r ^JI^ETondei Najstarejil ■loventki dnevnik ▼ Ohio ENA 1 Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio ' Best Advertising Medium mn i VOL. XXVIII—LETO XXVIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 24, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 20 Rusi ob reki Odri ogrožajo notranjo Nemci j » J. ČETE SO ZAVZELE n. VjJH so bili vrženi zadnjega mesta v ®'gijski vzboklini po 'Jutih uličnih bojih ^ PARiz^^ 23. januarja. — Pr-Po armada je danes bojih, ki so| Vith ^ 24 ur, zavzeli St. i skn ' nemško trdnjav- v zrušeni bel-' amerisr ko soj tala v, ^ in bombna le-' kaion napadala umi-: rei^e Rgn^ ^^"iške čete prav do I me padel v roke sed- nega. divizije in pridelje- hote oh t oddelka in pe- kanci popoldne. Ameri- he% ^ mesto ob dnev- boji y ^ začeli so se takoj bile silami, ki so čet, Uj ^ mestu za kritje ku. nahajale na umi- St. Vitv, • i dva J • ® padel en mesec in M br,] ^ oti-ofenziva v decem- ] ^fonte t) ^ "^esta. Poročila s i Od teda^^^^°' bilo mesto ognjem ameriške Rjeno 2;račne sile spreme-KUp razvalin. ® ®®te samo 45 milj otl j Manile j ,^^20N 94. • J januarja. — Gl. % čeln poroča, ' ^'"^dirain ^ ameriške čete, ki % bližino aZh - ^®sto ^v.„, "^oana, ki je zadnje ' ^ODlnJ, Clarkovim ' ^ nahaia^ Poljem. Bamban 1 od Clarkove- a^iile. °^i®ča in 45 milj od Rdeča vojska je v 11 dnevih zavzela 13 tisoč krajev in napredovala 170 milj j Rdeča vojska je v svoji zimski ofenzivi, ki je včeraj stopila v svoj enajsti dan, napredovala na svoji najdalj-! ei liniji nič manj kot 170 milj na fronti, ki se razteza | 450 milj od baltiške obale pa do Karpatskega gorovja. I V svojem mogočnem navalu je zavzela nad 25 tisoč štir-' jaških milj in okrog 13 tisoč mest, trgov in vasi v Vzhodni Prusiji, Poljski, nemški Šleziji in Slovaški. V boju sboji pet ruskih ar-*--- mad, ki štejejo okrog tri milijone in pol mož napram nemškim silam, o katerih se sodi dr« štejejo okrog milijon in pol mož. Uradna sovjetska poroči la delajo vtis, da je bilo v tekVi ofenzive okrog 10 odstotkov nemškega moštva ubitega, ranjenega ali ujetega. Prva ukrajinska armada, kateri poveljuje maršal Ivan Ko-nev, ki je stopila v akcijo 12. januarja pri Sandomirezu na za-padnem bregu Visle, je sama pokončala 64,000 Nemcev, 21,-000 pa jih je zajela. Dva dni zatem je udarila prva beloruska armada pod poveljstvom maršala Gregorija K. R. Žukova ob Visli, severno in južno od Varšave, ki je obkolila in zavzela mesto in potem Prva in druga beloruska armada pod poveljstvom maršala Konstantina K. Rokosovske ga in maršala Ivana Černija-kovskega sta začeli z napadom na isti dan, ki sta udarili od juga in vzhoda v notranjost Vzhodne Prusije. Južno krilo armade Rokosovskega je obenem udarilo v severozapadni smeri v obkoljevalni operaciji, ki je naperjena proti Gdansku. Na 19. januarja se je četrta ukrajinska armada po.d poveljstvom generala Ivana D. Petrova pridružila v južni Poljski in severni Slovaki ji na levem krilu armade, kateri poveljuje Ko-.nev. zdaj izgleda, da je bilo v vsem Vseh pet armad je vzdržaloitem viku in kriku precej "poli: povprečno dnevno napredovanje petnajstih milj ali nekoli- začela prodirati v premi črti ko več, odkar se je začela ve- preko poljskih planjav. lika zimska ofenziva. i" "»'Wo tP, -^lie , " |i)l ^ bo rn^, ^gotovilom oblasti, dobil zadostno Nekaj zanimivih številk o priseljen vanju v L 1944 NEW YORK, N. Y.