n^Pi ^^vo* il porcdoež: «.i.š-kotnine«.
Lepi diamant«
F rancoski: Henry Falk.
Poslovenila: Rosandra.
Ko sc jc približal čas, ko se vsak Parižan, poda na lelovi-šče, jc omenila Luciette svojemu dragemu soprogu:
»Tvoj prijatelj Collouges je kupil svoii soprogi krasen rubin, iii l:any Merleiul je dobila svoj /aželjcni obesek z ve-nžuro. ... Ic jaz sc podam na letovišče z istimi dragulji kol lam — To je res žalostno«.
»Saj imaš lepo ovratnico iz prishiih biserov«.
»A kaj. so čislo majhni bi-serčki, !<> je loliko kol nič. — Molela bi kak prav lep diamant«.
»Kain pa nekam hitiš, ampak malo jc vendar treba računali....«
Dvojica jc več časa disku-lirala polrebo... in konečna
rešitev je bila nujna, čas odhoda sc je bližal.
»Da, madamc«, jc razlagal prodajalec v zlatarni, »naši kemični diamanti sc sploh ne spoznajo od pravih, islotako kol pravi so sestavljeni in prav nobene razlike ni, razen v ceni. Celo izvedenci bi sc /motili. Poglejlc, ta-le kamen. ako ga vdelamo za prstan, obdan z malimi, pravimi brilanti, je vreden petdeselti-soč frankov. Ali slal vas bode Ic lisočpclslo .... lo vam pove vse«.
Dvojica Serval je čez nekaj dni odpotovala v slavno kopališče. Madames jc imela tudi svojo sobarico.
7.e prvi večer je drmanl poslal j>rava sen/ocija v družbi.
»Kako krasen dcmanl imate«, sc jc začudila Eany Mer-teuil.
»Pokaži ga še meni«, jc /(! prosila IMunche Collonges
Lucietle je drage volje ah il. nila l^pi prstan ler ga ka/.i -v krogu,
»Nekaj po«ebneqocdti /. ni>a| mi ^ indtolbčhta. se. kje si ga i/lakoilp?« - .%
»Se pod wko, dobrini p. goji serji ga dobil«, se je vm. šal v pogovtfr Monsieur Sc val, »od nekega drugularja, sc je vračal iž Amsterdama« »Vrednost <KUXX) frankov |C trdita MAli^hc CoHoug« »Ah m -morda rev'gosp< PulM-IlhelMl?^	lyV'«.\
Ui)l)<Mtič(m. okro^lohčr ni<IeČ.5lortqk, je bil nek<i izdelovalec liagrobnic.
»Ce mi madaine dovoli, i ga pogjcdfn^«, je priložilo o. VJIlil. A 5	^
Vklji^b Vstmu Vagotovl njiju j>rt>d<^ilca, in vkljub .«)< govi garancij, je-bilo LuČini ne ln OastoAu malg lesno p srcu. vendar sla hitro, moni Še prehitro pomolila prstan: »Gotovo, kolikor želite«. Starček je ccremojpjjo/u vzel prstan v roko, si natahi povckšalno steklo ter si pg'1" dgj demoni od vali flfani.
»Ampak plačali" gu m l 60.000 frankov«, jc sledim rekel.
»Gotovo ne, saj sem omeni da je bil le priložnosten kuj' »Da, da, seveda, saj 60«m; niti pravzaprav ta prstan i vreden, gotovo da ne«.
Ko sla bila sama, sla v molče pogledala. — Oba •>! si'mislila isto, slednjič je um dame vzkliknila:
»A ši videt sedaj7 Ti in Ivo ja pametna ideja, da mi kuni kemičen demanl/— Bodi tov,' Rubenhelm te ie sp ./ nai, pri čem do je«.
»Ah, lo pa TMf, meni sanic mu bi bil to gotovo omenil
»Zakaj vendar, la grdi • i.i rec se sedaj prav lepo l< l norca iz naju. In Čc Še kal mi zine.... To jc grozno!... 11 I' jc, da to odvrneva, in to I. koj«.
»Dobro, ali jaz nc vidin. u hoda«.
»Gotovo.... ti!.... Ali jaz in.« žc svojo dobro idejo. — I/v stno!... Tega dcjnanla za v daj ne bomo več videli. Skr la oa bom, pa bom okoli i" v<-dala, da sein ga i/gnbil t boš pa julri na vse z<j naročil oglasne plakale, ^ lerimi se obljubila naoi k 10.000 frankov, tistemu. I-. i bo prstan vrnil, jasno bo <1 se ne obljublja desettiso« urade za kemičen derr.n Kaj se li /di la moja idci •' Naslednjega jutra stu >• konca Serv.il i/borno i«i*-> komedijo izgiiblicnega jn na. Obupno jc' tožila l.nrn n' pred zbranimi prijatčlji, m t
vzel seveda gospod Ru-:gheliri, iti si brisala solze, edleni ko ,je Gastort eno za ugim ponavljal: ' »Vračala sva se v so!>o, ko ahoma moia soproga—-
{OnČal, l<o Sc- prikaže ali hotelski groom (lelač-ostrežcek) in ga prekine »Paroon, gospoda,....« m erivši se do gospe, se / ve-=Jmi nasmehom pokloni, rek-
»Ni vam Ireba več jokali, olul sem izgubljeni dragulji« Segel je v žep-lcr ..jioka/al rslan.
•	I vo, Iu je I«
Servalova dvojica je obšla-
•	/delo se uma je, da sr >ra celo poslopje zgrudili injii. Iii med občnim radova-*ni se Ciaslon Serval iii imi-
zadržrili, da ue bi bil irooma grdo ualulil: »Kje si vendar našel la pr-m?.
»Pred hišnimi vrah v peki i/poki Iroloarja«. Dobro pr, daj mi sem«. •Du gospod, ah nagrada?* Lj, la se seveda ne i/gubi ivno,« so j>rijntrlji šaijivo pomnili. ^
•Jaz vendar ne morem kar iko meni nič, lebi nič, izro-li takemu pobalinu 10.000 ankov*.
Gospod, vi jih lahko izro-le pri moji blagajni«, jc pri-'*vil hotelski direktor, ki sr v tem hipu prikazal. — »Iz-ivliena vam bode pobofni-. — Starš; tega dečka so »ogi in pošteni, — zaslužijo ko pomoč, in blagrovali vas
bodo za to nepričakovano srečo*.
In lako je moral slednjič Ciaslon Serval (»odpisali ček /$ onih deseltisoč. — Ko se zopet vrnil bled v sobo, je sedela ujeejova soproga j»rei široko odprlo omaro. — in vsa proj>adena je soma s sef-boj mrmrala:
»Sa| srni vendar dela moj j>rslan na drugo polico poji tole kup J »'rila. Nekdo up ga je ukradel«.
»Kaj nisi imela omare /ar klenjene in ključa pn sebi?«
»Seveda, ključ imam vedno pri sebi. — Ampak, da to ne bi bila Alberlina ... I>a gotovo, Alberluia ga je ukradla«.
•Kaj — Ivoja sobaric« ... i Alberlina, ... np, zdi se mi, da Se li malo meša; — saj je vendar groom našel prslan . «
»Pa" če sla morda celp sokrivca? . «
Madame je po/vomla. AJberlina se je na mah pokazala — llil« je stasila blon-duika, dohrovoljnega obraza.
Prvič, odkar |e bila v službi, sr je /tlelo gosjmdai jema, da se obnaša nekam /asiueldiivo, napelo.
»Alberlina, jioložda sein l|«i pod la-le kui> perila en j>i-slan
»Onega, katerega pe moda me i/gubila?«
»Mislila sem prvotno, da
ILUSTRIRANA 1 RAZA
Iz časopisov: .Kot čujemo, je v zadevi povišauja plač delavcem kapitalizem ubogega proletarca zopet pošteno ' za nos potegnil.'
sem ga izgubila, ali spomifi-10rn se sedaj, ostal je lukaj, ... kam je prešel la prslan?«
»Kako nap pa/ to pač vem?
-	Ah ga madame še nisjte dobili ua/ap?«
•Golovo, tla. — /t»pel sem ga dobila ua/ai«.
»torej pe madame golovo prav zadovoljim? Ne razumem tedaj, kaj /clilcl«
(»Dovoli leg«, lahko greste I«
»Dobro, madaiuel«
»Io ie bil grozen udaiei «,
—	pe v/ddioval Serval »Deseltisoč frankov -• Obit ua t ena najinega dvomesečnega bivanja v kopališču.
I p, ne bova Iu dolgo, Ijolovu <l<* ue«.
Naslednjega dne je naznanil p>ripalel|ein in znancem, da ga važni in neodložljivi <>j>rav -ki Silijo na/ap v Pari/. — 'Ko je Alberlina lo zaslišala in se je morala pripraviti, da zopet spravi ravnokar razloženo garderobo nazaj v kovčege, • je vsa rdeča in zbegana vprašala:
»Ali bi gospod in pospa ne mogli oslati še nefcAj časa lukhj?«
Tedaj jo jc pa Serval dobro in trdo prijel. — Priptavilfo je slednjič do popolne izpovedi:
»Jaz sem res vzela pr sif<in v omari in šit^Cr O^Uhip, ko>e je madame nahajala v fpatelni sobi. — Ali, če bi bija ja£ sama povrnila pr.slan, bi ne bilo ničesar z nagrado. — Torej sem naj>ravila grooma, 0'a je on vrnil prslan z obljubo polovične nagrade. — ln f<ini, ki
OVIRE.
Groteska v dveh dejanjih. Spisal B. KARLO.
REŽISER: Oh z največjim vese-:m, ji*»p«xJičjKi (gre k nji in se migne vratu.) Ah pa saj ni!... (Ona ga ljub* pogleda.)
I.UKC (vstopi široko in vleče fnjfo, ju psi zagleda, <klidc po prstih ... ne* Ini. prav pn konceh svojih šimeljčkov. se.) V teJi čevljah. čhivdk še po pr-Jtih more hoditi.
REŽISER: Nadica .... Ah kako kra-n v nit imate ... (Jo poljubi in stisne k bi.) Oh ta belina in lepota! Nadica, >. vji^ ljubim, licivcmerno ljubim (ji obr* * gltnnco in jo poljubi na ustnice. Ono mu pusti ■/. nekakim čudnim smehlja. m.)
VIL PRIZOR.
stopi nenadoma Boris golorok, kot H bkaj iskal. Ko ju zatilodkt, se zdrz«c| lano k r:-risarju, ga. stržc proč in oatnf >gle<la. Na! Boš vedel! (Afu da gor ko ušnico 'krog lic. ko sc je ravno prese* nečen obrhil od Nadičinih lic.) LUKC!) (na vratih. Vzdigne nogo. se 11 akne s prstom konca svojih »šimeijt ov« in reče) Kontakt!
BORIS (p<n>leči režiserja na stran in se vstopi pred Nadico) Boris'
REŽISER (drhti od jeze) Boris! -(sam zase.) Te sramote ne prenesem!
BORIS: S kakšno pravico!
REŽISER: S tako kot fi!
BORIS: Ni res, ti si, .. « s« .,
LUKC (na stran) tloris!
REŽISER: Ti si, ti si ...
LUKC: Tudi Boris ... Kako se vjc-ma! Dobro, da se Oba enako imenujeta'
BORIS: Ti si .. ti »i .,
REŽISER: Kaj sem? Pove,, kaj sem?
NORIŠ: 11 si me razžahl!...
REŽISISR: Ni res! Ti si me raz/.alil! To mi bo6 plačali
BORIS: Prosim! Takemu hinavcu bom iaz plačeval!
REŽISER: Kaj, jaz sem hinavec, baraba!?
BORIS (stopi k njemu.) Reči še cm krat, iaz baraba!
REŽISER: Da, da. si, samo barabo , delajo tako!
BORIS (ironič. r.) No. kdo jm potem zapeljuje mjatfa dekleta!?
REŽISER (vzrt-.ie.) Kaj mene imenuješ zapeljivca?! Jaz tla sem zape* ljivoc!...
BORIS: Da. da! Videl soin tc, zalo, til sem te ...
REŽISER: Ti si me? .. Ti ., Ti? (Sc ne mora premagati in hoče udariti Borisa. ki sc umakne, da udari mesto njega Nadico.)
LUKC (se potreplje po trebuščku.) Zdaj bo eksplodiralo!
NADA (vzklikne). Ah! Kaj bike,{a! Co«POd Boris (jokuje, ga prime za to* ko.) Pojdfen \ .(So obrne k režiserju.) Gospod, s takimi ncsrainiteži in surove/i iiuniun ničesar več opraviti Studite se mil Igrala pa ne bom! (Ponosno dvigne glavo in odide z Bo risom.)
Vlfl. PRIZOR.
Režiser sam.
REŽISER (se zgrudi na stol. kt za. škriplje in se p</derc p t hI njim. ker je bil rnvrut isti, ki ga je prej popra\'ljal J a. nez). Oh! .. Strnbod! Vse se ruši pod rue; noj! Š<j stol mo noče voč tlr/ati! O ti prr#kleti dum, ko sem obljubil, du bom režiral pri pros-velnem tlru.štvu! Kaj sem napinavtf. kaj sem napravil?.. Za zaveso.. Oh, ne sinem se s|H»njii.ii na. zaveso, strah nuc je.. Tam ie polna ilv« rtuui (Ploskanje iz dvorane) hi kako &inm<'!.. O, da bi bil otnok, ki stoji tam in čaka iKLpeto, kdaj se odpro ix>zorniea.. A bu, tu ria odru sc tepejo.. (brUfko) toinano iji sr> ikwti m ari |e osebne Zsidieve.. Kje je vzrok
vzet seveda cjospod Rn~ 'ijheltri, in si brisala solze, idiem kO ,je Oaštort eno za ugim ponavljaj' »Vračala sva ~sc v sobo. ko
mpi mpfa	^ ;
Ni dokončal, ko sc prikaže iti hoiettski groom (Iclač-slrežcek) in ga prekine: ►Paroon, gospoda,....« in erivši se do gospe, sc / velim nasmehom pokloni, rek-
•Ni vam Ireba več jokati, obil sem izgubljeni dragulji« Segel, je v žep,Jct ^poka/al rstari.1 '	* * 5'
Evo, tu je I« Servalova dvojica je obsla-/.delo se jima je, do se »ra celo poslopje zgrudili uiju In med občnim radova-em se Gaslon Serval ni ino-'I zadržali, da ne bi bil ooma grdo nalulil: Kje si vendar našel In pr-in?«
Pred hišnimi vrali v peki i/poki Iroloarja«. Dobro je, daj mi sem«. I")«! gospod, ali nagrada?« Lj, to se seveda nc izgubi ivno,« so prijatelji šaljivo pomnili. gj. laz vendar ne morem kar ko meni nič, lebi nič, izro-ti takemu pobulum 10.000 ankov«.
Gospod, vi lih lahko izro-te pri moji blagajni«, jc pri-ivil hotelski direktor, ki se
v	tem .hipu prikazal. — »1Ž-
vi	jena vam bode poboini-— Starši lega dečka so
ogi m pošteni, — zaslužijo ko pomoč, in blagrovali vas
bodo za lo nepričakovano srečo«.
In lako je moral slednjič On| slon Serval podpisati ček z* oiiih deseltisoČ. — Ko se je zopet vrnil bled v sobo, je sej-dela njeejova soproga pre' široko odprto omaro. — i vsa propadena je som«! s se boj mrmrala:
»Sai sem vendar dela iqc prstan na drugo polico po la-le kup perilu. — Nekdo n; g<i jc uKrudel«.
•Kaj nisi imela omare /ar klenjeiie in kljtiča pri sebi'/« »Seveda, kljnČ imam vedno pri sebi. — Ampak, do lo ne bi bila Alberlina ... Da gotovo, Alberlum ga je ukradla«.
»Kaj — tvoja sobarica .„ Alberlina, ... iio, zdi se nu, da ^e ii malo meša; — saj je ven-(Mr groom naSel prstan
»Pa- Če sla ftmrda celp sokrivca? ...«
Madome je po/vonila. — Alberlina »c je ua mah pokazal«. — Dihi je slasita blon-dinka, (Jobrovoljiiega obraza.
Prvič, odkar je bila v službi, se ie /drlo gospodarirrna, da se obnaša nekam /asmehljivo, napeto.
•Alberlum, položila sem ha pod la-le kup perila cu prstan ....
'Onega, katerega ie niadu-nic izgubila?«
»Mislila sem prvotno, da
ILUSTRIRANA FRAZA.
Iz Časopisov : .Kot čujemo, je v zadevi povlšauja plač delavcem kapitalizem ubogega proletarca zopet pošteno ' za nos potegnil/
iscin ga izgubila, <;li sppi|}i|i-iam se sedal, <>slal ie iMkaj,... kam je prešel la prstan/«
»Kako naj jaz lo imč vem? — Ali ua (luulame šc n^te dobili nazaj?«
•Golovo, da, — /opci sem ga dobila nazaj«.
• lorej ie uiadaine golovo prav /a<lovoljua? Ne razumem ledaj, kaj /ehlcl«
(►Dovolj lega, lahko greste I«
»Dobro, madaiiiel« »lo ie bil grozen udarec«, -- je vzdihoval Serval. --»DeseltisoČ frankov. — <)h>< na cena najinega <|vomcs<1č-nega bivanja v .kopališču. — L!j, ne bova tu dolgo/ Ijolovo da ne«.