—Seznam | številk o priseljevanju za leto j 1944 kaže, da se je priselilo te-1 kom leta, ki je ravno za nami, manj kot 100,000 imigrantov v to deželo. Letno poročilo nase-Ijeniškega in naturalizacijskega urada, kateremu načeljuje komisar Joseph Savoretti, pravi. Naši fantje-vojaki ★ ★ Pvt. Florjan Močilnikar, sin družine Močilnikar na 1096 E. 64 St., se sedaj nahaja nekje v Nemčiji. Preko morja je bil poslan preteklega avgusta. Njegova mati mu je naročila sobotno dobil zadostno Eif položaj kurjavo, pa •II ^ kaki^ n tako resen, da 1 ° s&preti domov mora- V ^ Se ill stanovalci v P^®seliti K sorod-^ ^ftianikaf " »zadnjega tedna' ^^P/^enioga v 15 a in za en da je padlo število priseljencev številko ' Enakopravnosti , ki i pod sto tisoč že 14 leto zapore-' angleško, prilogo. doma. V letu 1931 je število priselje- premo ni v poslopjih in za en- ^ Položa? izgleda, da J izbolišal y 1.»' izboljšaL grob ^0 do!^ grelec lu/^ Mike p. bolezui je u- ifi' 3c?'" ^3 let Z ' Hrvat, i ! zJ'=^nujoč na 1401 E. nog«., Peto ? , rona. Trn^i Trezic, iz , 12"% K-etbZ " '^'^- , 1». ®- 62 2 ™odu, iw ^ i, ' ob 2 V o<^koder se bo , ^^eb. ■ popoldne vršil " bo 25® ^®ESMENTA J tajniki" I ^®secu in dru- Icaf "l^tnini T, , izognite se J f "«*5/?'"«=™ v slu- " t >«> bckml. C »poroča T"-'^ ®-/ v "O jutri pobi- ' a Rechep ^ ®tvenem do- Nemci odnesli truplo Hindenburga LONDON, 23.1 januarja. — Nemški radio, je danes poročal, da p r e,d n o so sc Nemci v nedeljo umaknili iz Tannenberga, so \ z e I i truplo von Hindenburga z grobnice, potem pa pognali v zrak gradu podobno strukturo, v kateri je počivalo truplo nemškega generala v zadnji svetovni vojni. Poročano je bilo, da je bila obenem odstranjena rakcv Hindenburgove žene, skupno z zastavami vseh vzhodno in zapadno pruskih polkov. UNRRA bo nadzirala upravo relifa v Jugoslaviji KAIRO, Egipt, 22. januarja. — (Poroča C. I. Sulzberger v "New York Timesu") — Kakor se tukaj poroča, je bil med ' maršalom Titom in zavezniški-, : mi vojaškimi oblastmi podpisan sporazum glede uprave in! ; delitve relifa in transportnih' i sredstev v osvobojenih pokraji- i I nah Jugoslavije. j S tem je najjravljen konecj SOVJETSKE KLEStE SE VSAK (AS ZAPRO NAD VZ. PRUSIJO; RUSI 137 MIU OD BERLINA Hodnik za nemški beg v Vzhodni Prusiji zožen na 22 milj; Rdeča vojska pripravlja udar na Bresiau LONDON, sieda, 24. januarja. — Prva ukrajinska ; mrtvi točki, na katero se je več'armada jevvčeraj V masni sili prodrla do reke Odre v I tednov nahajala relifna akcija ^ gleziji na 37 milj in pol dolgi fronti in se se- ! pnpravlja, da udari preko reke ki predstav- i so pomoč v okolici Belgrada de-! zadnjo nemško naravno obrambo vzhodno od Ber-I lili Rusi, ki so pripeljali tja več! Hna za vpad prav v srce Nemčije, medtem ko so druge I sto ton živeža in drugih potreb-' SOVjetske armade zožile hodnik za nemški beg iz Vzhod-I®""- * !ne Prusije na 22 milj. Kavlji ogromnih ruskih klešč se Delitev pomoči bo v rokah | bodo vsak Čas zaprli nad Vzhodno Prusijo in nemška _ Jugoslovanov ; vojska, ki se nahaja tam, bo ali uničena ali pa se bo mo- Zadnje dni je bilo v Cleve-! Glasom sedaj doseženega spo- podati. landu mnogo javnega debatira- j razuma je maršal Tito pristal | Med tema dvema vojnima gledališčema je nadalj- na to, da v Jugoslavijo pride j na sovjetska armada prodirala