Naslednjega dne je naznanil prijateljem ih znancem, da ga važni in neodložljivi opravki Silijo nozrij v Pariz. 'Ko je Alberlina to zaslišalo in sc je morala priprdviti, da zopet spravi ravnokar razloženo 'garderobo nazaj v koVčege, je vsa rdeča in zbegana vprašala:
»Ali bi, gospod in gospa ne mogli 'ostriti še nekij časa »ukhj?«	•
Tctjaj jo je pa Servhl dobro in trdo prijel. — PrjpfaVU je slednjič do popolne' frpov<fdi: »Jož sem res v^eia pV^n v omari in ši^dr OVli lup, je ^udarne nahajala v tpal^tni šobi. — Ali/ če bi bila jaz.-sa-md povrnila pr,sianf bi j»c ničesar z' nagrado. — -Tprej sem nuprayila grooma, .pa jc pri vrnil prstan z obljubo polovične nagrade. — ' Ih fpril, ki
OVIRE.
Groteska v dveh dejanjih. Spisal B. KARLO. REŽISF.R: Oh z največjim vesc-m, tfuspodičm (gre k nji in se nagne vratu.) Ah pa saj ni!... (Ona ga ljub? pogleda.) LUKC (vstopi široko in vleče fajjo, jn pa zagleda, odide po prstih ... ne s trd, prav po konceh svojih šimeljekov. se.) V teh čevljah, otovdk šo po pr-»tih miore hodfri.
REŽISER: Nridica .... AJt kako kra-n vrat imate ... (Jo poljubi in stisne k bi.) Oh ta bciina in lepota! Ntfdica, va^. Ijirbim, ner/anerno ljubim (ji obr? glmnrit in jo poljubi na ustnice. Oz«r mu pusti z mrkaldm čudnim smehlja. 7.)
VIL PRIZOR.
topi nenadoma Boris golorok, kot H 5kai iskal j , Ko jn zaglodh, se zdrznej. Mio k rtržisarju, ga. stržc proč in outnf •gloda. Na! Boš vedeli [Mu da gorko ušnico . 'krog lic, ko sc je ravno preset nečen obrhih od Nadjčinih lic.) LUKC (na vratih. Vzdigne nog/i), se t akne a prstom konca' svojih »šimeljt ov« in reče/ K ontakt!
BORIS (ipovleči režiserja no stran in se vstopi pred Nadico) Boris!
REŽISER (drhti od jezo) Borisi — (sam zase.) Tc sramote, ne prenesem!
BORIS: S kakšno pfavfco!
REŽISER: S tako kot ti!
BORIS: Ni res, ti si .. « si
LUKC (na stran) Boris! REŽISER: Ti si; Ii si ...
LUKC: Tudi Boris ... Kako se vjc-ma! Dobro, da sc oba c*i;iko imenujeta'
BORIS: Ti s| .. fi »i ..
PfiŽIStR: Kaj sem? Povej, kaj sem?
h ORIS: Ti si me razžalill...
KKŽISttK: Ni rtssf Ti si me razžalil! To ml boš pfačajl
ISORIS: Prosim! Takemu hinavcu bom jaz plačeval!
REŽISER: Kaj, faz sem hinavcc, baraba!?
BORIS (stopi k njemu.) Reči šc en* krat, iaz baraba!
REŽISER: Da, da. si, samo barabo . dolaJjo tako!
BORIS, (honič, /<.) No, kxfo p«, potcan zapeljuje mlada deMotal?
REŽISER (vzn-ite.) Kaj moiie imenuješ zapeljivca?! Jaz da sem zape* Ijivoc!...
BORIS: Da. da! Videl som te,,zalo, tii sem to ...
REŽISER: Ti si mp? .. Ti ., Ti? (Se ne more premagati in hoče udariti fotj-sa, ki se umakne, da udari mesto njega Nadico.)
LUKC (se potreplje po trebuščku.) Zdaj bo eksplodiralo!
NADA (vzklikne). Ah! Kaj takega! Gospod Boris (jokaje, ga prime za ro= ko.) Po j di)m!. ('Se obrne k režiserju.) Cio-spod, iS takimi nesramneži in sujcovc/f ruifuun ničesar več oprjmti Studite sc mil Igrala pa ne borri! (Ponosno\ dvigne glavo in odide z Borisom.)
vin. pvrzoR.
Režisor savn.
REŽISER (se zgntdi rui stol. kt za* škriplje /n sc podere pod njim, ker je bij rav/u> isti, ki ga je prej popravljat Janez): Oh!... Simbol! Vnc so ruši pod me* noj! hio staji me noče voč <lržati! O ti prokleti diun, ko setn obljubil, da bom režimi pri prosvetnem društvu! Kaj sein napinavif. kaj sem napravil?.. Za /;ivo so„ Oh, nc smear* sc six*njniti na zaveso, strah me jc.. Tam jc potna dvrram (Ploskanje iz dvorane) hi kako 5nmi>»!.. O, da bi bil otrok, lcj stoji tam in čiaka najieto, kdaj sc odipro pozonnica.. A tu, m na odru sc fcopejo.. (bridh>) fceipcnio iji so na/m m ari |c osebne Z;idb\rc.. Kje jc vzrok
'mi ne zrlo ničesar odreči, mi je radevolje vstregel. — ln sedaj, i ... njegovi starši imajo denar in nočejo o delitvi ničesar vedeli. — To so tatovi, lumpi .,.«
Ako l)i se Serval bolet okoristili t izjavo svoje sol>arice, bi pomerilo toliko kol vzbudili velik škandal, ki bi slednjič imel za posledico, da bi vsi izvedeli, da ie bil demoni res-le kemični proizvod in vsi bi se jim škodoželjno smejali. ■ itr Tako sla sc morala zakonca zadovoljiti, da slu pognala Albcrlino in spodila grooma brez napitnine.
»Ti me pač dovolj staneš«, mu jč kol zadnje zagrozil Serval, — ves iz sebe.
»Oh gospod«, — jc fant prijazno — zvilo odvrnil — »vem, da sle bili izvanrfcdno radodarni, t- ali golovo je, kakor je omenil gospod Rubcnhelm proti onim damam v .vzdigni-niku: »To jc brez drugega kak podedovan družinski dragulj«.
OB TRGATVI.
Zgodilo se je v Vipavi v teh deževnih dneh, ko sc trže slaba letina I Nek gospodar jc pustil velik; »b'd'n« (tako pravijo Vipavci posodi, v katero spravljajo grozdje, predno ga zmasHio) čez ncfč na dvorišču. Pfišel pa jc po noči dežt
Drtogi dan je vprašal hlapce: »Vi, kaj č'm z'lct v'n liio vodo, k' se je n'brala p'nuoči k'j biu dež?«
Gospodor po je odgovorit: »Ah; kar pestil — Kar Bug sfri, vsje prou storil«
OSLEPAR)EN SKOPUH.
Neki skopull je bil v nedeljo pri maši iu je Ves jezen že med pridigo zupušlil cerkev. Na cesti ga .jc stečat popotnik, ki je videl, kako preklinja in ga je vprašal, kuj mu jc. _
Ta je dejal:1 »Duhovnik je pridigal v cerkvi, da bo vse skopuhe vragi nesel žive -v pekel«.
»To ni res«,i je dejal popol-nik. »Kako mdre duhovnik kai takega trdili. Ce mi daste cekin, pa grem in mu dokažem, da lo ni res«.
Skopuh seže v žep in da potniku cekin. Nato sc napotita oba skupaj v uerkev. Popotnik se prerine do prižnice in pravi:
»Gospod župnik, liisle govorili resnice, ko ste dejali, da bo vrag nesel vse skopuhe žir ve v pekel*. ■
»Kako lo, da nc?« jc vprašal duhovnik.
»Zato, ker niso vredni, da bi jih kdo nesel; vrag jih bo za noge vlekel«.
Ljudje so sc zasmejali, popotnik si je obdržal denar, skopuh ie pa .še bolj'pihal od jeze.
PRIPOROČANO PISMO. ' Neka premožna dama je bolela iii v kopališčel Naprosila je svojega domačegu zdravnika, naj ii da priporočilno pismo no zdravniku v kopu-lišču. Ta ji je radevolje napisal. Med potjo- je rodovedna
dama odprla pismo in vsa i vzela čitata: »Tu ti pošilj, bogatit gos; jaz sem jo vlek sedaj k> daj še Ii!«
Reiitev ugank«
PRED ^ UP AN OM.
ŽUPAN. Nevest« Ona. # prosim. '..','• »J< '
NEVE8TH Nemofloce. Pi ii rok, fticer mi it.-vMt; »fcm
1

Prav so rešili: Povlica Air ovu, Šmarje -pri Štanjelu,. K rolinu K^vglč, Idrija.
Novauganka
''•)	'; :!'-( j.'}
' Fant! (aiito, funt moža, U Jena,, fant dekle, dekle l.ij ne, kaj je Id?

; V sredini jc hiša, na vsak vogalu je drevo. Gospod rod hiša še enkrat',tako' vel napravit. Drevesa pa > dati posekati, morejo osljili mestu. Kako naj (o naredi?