dalje preko poljskih pla- sto angleških in ameriških o-j^jgy y nekoliko počasnejšem tempu na ravni črti proti pazovalcev, ki bodo nadzirali; od katerega je sedaj oddaljena samo še 137 delitev pomoči. Glavna zavira • m , / . , , v pogajanjih do sedaj je bila,' Ta ruska armada je prodrla v okolico Poznana, ker se ni moglo doseči sporazu-j zadnjega velikega poljskega mesta, ki se še nahaja v ma glede števila zunanjih opa-'l nemški oblasti. zovalcev. I ei,- • j i- -i I Stiri dnevna povelja naznanila nove zmage Zavezniški nadzorniki bodo. Ni izgleda, da se bo prevozni položaj izboljšal nja glede javnega prevoza in mestni transitni odbor, ki u-pravlja cestno železnico in avtobuse, je il ostro kritiziran, da je zanemaril naročilo novih vozil, kar da je povzročilo sedanjo kritično situacijo. Ampak Na 30-dnevni dopust je pri- . , , šel 1. januarja Cpl. Joseph Klinih prvic padlo pod sto tisoc, kar ; Klinec, je bilo nedvomno radi ekonom-■ 3547 ^ gg st. Pri vojakih se ske depresije in brezposelnosti., nahaja štiri leta, zadnja tri le-Od tega časa naprej pa do zdajj^g^ pj, je bil preko morja. Ob ni število imigrantov nobenkrat j priliki povratka na dopust, se več doseglo po kvoti določenega | jg ^ne 13. januarja poročil v števila. Največje število prise-j cerkvi sv. Boniface, W. 54 St. Ijencev je zabeležilo leto 1907, j jn Denison Ave., z Miss. Olgo ko je prišlo v Zedinjene države Miklus, hčerko Mr. in Mrs. Jo-preko eden in četrt milijona pri- seph Miklus, 3479 W. 63 St. seljencev. Leta 1914 jih je pri- j Svatba se je vršila v Domu šlo zopet skoro toliko. Največ ^ zapadnih Slovencev, 6818 Deni-radi vojne, ki je tedaj izbruhnila . son Ave. Koncem tega meseca v Evropi in pa radi kvote, ki jo se bo zopet vrnil na svoje služ-je uvedla Amerika po vojni, se beno mesto preko morja. Mlaje število priseljencev kasneje | demu paru čestitamo in želimo, stalno manjšalo. j da bi mu bila sreča mila, da bi se zdrav in srečen vrnil domov! Naseljenci h Kaiiade, Mehike ___ •in Anglije i je prišlo 1,5339 priseljencev. Tekoče poročilo kaže, da je bi-' lo pripuščenih za stalno bivanje leto, a pred leti pa je prihajalo samo 28,551 priseljencev v pro- največ imigrantov iz evropskih šlem letu, dočim jih je prišlo le- dežel. Vojna in prevozne potež-to pred tem samo 23,725 z na- koče sedaj skoro docela omeju-menom, da si tukaj ustanove jejo priseljevanje. Tekom lan-1 tike". Kakor znano, se vse transportne zadeve vsled vojne nahajajo pod vladno kontrolo in nihče ne more kupiti nobenega vozila, avtobusa ali karkoli, dokler naročila ne odobri zvezna oblast, ne glede na to, kakšne ponudbe utegne staviti kaka firma, ki izdeluje vozila. To velja tudi za Ford Co., katere -zastopnik v Clevelandu ja ponujal mestu po 50 malih bu-sov na teden. Ko je bil zastopnik tozadevnega zveznega urada v Clevelandu vprašan, kaj misli o cle-velandskem položaju, je izjavil, da je javni transport v drugih ameriških mestih brezprimerno slabši kot v Clevelandu, in da ne samo, da' ne bo odobril naročil novih busov za Cleveland, temveč da bo tudi uradu v Washingtonu sporočil, da naj se prošnja Clevelandu odbije. Z ozirom na to, je župan Thomas A. Burke izjavil, da bo boj ponesel direktno v Washington, ampak navzlic temu je jako malo izgleda, da se bo položaj tako kmalu izboljšal. DIREKTORIJ V MAPLE HEIGHTS Na letni seji delničarjev Slovenskega narodnega doma, na Stanley Ave., Maple Heights, Ohio, so bili izvoljeni za leto 1945 sledeči direktorji, ki so potem konstituirali odbor: Predsednik Louis Simončič, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Anton Perušek, blagajnik An-i ton Gorenc, zapisnikar Andrew Režin, nadzorniki: Andrew Re-Take ao števiUce za preteklo' 3%", A.ndy ISočevar i:i ILouis nadzirali pošiljatev in dostavo relifa aktualnim jugoslovanskim organizacijam, toda dejanska delitev na pozorišču bo v rokah Jugoslovanov samih, ki jih je imenoval Jugoslovanski osvobodilni odbor. Civilni in vojaški opazovalci V Bariju je več mesecev čakalo sedem tisoč tonov živeža, zdravil, obleke in inženirskih potrebščin, ker so pogajanja obtičala na mrtvi točki. Med 100 zavezniškimi opazovalci, ki bodo dobili vstop v Jugoslavijo, bo 40 civilnih zastopnikov od UI^RRA, ostale pa bo preskrbela zavezniška vojaška posredovalna služba. Jugoslovanski štab od UNRRA šteje 152 oseb, od katerih se jih 40 nahaja še vedno v Kairu. Na-daljni specijalisti bodo rekruti-rani, ako bodo Jugoslovani prosili zanje. Kratke vesti MATI JE s SEKIRO UBILO 24 LETNO HČER 23. K. Kastelic. Gospodarski odbor: Louis Simončič, Frank Volkar in Ludwig Vrček; ostali direktorji: Vincent Zimšek, Louis Ferfolia, John Frankovič, Frank i Sever, Frank Vrček, Frank Le- gan, Joseph Slak. Brne in Andrew stalno domovanje. Večina teh skega leta je bila kvota določena priseljencev pa je prišla iz de- za evropske dežele izčrpana ko- žel ameriškega kontinenta, naj- niaj za eno dvajsetinko. več iz Kanade in Mehike. Iz Ka-1 od celotnega števila onih, ki Hutchinson, Pa.—Dne 27. de- nade jih je bilo 7,203, a iz Me- jjjjj prepuščeni v to deželo cembra je bil poklican k voja hike pa 6,339. Tretja na sezna- p^tom kvote je nekaj čez tisoč Eugene Rhome. Doma je mu je Velika Britanija, odkoder (Nadaljevanje na 2. strani) zapustil ženo in otroka. HUNTINGTON, W. Va., januarja. — Mrs. Nellie Switzer, stara ^2 let, je danes priznala umor svoje 24-letne hčere, katero je ubila s sekiro. Ženska je izpovedala, da je načrt za umor delala skozi tri dni, in da je nameravala umoriti tudi svojo staro mater, potem pa še sebe. Hči, ki je bila poročena z nekim mornarjem, je u-mrla tri ure po napadu s sekiro. ŽENA VOJAKA PRIZNALA PREVARO Z OTROKOM MANSFIELD, O., 23. januarja. — Neka 35-letna mlada žena, koje ime se ni objavilo, je danes pred policijo priznala, da je otrok, o katerem je poročala, da ga je našla, h jen, in da je s prevaro skušala prikriti dejstvo, da je rodila otroka, med tem ko se njen mož nahaja pri vojakih. , . Silni val sovjetske zimske ofenzive, ki je danes stopila v svoj 12. dan, ki se vali proti zapadu na več kot 600 milj dolgi fronti, je naznanil premier Stalin v štirih dnevnih poveljih. Rusi so v enem samem dnevu zavzeli nad 3,350 kiajev, od katerih se jih 1,500 nahaja v notranjosti Nemčije. Toda na eni točki vzhodne fronte so Nemci včeraj zaznamovali znaten uspeh, ko so po Ijutem protinapadu iztrgali sovjetskim silam mesto Szekesfehervar v zapad-ni Madžarski, ki leži 30 milj južnozapadno od Budimpešte. Ljut nemški protinapad na Madžarskem Kot razvidno iz komunikeja, ki je bil objavljen v Moskvi opolnoči, se je nacijem navzlic silnim, porazom na Poljskem, v Vzhodni Prusiji in nemški Šleziji, posrečilo na Madžarskem organizirati močno silo tankov