Kdor prav }«jxeši, em> -med obeh ugank,' .pošlje rc Sčy .in t!;3Tš" v znamkah Din 7— v bankovci lil (li poštnine prosto . lepo* knji Sarobon, Zgodovinske am :d6ksi ki obsegajo no - s|ol jiralkih dovlipov v. zabavu kratek čas. Sczitc- po knjiij
tsm zmešnjavam, temu neredu, tem ovi. orni? V iu« samih, jo, U nanuno volje, v meni sunem je, ki nimam železne rokuj, da bf prijet za vajeti ta W)dU (stisne pesti) to sodišo odtv. to * za kuli. sami .ženi, na odru prepira, na sejah po-rtvai	■	_i
ŽANE (priteče ves zasopel): G o. spod «gfeer, bnivoa ni dourta! Je šel v neto vas v (Jrano. Idjer igrajo tudj igro. ;
REŽISER: Ah! 2c dobro, pojdi! Saj tako ,ne moremo igrati. ker nam je zbežal« jj&taHca (Zane zbeži) Ahl Tudi jaz bom zbežal, kako riaj dopovem lju. dem, da ne morento igrati (Kliče za oder.) Ven! Ven! LereuM! Gnjilobc!
IGRALCI (se počasi prikažejo, rn-: zen Nadi ce in Borisa): Kdj je? Kaj -u je w»*Ho?
RE2LSER (na sredi odra): Toliko trud« smo imeli s to igro, toliko zmešnjav vie in... (na stran) končno se nam jo vendar po6ite6fto, da jo ne bomo igntfi]
REŽISER (nadaljuje): ...nel mone bltj dfuzega 'kot zmešnjava! Jezili 'mo se .razburjali ratfS tkjvnfjonja, a glejte, dovoljenje imalnti v žepu (ga potegne iz i.epa). t vendar no moteno igrat'. Prt* •rrckb inukno in verfdar smo zvezani, nimaono voije, nimamo moči, da bi 'iS 6 dvignili. Ni res, da so naše ovire
dovajanje, >ni smrt K »Mvtao ovire,, si stopamo drog drugemu n« pAte! Na ode« VlaHmo svoje lituasUe srajce, pai bi kazali ljudcinr satanAte suknje! GoVo« rimo o prrisveti, a ;se pri'scstaricih ženimo, na sejah i«|>»vunx!f. t« odru zafta« vamo. Vse to murartxlNj na koncu vseh koncev: babilon zmešnjarvl Nismo disciplinirani nismo zmožnt Mprfzorifi naj• enostavnejše bddarfje kot jo »Ulipa št.
15«.	— -----
I.UKC (vzame iz žepa svdi vefki rtldeči robec, in si briSe oči): Ganil mc je, res mie je gamfll,
RE2ISER (nadaljuje): Kajdo homo potem zmožni dati nanixki svioio desno roko. ne kadar jo bo potreboval, ko jo potrebuje. ZgoČBTsc ie dlučaj.. oseb* na aailovta, rakS kaitec..
VSI (stiskalo glave skupaj in topeče jo: »Ka/ pa je bito M
LUKC (modro 'n zagonetno): Jaz pa vem, p« no -povem!
REŽISER (nadaljuje): ..moramo prenehati z i«i». kb jo dvorana polna., za tole zaveso., .ali vafe ni strah?., sram., z dovoljenjem v rnkiV (Ga zmeč* ka in vrže v kot).. In kako bi judi, ko so nam odvedli — biitvca — m'aškeria v oddaljeno gorsko vas. tistejga, ki smo g|a imel' prod — nosom!
LUKC: Kaj sedij? REŽISER: Pač edini izhod iz Ic gate je, prijeti se st*re /raze. slan argumenta: »Dovoljctija rfl« Nazaa občinstvu, da so igrti,-ne vrši. ker nn dobiK dovoljenja I
LUKC (zmiguje * glavo): Res! NI dovoljenja in ga nll Končno zopet nI!	' - -
STANKO: Grem m oznanim (Gre za zaveso in sliši se. ko tovori člnStvu):
Slavno občinstvo!. Raldi vddrvi navijajoče sc oviro... namreč, ker ni dobili dovoljenj« od rnfctriinft ol>li sc v našo največje obžalovanje igra more viivli! (Sledi Sumenie, nopot s : /i, žvižganje, cepetanje z nogpmi in čunje: »lienar nazaj!«)
REŽISER (sredi ddro): Mnn/i množlnal No radi avVfe ovSr, ovir! V še največje ohž-dovanie! (Ironično) I Ha! Hal	—
LUKC (razpne nenadoma roki lih spusti mrtvo k fraku): Sai pr» zaspanec pod veliko goro M« ki gleda v spanju paikuvo omrcžn m'sli. da so., to.. ovircU.
(Zagrinjalo hitro pade.)
KONliC FARSE.
m sveten Ukeža.
o sicer ne spada palančno d Jarem svetega Lukcža, a je mogoče pripovesl tudi itcli, ako nismo čisto nami.
ripovesl govori o nekem deniču, ki se ni zadovoljil 110 samo ženo m je hotel rli dve, a mu je bila na-lnje tudi ena sama preveč. 5a ni dolgo tega, a Cuk ne natančno kdaj in tudi uc unčno.kje, ko je živel neki [idcmč, ki je l>il tak babjak, nobena kikla ni bila varna :d njim.
slckega dne je bilo ujego-fm očetu tega enkrat dosti, o jc mislil m tuhtal, da t>i itilal primmio zdravilo za jega sina, u se ni mogel nič nernega i/misliti, razen tega zakona.
>odal pa se je prej k nekc-svojemu prijatelju, ki je bil jat hotelir in dogovorila sta da naj stopi k njemu v slu-in sin je res slopil v službo e vedel tako, da je bil oče-prijaleij popolnoma zado-en ž njim.
mislite pa morate, da je bilo o leto' v dotičnem kraju lo-■ letoviščarjev, da je bilo elirju zelo žal, da ne bi olnil vse do zadnjega ko-o in pri tem bogato za-■<- i otclir pa ie imel lepo. o-majslletno hčerko, ki je ta spala v svoji sobi. Ker > vedeli, kam bi v veliki či dali spali svojega slu-nika, ki jc bil sin njih prija-ft, kot smo že omenili, so lili in so g«) pustili spati s jo. Toda položili so ju ta-da sta bila s hrbtom proti u in ker so ju zjutraj rav-iko našli, so bili popolno-zadovoljni.
ako se je godilo eden, dva seča, dokler je bilo vse »o ljudi na letovišču. Ko jc ča tujcev ponehala ali par ieeev poleni, so zapazili ši pri hčeri neko spre-nbo, ki jih je navdala z ve-jezo in skrbjo. !:j«, je dejal hotelir, »hrbel li hrbtu smo ju devali spat, et proti hrbtu smo jo vsako d našli, kako se je to ven-zgodilo?«
je lelel k mladeniču, da bi
ga pretepel, ta pa je vohal, kaj se kuha in je ubežal k svojemu očetu.
' Tudi hotelir jc šel k njego*-venui očetu, položil se nad sinom iii deial, da bo izročil zadevo sodu i j i.
Oče pa je dejal: »Sramoto je treba popravili na la način, da fant dekle vzame za ženo t in je stvar v redu.
Mladenič |e bil zadovoljcfl, da bo imel j>oleg drugih tudi njo.
»Kako?« je vprašal oče. »Ii lili hočeš več imeti?«
»Pji moji veri«, je dejal sni. •Najmanj dve <ili Iri«.
»I:j, bo Že ene dovolj. Ni ga človeka, ki bi z eno ne bil zadovoljen. 5>e preveč |e bo«.
•Pri moji duši«, je dejal sin. »laz se ne poročim, Če nc dobim naimaiij dve«.
»Dobro«, je dejal oče, »vzemi |
PRI BOLNIKU.
Nek Vipavčan je obiskal svojega težko bolnega tovariša »Ljubi I-renče«, inu je rekel: »Vidim ti žje na nousu, de nc b'š dougu cajla več ined nami I S tabo grje slabu, Frencel Ja, jaaz, var sc mal buol, I i nmorš u gruob, up'naga ncčl Veiš, Frence, če b s u pijtk pVpan, vejš, mi ne smejš neč z'mjerl, če n'b'm šou z tvojim p'grje-bom, vejš s'm povablen k Ci-žrjevim, im'jo prazniki«
IZ ŠOLE.
Gimnazijski ravnatelj ima ravno homersko uro. Sesto-šolček prestavlja ono mesto, kjer je božanski Odisej nudo |
za zdaj Io. »V štirinajstih dfleh ti dobim še eno«.
Sin je dejal, da je rok sicer prekratek, a se je nazadnje Vendarle zadovoljil, da bo počakal.
Poročil se je, ženi to vanje je bilo sijajno, po štirinajstih dneh pa je j>nšel oče k njemu ill jc dejal:
»fit; eno ženo sem ti dobil. Če 10 hočeš imeti«.
»Pn moji veri, oče, dovolj mi je ena in Še j>rcveč. Le vi si jo obdržite, če hočete«.