in pehote, ki je uspela v svojem protinapadu. V bitki pri Szekesfehervaru so Rusi samo v ponedeljek razbili 30 nemških tankov, v primeri s 26 tanki, ki so bili uničeni na vseh drugih frontah, veli moskovski komunikej. Kaj Nemci upajo doseči na Ogrskem, ni jasno, kajti ruska kot nemška poročila so edina v tem, da položaj za invadirano Nemčijo postaja vsako uro bolj kritičen. Dnevno povelje premierja Stalina, v katerem je naznanil veliki udar prve ukrajinske armada maršala Ko-neva v notranjost nemške Šlezije, je določno označil teren ruskih operacij kot okrožje Breslaua, glavnega mesta in industrijskega centra v severni Šleziji. Vesti u življenja ameriških Slovencev Blanford, Ind. — Po dolgi i srčni bolezni je 22, decembra u- Broughton, Pa. — Dne 1. ja- ^ hel pri Novem mestu. V to de-nuarja je bil zadet od kapi Jer-| želo je prišel, ko mu je bilo 17 nej Janše, star 69 let in član S. ] let in tukaj je stalno bival od N. P. J. Doma je bil iz vasi; leta 1932, toda farmo si je bil Vencar je p r i škof ji Loki in; žc prej izdelal iz gozda. Zapu-samski; v Ameriki je bil dru-jšča odraslega sina in hčer. gič od leta 1912. — Dne 2. januarja pa je umrla Mary Mali,! rojena Jane, stara 69 let in čla-i niča SNPJ. Tudi njo je zadela ""-I M'"« ^tifter, k, so ga na-kap. Doma je bila iz Trebnje-1 v postelji Star je ga na Dolenjskem In vdova se- r"]«",' P«""!" P" dem let. Zapušča pet sinov le- Bil je nega pri vojakih), dve Meri,! «1^. »"PJ-vsi odrasli, in brata Joeva Jan-i*'«" ' West All.su, Wis Ma- I ry, poročeno Turek, m Albino, Neelyville, Mo. - Dne 16. de.|P°^°^®"° ^mith, in tri vnuke, cembra je naglo umrl, zadet od | Hillside, N. J. — Tukaj je na možganske kapi, slovenski far-i svojem domu umrl Joseph Sker- mar Anton Pevec, star 55 let in doma iz vasi Ladnice, fara Šmi- be, star 86 let. Bolan je bil teden dni. STRAN 2. ^ ENAKOPRAVNOST 24. januarja, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THI AMERICAN JUGOSLAV PRINTINQ AND PUBUSHINa CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: ;Po raznašalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)___________________________$6.50 For Half Year — (Za pol leta)_______________________________3.50 For 3 Montlis — (Za S mesece) _____________________________________________2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clcvelandu, Kanadi tn Mehiki): For One Year — (Za celo leto)___ Por Half Year — (Za pol leta)__ For 3 Month# — (Za S meeec«)_____ „»7^0 - 4.00 For Europe, Soutb Amnrlca and Other Foreign Coimtrlea: (Za Evropo, Jutno Ameriko In druge Inozemske driave): Por One Year — (Za celo leto)______________«_ for HaU Year — (Za pol leta) _______________________________________________________4.60 _$8.00 Bntared as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post OHice at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. o^^^oi04 URA ODLOČITVE Bivši ameriški državni podtajnik Sumner Wells je v svoji veliki knjigi "The Time of Decision" obširno posegel v vprašanje povojne ureditve v Evropi. Specifično se bavi tudi z "nemškim vprašanjem," ki je temeljni problem, pred katerim se nahaja svet. O tem piše Sumner Wells kot sledi: ^ Zadnjih 200 let so bili Nemci, posebno pa Prusijaki uničevalna sila v družbi narodov. V vsem tem času niso Nemci ničesar doprinesli k utrditvi svetovnega miru. Odkar je nemški kancler Bismarck pričel uporabljati pruski militarizem za nasilno dosego političnih ciljev, so se nemški napadi na kulturo in civilizacijo sveta vrstili dlniig za drugim: 1. Napad na Dansko 1. 