»Kaj misliš«, je dejal oče, »da sem jo res dobil. Vedel sem. da ti bo ene dovolj, iu da li bo še la lezla če/ glavo . ..«
Tako se je sin zadovoljil V rilo samo ženo ko ga |e pričal, žiilili jarem svetega Lukttža ip 'ie Šc s Io eno samo ženo slo presnelo žallavo.
corporc prispel na ozemlje Tejakov in da ne bi prišel j>red obličje Nanzikaji, hčerki on-dotnega kralja, v adamovi obleki, iskal kake odeje:
»In odtrgal ie vejico od bližnjega grmovja, da bi zakril svoj sram (možki spoli«
»Rccilc raje: vejo«, ga je prekinil ravnatelj, »vejica nc zadoslujcl«
PRVA URA ZEMLJEP1SJA.
Razlaga učitelj: »Svet jc na* rejen iz zemlje in iz vode«. Potem izprašuje: »IT Juičck, iz česa je narejen svet, — povej mi!«
Učenec: »Svet jc narejen, jc narejen ... iz blata«.
VOJAŠKA. Gospod poročnik razlaga vojaškim novincem jniškin sliel m nc more razložili nekemu lanezu, delovanie- zraka na slrelovo pot. |anez ne za-slopi iii ne zaslopi. Konečno pade gospodu poročniku pa-meiiia misel v glavo: »Ah sle kolesar?« »Da, gospod jmročmkl« »Kje imate najiajŠi zrak, ali od spredaj, ali od r.ftdaj, ah na levi, ali na desnil«
Janez se srčno nasmeje m reče:
,►11 šlaiifi, g'sp|it lajfnonl, nnr rajšil«
- NI ZNAL CITAT'!, Bilt) jc na Gorenjskem. Neka gospa sc je vozila pp noči s kočiiažem, ki je j>a zgrešil pol. Bila |c tema in zato jc vkazala gosj>a vstaviti. Nato je j>oslalu kočijaža samega dalje, naj gre pogledati. Če bo v bližini kaka deska z naj>isoin. Ko ga ni hotelo bifi dolgo časa, je jiiislila še ona voz in šla po česli naprej. Kmalu ga sreča z desko na rami. Pozdravil jo jc z naslednjimi besedami:
»Ja, kej ku pej n' z nam j'u n' muorem biti« Je bil žc kak Vipavci
2ENSKA - VRAG V BILJAH.
V lorek dne 2. II. 1926, se je vprizorila v Biljah na javni ^ifi-ci nepričakovana briljantno vcsclo-žaloigra. Še neznano v kolikih dejanjih, ker je avlor le igre neznan, a nadejati se jc, da bo še prcc<fj dolga, če sc igralccm posreči izpeljati jo nemotoma. jako so nam obljubili.
Sccna je bila krasna, zalo tudi udeležba polnoštcvilna kljub temu, da občinstvo m bilo nič obveščeno in vzlic temu. da je bilo slabo vreme.
Posebno je ugajala v glavni vlogi nastopajoča Vijolica, ki je s svojo spretnosljo boksanja iznenadila občinstvo. V resnici nismo pričakovali kai takega, čeravno sc jc večkrat vežbala v tej široki z ra/nimi nasprotniki, /ahvaliti se ima
iztirjenemu režiserju g. N........
kateri je samo radi tega prišel iz Trsta. Vsa čast jima! Obžalujemo pa soigralca iz Rcnč, kateri je j>ri tej priliki imel žalostno izkušnjo o vražarstvu ženske. Sicer pa ic bilo videli, da revež ni bil nato priprav-Ijen.
O poteku cele i<jie bo poro-čal Cuk na palci.
GANI |lVO. Stari jjodčnstmk, ki pa klji:'i toliki starosti še ni kon. I svoje podčastniške kariic, «-sam pn sebi: »Oh Io prold Io počasno življenje! Koliko časa je pa šc moral čakati Napoleon, da jc prišel tako viso-kol...«
HUDOBIJA.
•Pomisli, grofica Bondola sc (e hvalila, da njen tod sega do križarskih vojsk nazaj *
•To pa rada verjamem. 8aj ona sama izgleda tako slara da se je lahko udeležila prve križarske vojske".
Vt
■ Izrabljam: goejd, Krtt «111 že- cj menil. in to precoi dobro: krije .vKelraliifke za dčllrvfcin idnVr Icc, ki ho lukaipreccjotfčulno oklmcrjonl. — Ali hviffa Bogij, sivi vendar imun; Tlii-klij liottiv s-tvu I11 reči nWwtfii. da se • pa-čutlim sMairtifJa.- SOTcila.^da sl> •ml Ijiidiu malolitefvoMIljlvi, tl> jo gotovo, pu temu mr nI 2it čn. dlli, kfiilll il VcB. 'IftUhir vein iti ko uhmti.'kl< ničesar nI. majo, vodno nevoščljivi 'rtftn-Inji, ki'tin»i k<M. V srcu vsak«, ga človeku gnezdi (Hsv6Stljl-
vo&t: — -----Ali sliši«? To, jc
zvonec. ki kličo k kosilu. Upipiv, itabttt poč<v»tll na&> mliiifel«
Tn kdr le (na^nlrilo Marote
pS,!Vsilil',V Ji®lil<io, Je
pUliiid Jo nje tk jI ljubdžnji« vo,rckct: . , ' , "J' ' ' j
»Evin '<Wlco, pmlijfaylj«*i
.11 inojcg« nekVlaoimM tovariši, Vkalerein sem li žo tolikokrit govoril«.
Objel ie nji*io ponta-Vo z zi« ljubljenim pOfSledpm.	'i
Madame MatlOHB pa je bija debela, ofinmm, {pa jako gf-da, - - .-r- aU AHo so ml jc da mora biti tako dafcnoua srce.
Lastninski Čut.
»Pa (le ilW celo, —. |qik<> flflfffi sjVIph misliti. da bj', laka gnajska	ho^Iil mulo
011 iivloiimliil. - • ^fon jo velik avl/nilol>'il.: 'dti ko pellcV> iui l<WljŠii itotnviriia' in1 driigefiij Irtillljitte, klfoefCga vOlM 'g,).;
šj>a sairiVflf«, <"J • "'M In «n*!joč ib lo MarMe dil-stitvJI: ■ 111 " "I' j' , »Pa Mvml ajdi. <fa'gbijj«! sn» ifi-i solil iii vW6jlm sAffcttikSih zmoih'oNtftn lic 'zailpa' preVfcfe, ker mvndno. kiir 'cele nVer^oe nejirMe iz'lirš£j«. "
, ZaViliM ie s MSito p&zfci« Ku' pil iiiimoSdOTtaW!foh/!aJ:
»Toso.tr grtit^skrii1 ' j KnValu ki !liein'fiyin 'se p(>v|-nil ziipot' v Pari/, več fia.4a sem ,skxmo pozabil im 'svojemu Prtialelfai,;jn njegpvp yc<ito , ^zadbvoljnqst,re- Alj ipočilo
. iHS» 1 ^iifi«; .{iskailo
•jatellrt I^rncsta Marottc z vdo-vp^Pa&ip,, ;ml sMt .JGjiUBflj^R. to.H9P0JI?i.
,, ppBli. zopjtf, po^sngj,, bhžu 10 bivališča mojega prijatelj« — Čudaka . D,./ „ ,.,.,.. .1. ,Pl?mHBtf l#a..kier, sem bil . gp>t;,J*fepae&jev pr^d par leti, mp^.lu,zastrta so .bi. Ia ckim. P«vi*|a1a mi jo nc-Ica. Dri slydeiicu, da stfc J tnujcta floupcM lil.. Kospa Ma-,r<xt'Le y,»0-ad««. Zaledno, so mi. pruasnii vjžeaoii še zaupali,, da! j<3'(306ptx| Fitsslnc umrk .šc pircdrvo io. dokončal svoie o liromno ., zBoidovJnsko delo ,0 lV.:st»1C«ju. ,— .. tla je vdova dolga in.silno jokak po rajij^. 'klem, (ta pa so .se slednjič po-;, sušile šofcsc in ko ie : potekel čas žakuvanja, ie podala roko .m novo -potrVko gospodu Mk rotte. :.' Mi.'''" -iJ	j | .
■>Pr6oei samolaritc.ijt čojihj obižčečc, jih ' hodete gotoVo razveselili«. ~	■'-■.' ' ■
Pa sem se obrnil proti fcgri-. du«.	.' .
Nič nI blfc>..tairikai spremen« j.cineai^ , -nTlH§tW;.f)a'blftTc.sc j° kreta! po vrtu in Ttrirezoval m . «o;,il cvetice,,MKal.in čistil tra« vo. - Pod mitakim kozolcem Sem pa zapazil lep prosloren avtomobil in dnigega ličnojše-... \ • Ernest Mai-otte se ni pustil
"'I, .: ' ■'■■ -1-!"l""n.'-'" '
čakali. Spn.jii mo Jo z 6dpri< tirni bnokanii ih niiejjov obraz čjsto	ih( tidcral. ko -
sva šo z.uliriič »prohajala :po ccsll minili) 1,'i'iiilu. je vzplmn-Id v rii-iutiiiii nuiinilr In Vc.iv Icin ivnuTiJCtriedoiijik.
»PoVedel tc bom mulo po tem mojem posckI^u.' Tu,' vcS 'luioelfo^ «oule vilo zvatl
grad, nT, llo je preveč. ...... Vt'n- 1
dar liililiii Ih^ opiiail. 1 d« jo1 Topolih čedho. K« '41'*prU luijail čez vrl,.si (Jitliivo "6|>toJ 1 vrlnA^ilu — ,scVi4Ha'j<i U> U>-'jjlbio.' (Ia NKHthn. 'ilu i/c, vrt dobro iliiji, '/11 Id",o htim pa pustil k<to MrAiu iv»ilr<imell)C<'
m, lk>'jzgl<MSi'Sc'bbli mu'
Jimio. — sicer ha Imaih ju co-
R. Ait; iz
Po&ej lii jjl/tilsto^ j— Iz.'
liru.ni, >1 ueJbiiko iinuitiiiSkiiu 1 okostj.li iu finimi luksusom, — Kaj h 1 n",Vi, nočem Ui ravi(o živeti, luukor vo4k v skriti /jaijii. — PralMnvil ti Ixxlem lakoj svojo (»progo. — Dražestna jc iu šaruuuitna. — In pnava umetnica rta giasovirju, — Ti, ki s« Zdramiš za umptnost, so boš z njo lahko jako zanimivo pogovarjal — Pa ne misli pri tem, da kar taka blebeče, kot kaka neunuia ovca. —- In zrn* ven tri'a, — kalca, gospodinja li jo to; — kako ljubi svojo hišo, — no, laJ>ko Č povem, da sc s pravico, z dobrimi vspclli' svojega kurnifca. — Pomisli okop šestslo kokodi. — In jajca ti zna prodajali — -—— Jaz jo ^občudujem! — Po kosi. Iu bomo £1$ molor m okoli, saj imam dva avtomobila, veliko, ga za daljša^ potfrtaija, milega pa za .'mojo soprogo, katero veseli, .istega sama voditi. — •Vcssli jo tol ,—'Kar sc pa rne« nc tiče, se brfgam za; posestjo.
' ■..'• -STfeKEL PES.
Gospoda Završniko je uje-dcl lekorničarjev pes. Tožbai rodi odškodnine zarodi bolc-i čine. Sodiščel Po razpravi srečam nekega dne gospoda, Završniko. . /
»No knk£«iji(padlo, go-spod Znvr5niKV« 5
»Ne bosi«^|lefjeli. Zgubil sem. Lekarnar je najel lako' imenitnega »doktorja«; |a vrag jc. jdokaizAl, ;'da sem jaz psa uij^-^"'
Dom^i ali nife ?

•V M A
Ac m otvitfjcn*. kft kulifjo ž« o<J.,I. fcbrimrjii. Jk n Nt'«!* inofilc* • lli' zdi' 'ic. <U h... Mt«J«jO vtidiio IkVIJ »rt¥ čim ilal kuliitjoO l)ru||i vja-<»k :Jc p^ faidi i ho hc Turkinjc, ki čakajo ,pr<il .riborpro, mc<l »cboj »mrle ih dl fivojih b<S'«Wiih ljiihiliiccv, l lip«Jo' ■'dobiti v Mlarilmni.
fomcusiici i»i;es v makih
'kfcletfl'«« Je vrHt1 6. fctiruarj« v trnovi (tv<»r»nl.. Je .l»il tfko dolu ,Hk«nt iU »o iiforali njcMiili ili .učit* .jutri, ker Žehiik Ic bilo 'd« dW|{aJ5e ne ti prille na "Ztlo ziHiiinivo je bilo^o, da 01 žrn.ikc no phaide najrajo X v>
(»{»?'■ iflf?"!^,^ t " Simpatije ho igrale ori tem hv pj-liko vlotfo. Izvanrcoen 'do^oi^ l 'tCm 'plenu j«J bil' pa. da je nci« >ka f»cd plesom zaHpala,, kei njen plcMlcc prepočasi aultal.
, • PREP VOLVrVAIMl.
., čenirno rje-ic daJefi do novih
v iMgpj^vij«.
BcdaJ v«c Rtranla: na Jelu. V»< • ke sklicujejo Iw6je f^hodc 't«m /i»o;T»otrctinii7pa'tudi tamikjcr .'bj, ;biJo triV«*-. Na]8|u>fJih bt«:« atranka prckaAati dru^o in fctrinka trdi. da Je	on
Jn ^clo fc 'htfbbHU strarika r«tVo.: Vsc.atrtnko 'obljubujcj" . du, delatj tč jije/Ja, »polniU r obljub, nobena' »tranka ne bo
IZGOVOR.
.Ali ;e tn'ir,a"doira?" ■i - .iče fle vrg^spa Ploskova, je reha, liajpov.-iv, da (e; in doma."
Kidaj Ijjje lo naročila?	... '
„Malo prej, ko se je zakleriilH v ŠVčjdilohb."
Nekega jelnika je spi, * orožpik s puško na r.n jpoli v i?čo ,,ga-sreča /i Ne do bi zapazil 01 ni ■vzklikne:
•O.'Kn^lolj, loipi pa ■ •Ali v irdiijavo«, sc |('t odgovor, in . na orožnil a zoč je Sc prjslovil:',To n EC mojo pnskol.
2akai7ZnU
7nkaj imdi 5 K. c dcki.cl .... < :■/.•,:'o, ker sc ' lirh dopadrp> 'f«ntj.',. iji tU Jih ''domov apo-« Zak/iJ Hc.it vrtijo Erzcljsl • jopice? . . .	da »o vskikrat v »l
Srifjbkna.'
HUDOBNOST.
A.: Pravkar sem .srečaj ne* koga, ki jc 1'rttil, dal scin za Iii« podolpon všijij. H. (razlju* con): Povoj Ic mi, kdo jo ta nesnunnoŽ. iha mu unkrat za vselej izbi jem vizije do lakih t rdi levi A.: No trudile ne, sc«* isto storil ž o jaz muh.
KKK.
Nek verržnik, kij jc ghognlul v vojni, .vi jc soztdaJ	Ko
jo bjlo /o vhc v rodu. jc idol. da bi zftlitrr nnipfcul na v rut A kitk rek.
Zfthtr jc auq>lsu{:
»Kar sem in imami. za v ne se moram za h v uliti domovini?«
PODOI JUHA / HI 71 I I .
V I.jubliano pridelo novopo-ročenca, da si nakupda najpo-licbucišcgo blaga.
Po dolgem iskanju naidelo slcdiipč /luuio Ivtdko umnu-fak turnega blago, katera potroši mnogo denarja v sviho reklame Tii ^e obrne joka k 3vo|i ženi m pravi: »Maj. Čuj Mit a, kak' po, da je štadle (tu-ka»l napisano Drago' Svab, |<o pa lolk onih ccgelcov da ven. pa je še napisano drago1 in pa svab«
tlaka ima pa/nreč govorno napako le i nc more izgovorili sogloMiiku š.)
To nI cppernljtt.
/L ^ flj
ni toj^r^jii,
T«'
lo je lioldl do kdoi v n|£jal «e kuha, Hpcl J c inl<yf, fHt'vsak.
Kdor fic. ii i m 'žene, naj si Jo dobi, kdor ima prestaro, n,ij v kotel t njo: bili.
Dekletova.
'rujku rahlem mladosti sem gojila, no sem krvjo r skrbi Ha pojila-ixli sum pomladi krame ajek njemu pot odmrla, sem pred sabo nerno zrla. pa ni je bik) sreče, e mkulo ic zvenelo, jek voh j>ornšon že pa. več mi ni veselo.
IZ VOJNIH ČASOV, voijnoui času sc zelo rado miino. Zalo se pa tuli nI lo. Ncikoč je prišla v trgi* neka slnž3tmiia in jc s||-
I	kako 'jo tckIu neka giM ična prodajalcu: »Z<t go» [ttaatcnovo pol kile Klani* ... In takoj ga je dobila, j drugi dan ie tudi saina i.ušala mi tak način, reda jc za go«po glavurico bnovo! In dobila je. Ta Inja ie povedala doma; F iji kadar vedo služkinje, fn«k> ce4o me«to.
kega dne pride zopet čna služkinja gospe M a* »ve in vpraž^ za slanino: bi. dospoffflčna! Gospa euov« je poklala dane« stdfcset služkinj po slani?
GOS PRI KOSILU. r»nik Debevc jc daj sel j a« uhijužni lepo gosko v re-leke a od olje po zadnji ustavi župnik Suhojužino vpraša, kako uspeva gos-
wno>prav, gospod, tla ste pii! Danes ie'Vaša gos
bsilula
iko. prj kosilu?« j. čisto cnostavnal MoJa in io ima za kosita. M o* litro domov, da io dobim i kosilu«, potem jo hitro A.
PKKD SODISČKM. 'dsednik vpraša prijazno >brohotno obtoženca: Vi pnaVite. da ste imeli ne* tirali toda i, ko cle ukradli nico. Da, bal sem sc,
II	prazna.
kapo ji-: zouim.. kuuhik ji-:
ISKAL.