1864; 2. Napad na Avstrijo 1. 1866; 3. Napad na Francijo 1. 1870. Rusija in Velika Britanija sta leta 1875 preprečili ponovni napad na Francijo, ki si je po nemških računih prehiti o opomogla. Vse do prve svetovne vojne so Nemci neprestano grozili 'Franciji. Agadirski indicent 1. 1911 je nekaj mesecev razburjal Evropo. Končno je Vilhelmov-ska fiksna ideja po zagospodovanju gveta 1. 1914 doved-la do prve svetovne vojne. Za povprečnega Amerikanca je predstavljal nemški generalštab kopico generalov, ki so imeli nalogo kanali-zirati nemško vojaško strategijo, tako kakor je to navada in potreba na Francoskem, v Veliki Britaniji ali pa v Ameriki. Tako mnenje pa je bilo v samih temeljih po-grešeno. Vso nemško zunanjo politiko v- zadnjih 75 letih in znaten del notranje politike je posredno vodil nemški generalštab. Ta ustanova ni bila kakor v drugih državah v času miru postranska inštitucija, pač pa glavna gonilna sila vsega nemškega političnega življenja. Kljub temu, da je po besedi premirja morala izginiti, je neokrnjeno nadaljevala s svojim delom in tudi njeni vplivi so bili neizpremenjeni. V drugi polovici prve svetovne vojne je nemški generalštab spoznal, da je piva svetovna vojna za Nemce izgubljena. Vztrajal je v borbi samo zato, da pridobi na ' času in organizira vse pogoje za pripravo na drugo run-do, kakor so nemški generali označevali sedanjo svetovno vojno. Ista igra se ponavlja danes. Operetni atentat na Hitlerja 20. julija jasno kaže, da je nemški generalštab sprevidel, da ^ tudi druga runda izgubljena, zato bi bilo treba storiti vse, da se reši vsaj to, kar bi bilo za tretjo rundo kot osnova neobhodno potrebno. Nemčija je postala nevarna grožnja za civilizirani svet zaradi dveh razvojnih zgodovinskih spoznanj. Prvo spoznanje je prišlo, ko so nemškerfiu narodu zabičali v glavo, da zmagoviti nemški militarizem dokazuje absolutno vzvišenost nemškega plemena v svetu. Drugi razvoj je bil dosežen s koncentracijo razpršgnih nemških delov z različno kulturo in različno miselnostjo. S koncen-traci C in centralizacijo politične oblasti je seveda rastla tudi :P')č generalštaba. Hitler je samo še okrepil to cen-irai' a ijo, ker jo je izvajal do skrajnih meja. Zato so bili .ij.' govi politični uspehi od 1. 1933 do 1939 tako po-ricn:;:y i. Centralizacija, oziroma njena odprava pa je mogoče obrazec, po katerem bi se moglo i^editi nemško vprašanje. Bavarska je prišla pod oblast Prusije pred dobrimi 70 'eti, integralni del sedanje državne oblike Nemčije pa je postala šele pred 10 leti. 1000 let pred tem so Bavarci živeli v popolni narodni neodvisnosti. Zelo malo je verjetno, da bi tako hitro pozabili na stoletno borbo s Pili-i ■ . aa sovraštvo, ki je oba dela razdvajalo v preteklosti. Tudi mod drugimi deli današnje Nemčije se opažajo avtonomistične tendence, ki bodo prav posebno prišle do izraza ob drugi katastrofi, ki jo bo Nemčija doživi'hi. Mnogi mislijo, da bi mogla delitev Nemčije katastrofalno vplivati na gosp^-d-irsko strukturo posameznih delov po izvršeni delitvi. Ccipodarska sigurnost pa bo zajamčena le, če bomo Nemčijo delili v prvi vrsti po gospodarskih načelih, ki morajo seveda