Vrvtcčcni trden jc neki mladenič v neki jjo.it iln i v Vetrinjski ulici v Ma» rihom i/gtfbil svojo kapo. Pont jc (inriireč občeval z Alkoholom in jc po/ubil, il« jc imel kppn nn glavi. Ko mu jc posluln mraz v glavo, sc jc jmk tipal in sc prepričal, da jc gologlav. Zadel jc iskati po gostOiuh in v vsaki gostilni jc pil mili četrt vina in vpr«» šal. čc ni pozabil tu svojega klobuka. Ker jc pa V Vetrinjski uli« deset go» stilu, jc fantič popil So deset četrt — ali vse zastonj — klobuka ni biLi nikjer najti. Slednjič jc priAel v neko kavarno, kjer jc pil Črno kavo. Tu je pa videl ,da mu jc ostalo od 60 dinar, jev samo Sc osem. Pravil je. da jr klo* buk izgubil, na kar so mu tu takoj povedali, da jc pri njih nekdo izgubil kapo. On jo je |>ogle<lnl iu rekel. — To jc milja ku|>a. Nikdar več nc bom iskal klobuka |>o vseh gostilnah, I čc bom izgubil kapo v kavarni.
VOZI NA DESNO.
To je poslalo od novega leta sum l>r.i vonjočiio. Predraga 1 Ce ti kdo zaSc|>eta na levo ulio. da te srčno llubl, nc vcrlenil mil. kor lo nc velja; če Ii kalera gospodična /.ažtiga r. Ica vo roko. ne Slej jI to v zlo. ker v«:S dobri*, da od novega lota naprej ve-l|a samo desno. Ce te kdo zavaruje na lev« slranl. bodi gotov. «Li ImS umrl ^c v Ifilcm letu.
pozdravil
I/, Amerike v sUir kral poSilia vscin prijateljem in sorodnikom. Toni SrjBbM.
odoovor s. k. (iorjansko.
Navajena sem bosa praprot žeti In le.Snike brati, pa ludi. pri vdovcu bi* ti. .Ce mc nc inisltf v jarem vzeti, psi pojdi kosom peti!
BaaBk* rf«kk.
RAZLAGA. Tudi filtkor Jakob Marač je naslikal »Obsodbo Pariza«. Ko jc sliko končal, ga jc vprašala .njegova .^»rilclna kuharica, kaj <Ia pomeni. Ves v<'sel ji je Jakob pripovedoval vso zgodbico in oiia jc r/. zanimanjem poslušala. Nato sla molčtiJa nekaj časa, nakar je ona vzkliknila:
»Oh, za eno jabolko bi se pa jaz res ne slekla do nagega!«
IDILA.
Dva zakonon sla se na svojem večernem i/prehodu v gozdu ztiubila. Ker je bila okrog njiiu nepredirna lema, ju je prev/el nepopisen strah. Na lo jc rekel on: »Mene je še boli strah, Sara, če lako škle-. pečeš / zobmi I Vtakni jih raje v žepi«
I/. SAN i-KANCKSCt) Al. OAMPO (TORINO)
Slovenski funtje. ki sl-i/.i|o pri «/2. pešpolku, in pri I. stolniji, poAiljamo nujlj-.jiše |M>/.«Jirave Vuni dekletom. |xisct>iio pa Vam. funtje letniku 1'HHi Noitdollcr Vladimir iz Slapa. Pur-lan Prano i/. Cola uad Vipavo; Svr tik Feliks iz PIužnc; Lapanii. Peter i/ Ponikve: lisica Anton iz Skrl|evejjii, Prcselj I~idi(«lau iz Strli.sča; Srljak Maks iz liUrrskcgn: Koli ne Albert i/, l.okev; Kogoj Prane i/ l.oknvea; Oerli I"rane iz .Slu<lene gore.
l.ogar Ivan i/, fl Histrcc; Dancu \Tiidimir iz Prosckn; ltizjak Alojz i/.
J^ZL^._;___L.'
SI Petra pri Gorici; Pegan Juh! iz Saležu: Janežič Miiksimiljaii iz l'o* drage; 1 Irovutm .SUiiinlav i/ Občine, t,'ce Jožcl i/ Ponikve.
IZ IKANt lJI
Veliko »rfnili |Mi/.iliavov |H>Ai|)uino slarftem. bratom, M-Nlram. iirijalcljciu m |m>s<'Iiim>'n« Onkii Ivan Uo|le iu <lru>li.a, ZaloAcV pri Dorub« igu, An« drej l isjak iu drii>inu. Sakr,i,| pri I >ornlier(,'u; AnbožVli 1'rane. Saknid j>ri Doriiberjiu, Kafacl Roji. Itilen-berg; I.ičun Josip. Kilcnbeig, Alojz I'ri;mrl, Vrli^lje.
iz 21 vi.jp.nja si.ovi:n.skim;a.
POI) ITAI.1JO si I l^.ir-KtJA VO-JAKA
Pozdravljam vac l«»varfte, ki r><> Icdpčuli vojaftke iiiurAe. ler se jloipA /,daj j;rcJ«i|o. iiovincrip mladini smejejo. In vrfr. ČUalel|e. <":ukn, H|iloh v mi, kdor vun| jmknku V Plrcnci služili smo ml, leiio iiicnto nc iiH-nt -ali, rdeči krit- noitih trnu, iHivcin vam <kU|c naj Ac lo: Vstajali urno ob /k^ll url.
Iu» jo k* polu I pdprl diirt in vpil »2vclj«. Žvoljd., Tir-la nas liič knj venci)a, rudi bi Ae. Iclali in v braiidi prcmiAljcVaJi. a ka|x>ral u\ btando prime.
trivzdijjne in v tla porine, ežfcti I11 več moči, aicer to U-. / vodo zipoči. Zj»ilraj Lavo uino <|obili da bi se lic odebelili. po|ym pa metlo v roke, pymi tat hodnike vimikc. OpoJdne fe bilo kosilo, t» lačne Vojake zdravilo Dolnji smo juhe — pafttr. Auti:, k ii te r« jc ilf HtarCe In rekrufe. Poppl^Inc	marS v mesti,
zaslužiti kar so dali jesti. O petih in pyi večerja, spet bila Jc paSla, fte več zelja Krlcn jc gpdrnjal, drugi klel, tretji jc bil pn vcurJ, ko po jedel Je kolikor je hotel. Po večerji urno ftpancirali. na levo. ua desno se ozirali. Včasih smo Ali tudi v kino. a Ac rajAe v gostilno na vino. Ob devetih Kino morali biti v hranili, sicer jc vsak imel p<*du na kmnandl. Sedaj jc [Hi vsega konec in treba kaj Oati kuhat v lonec. 'A mraz je mraz in burja piAc pa naj Ac kdo naprej orlAel
Pravilo.
1'rm'ijti. i lu ko w> Al ii lošku in l>e< v.oviAka dekleta s tvojimi Atiriiiotfuti. mi avtomobili, kateri imajo svo| mini v m signl i'ii, i»a. jh> noči / mlekom v Trst, je. ena nekoliko oddaljena /a> ■Iiii |m>siieiiudu tulečega volka, kale rega Ae sliAtdn ni.
Dekleta so s<- tega lako preslrn. •*.ihl, ilu so popustila svoje avlomoliih svojemu krmilu m l.e/nlii kriče proti Orehu na vse strani k sjh ihii I|ii<I| im. oziroma k InAiim ter lako prestriiAilr tudi minili speče ljudi, da so begali SCin ter tjr kot nori.
PruviJo, da bodo kmalu pravijo iz Julijske Nemčije izginili, uli pu sc •šnurujo« /.u mesec julij, zato ker .10 julijski.
1'rtviju, du je ua l-lrzclju dosti deklet, pa uujvcd jih je tuiu uu g......
tiste ki bodo kmulu cel »vet nre« liredlu, in tii mislijo, du so nujbolj učene, pu so najbolj neumne in zju« luntc.
Pruvljo, du neka Frzeljska g.dična I —ji hi se rui'ti množila, pu nobenega luntu nimu. zato pu hodi vsako ne« duljo v gostilno
1'rriijo iui Mušuiiu, du ima ueki luni veliko srečo v Ijidteziii. ker ho sc v krutkiiu oglasile .'.tiri. katere mu pišejo.
Pruvljo v Dobrem |>olju. «la je ne« ko dekle k paikrat naredilo božjo pot v (jo/il /a obisLiiujc luutov. d<v 1 > t lit je cucgu, kuteri ni nič stalen v ljubezni.
Prrvijo istotam, da se reva vedno boji, du |>b vodu ne odneMe, kakor gu jc onu njegovi prvi ljubici.
1'r/ivifo, du štanjnlske mlekariee uumeravujo uupravili oroplansko zračno linijo, ker v vlaku ui vci hI« (Mimo hc voziti skupaj, ker se bojijo du ne postanejo mutaste in du bi se* daj na starost ne dobile »Imbiknpf«, kadur bi ne slučajno spopadle in it večji strah imajo, od zudnje velikan« Sik o burje, ki ju bila, du je eni iz jer« hiisu darovane papuče odnesla.
Pravijo, du Stanjelci mislijo, ifci jc vsuk dan |X>trcs. od kudar imajo nove zvonove, ker tako močno donijo, da nol>ciicga ne zbudijo.
Pravijo, ilp Stanjclaki imlustrijulee še nc uameravn napraviti nove mlc« kurite, dokler ne pride njcfiiiv sin na dopust.
Pravijo, du v Štanjelu ui več mode« ren ples »mosa« in »tango«, zato so ua nedeljski veselici |x>kuzale mlade žene 01I (iO—7(1 let, da jc moderno Čutiš iu notišt in šc nekaj drugega.
Pravijo, da jc neko dekle iz Korit« nicc prišlo iskat fanta v Nemški Kut, n ni dobila nobenega zadosti vroče krvnega, zato jc morala oditi domov.
Pravijo, dn na Miašunu sc imata Maks in Tončka zelo rada, njiju vc» liko ljubezen kalijo Ic radpvcdna ušesa nepoklicanih nočnih |k>slušal« cev.
Pravijo, da kdor sc hoče učiti bok« sanja brezplačno, naj pride v Bilje. Tam jc namreč neka frajla. ki jc žc prcccj fantov izurila v tej stroki.
Pravijo, da pri vsem <lobrcm na« predovanju bo V. iz Rijavccv morala ostati brez boljše porcijc za pust, ako sc jo noben starček nc usmili.
Pravijo, dji slovi Borovnica nc sa« ino po svojem moštu, ampak tudi po veliki tvornici likerjev, ki ga izdeluje velika amerikanska firma. Monopol za točenje ima telovadno društvo »Pod kiaučlcom«, ki pa to nebeško kapljico toči samo ob slovesnih trenutkih in ob posebno ganljivih prili« kali. »Pijača nebeška — cena peklcn« ska«, to je geslo amerikanske lir/.o. tvornice likerja, družite s prcccj orne jjeno zvezo V Borovnici.
Pruvljo, du sc jc preselil neki no« spodek iz Maribora v Beograd, du bo tudi tam ljudi varal in jih farbal. Ka« kor sc sliši, si hoče on za svoje farba« rije pridobiti patent.
Pravijo, da v Framu pri Mariboru trdijo, da v Mariboru nosi skoraj vsakdo očala, v 1'rumu pa nihče, da pu v Framu bolje vidijo kakor v Ma« riboru.
Pravijo, <ta gospodične v Mariboru nosijo na nogah copate, kakor jih no« si jo na severu, do kolen imujo pa tunkc nogavice, kakor v Afriki, kikel« cc imajo kratke kakor baletke, lase • imajo pa kratke kakor koštruni.
Pravijo, da trnovski Joško nc od« pravi nič fcrez brezzobneža in brez 'njegove boljše polovice. Usmilite so gaj
Pruvljo, du od .sedaj nuprej »Čuka nu pul'ci* nc bo. zato pa Ik> »1'ul'iu um Čuku«.
Pruvljo, du je v neki kuvurni v Mu« riboru vse polno gostov odkar igrajo Kusi in Rusinjo — kuko pa bo kitdktr bodo igrali Turki in Turkiujc.
Pruvljo, du 1 io dekleta jz Ban dale iU)sti zaslužku preteklo nedeljo.
Pravijo, du |p Alojz I.uvrcnčič tu« ko močan, du pelje ui/dolu od 7—H kubičnih metrov doflk iu cel uvlo.
Pravijo, da J. bi rud imel dekle, pu se prerud skrega, ker nimu prave lju« bežni.
Pruvljo, <U je bil Cuk v Kočjl vusi in je opazil, da vtič luutov volni za
A. S. "
Pruvljo, du IlirjuAi zelo naspnftu« jejo prepevali ju luških pesmi; običaj« 110 pii zaključujejo »umi .•tvoje zabave h kuko le|M> laAko poientlcol
Pravijo, da se vrše sestanki Ilirja* še v ob ncdL-ljah ob II: uri v običajnih prostorih — ako bi Cuk takrat poku« kal v te običajno prostore, bi zapazil vsakovrstne druge ljudi, samo Ilirja« šov »niti za lek«.
Pruvljo v Zagonu, da so fantje boro mulo zanimajo za maskirani ples v •0Č0 nafte v i d|voraiii v Postojni. - Go* spod »Carncvalvki« naj |Misti zagon« ske plusulee v miru in naj pazi, 1I1I nc bo-v svoji bujni faiitazjji možganov zaplesal.
Pruvljo, da jc v Mariboru neki bri« vce spruvll svojo Jono. v bolnišnico iu du je 7. februarja od Hamcga veselju tuko napil, du Jc mislil v nc« ki gostilni, da jo goft|>odjčiia, ki Je »etllela zraven njega, njegova žena.
1'ruvljo, da v Mariboru Primorci zuu jo peči liigc, Mariborčani p/t jih lic znajo.
Prirediteljem plesov in predpustnih veselic priporočamo
seir p e n tine
===== i in =
korijandole, okraske za dvorane
po najnižjih cenah* Nagla postre
ba.
Narodna Knjigarna
združena s papirnico ' GORICA Via Carduccl ftt. 7.
Pravijo, da jc na Vrabčah neki češki J—; ko je Cuk izvedel zanj sc prej kot danes, sc jc nanj res razsr« dil. da mu bo ušesa šc pritrdil, da nc bo slišal vsake kvante, kot sc tiče takemu fantu.
Pravijo v Nemškem Rutu, da jc na novega leta tUn priredilo neko dekle veselico; vdeležilo ac jo jc damo nekaj vročekrvnih fantov.
Pravijo, da sc shaja celokupni od« bor pevsk. dr. »Ilirija« po običajnih sejah, v gostilni Ivančič pri Sv. Jako« bu, kjer dobi vedno okrcpčilo, katero nc smrdi po baldrti!
Pravijo ua Vrhu pri Kanalu, da sc dva brata vedno lovita in tepeta okoli prve hiše. Cuk iz pod st-chc se jc že toliko smejal, da jc skoraj kljun izgubil. Cuk vse vidi in vse ve, tega pravit pa nc sme. Zakaj kdor jc kšajt bolj kot Cuk. naj terc pa na streho..
j
Pruvljo, da so gostilničarji in ka«. varnarji v Mariboru protestirali proti' visokim davkom.
Pravijo, da jc neki gospod v neki kavarni v Mariboru kušnil neko go« spodično Frančico a tako silo na oko, da jej je oteklo.
Pruvljo v Studencm, da sc vrij pustni torek inaškcradna f>rirci'itr sledečimi točkami:
1.	Sprejem novih članic v klepet ,ski tabor.	.1
2.	Jeremija«!« ostalih »tricov in t, poje »Ultratene*«.
3.	Puatna opora z doulačo »lil: mouljo«.
4.	Domači »virtuoz« pa bo s|>r< ljul na gosli zaključno pestmi.
Jc žo tukaj popclnicu, jaz ostala scin hirotica, očo inoj Jo velik grof, hči pa nuira vleči ploh.
Pruvljo, da bodo morali borovi siromaki svoje cunji*, ki no jili <U od dobrih nrc kot. obleko vbojjjj drago plačati. F. n činu jc žo bil po račun.
ustnica Oprave.
Naročnina za v Ameriko: I , 1 dolar, k| naj de ga pošlje v |>r I ročenciu pismu! Zahvaljujoč iu \ vnaprej!	^ .
Dolar Paul It Cro. de Fergi.nj aha. Vaflc naročnine (Pr. 13) nu prejeli, radi toga snu* list untavili
čenčič lf Aume.ii*. Ker Je V naročnina zakasnela, sipo Vaia I številko poslali tudi prvo števili istem omotu.
PIHLIM TIHI IILIŽl
DENAR V IUGOSLAVIJ
Uvltiaiska usiiiliit
v Ljubljani Mestni tr%f. Ilcv o
■prejema vlope na hra nllne RnJUlce In it* koCI račun, jih obresti ^ n po »«/.
Ur )& Izplačuje takoj braz odp vedi In brez odbitka. . Večje hranila« vio*e z odpor mfm rokom obresl^Jc tudi ril dogovoru.
LliKjl CALfSSMO t FIG
, iŽDCLQVV!MJE VIHA, ALfi , Bogala izbera linega vi v. steklenicah: Barven, Freisa, Barolo, Bracdietto, MM*, Usti [ . SfMUMta, 6rM spdmnle '/ro. . Namizna vina: firifnofl« bel« vhM navadn » sleklenlcah - — -in aaloga pri
SfliFflTI 61U
ZGMUMHU. Tn St.
Maiaaa 7. GO
Mfanufakturo,
po cenah
perilo, izdelane obleke brez tconkurenc
kupite pri dobrozaanl
Bratje Most
Via Ra5tello 7 - GORICA - Via Rastelio