temeljiti tudi na političnih in kulturnih vpoštevanjlh. Osnovno načelo pri delitvi Nemčije mora biti skrb, da se nemškemu narodu enkrat za vselej prepreči postati ponovna vojaška šiba božja evropskih narodov. Vzhodno Prusijo bo Nemčija z gotovimi drugimi korekturami na vzhodu takoj po premirju odstopila Poljski. Ostala Nemčija bo razdeljena v tri ločene države, l^aterih meje bodo določene v prvi vrsti po kulturnih, zgodovinskih in gospodarskih načelih; 1. Južna Nemčija, ki bo obsegala stare suverene narode Bavarske, Wuertenberske, Badenske in Hesse-Darmstadt. K tej skupini bo priključeno Porenje in Sarr-ska oblast. Iz naše skice je jasno razvidno, da tvorijo v Južni Nemčiji večino katoličani. 2. Zahodna Nemčija obsega nekdanje nemške državice: Zgornjo Heško, Thuerinško, Vestfalsko, Hanover, Oldenburg in Hamburg. 3. Vzhodna Nemčija pa obsega Mecklemburško in Saksonsko, Brandenburško, Pomeranijo in Šlezijo. V zadnjih dveh državah vidimo, da je prebivalstvo povečini protestantske vere. V vsaki od treh novih držav so bile ohranjene tako zgodovinske, kakor tudi verske in kulturne posebnosti, ki so v prejšnjih stoletjih ustvarjale tretji rajh. S tako delitvijo bi bilo ustvarjeno gospodarsko ravnotežje, tako v poljedelstvu kakor tudi v industriji po glavnih gospodarskih činiteljih, ki jih ozemlje kot tako predstavlja. Po vojni upamo, da bodo odpadle vsaj v glavnem najmočnejše carinske pregraje v notranjosti Evrope in da bo prišlo do evropske carinske unije, tako da bi tudi tri nove nemške države bile deležne teh ugodnosti. Možnosti gospodarskega razvoja v vsaki izmed predlaganih držav so skoraj neomejene. Kar bo izginilo, to so mogočni trusti, ki bi zopet lahko postali sredstvo vojaške penetracije nemštva v sosedne države. Nič ni tako progrešno kakor misel, da so bili vsemogočni kartell neobhodna potreba nemškega narodnega gospodarstva. UREDNIKOVA POSTA Poziv Zarje na vajo Cleveland, Ohio. — Vsi pevci in pevke zbora "Zarja" se pozivajo, da se vdeležijo redne pevske vaje v četrtek ob 8. uri zvečer, da se pripravijo za nastop priredbe, katero priredi odbor farme clevelandske federacije SNPJ v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. v nedeljo ob 3. uri popoldne. Zato je potrebno, da ste vsi navzoči, da s tem pripomoremo federaciji do boljšega uspeha. Vabi se tudi vse naše občin-1 stvo na to priredbo, da podpre-j mo gmotno in moralno to naše skupno podjetje. I Odbor. Ložki furmani so furali. . . Ni ga bilo večjega veselja Ložanov in furmanov iz Ložke doline kot sedeti visoko gori na vozu naloženim z lesom, ko so furali na Rakek ter zopet nazaj z vsakovrst)iim blagom naložen voz. Najraje pa so vozili vino, j kajti poznalo se jim je na obrazih in tudi želodec je vedel za to. Ampak pravo veselje je bila gajžla ali bič z dolgim šmi-com na koncu, s katerim so znali pokati, kot bi pri fari potrkavali za kakšne velike praznike. Posebno je bilo glasno pokanje, ko so pripeljali blizu Loža ali skozi Lož, kajti na o-beh koncih mesta je bil velik napis, da je pokanje z bičem skozi Lož prepovedano in kdor bi se pregrešil proti tej odredbi, zapade kazni pet kron ali 24 ur zapora. Pri tem je odločalo menda to, kakor je kdo znal pokati. r^apis je bil v dveh jezikih — slovensko in nemško, pozneje pa slovensko in srbsko. Slavni občinski možje so vedeli, 'da hodijo Ložanje po kupčijah tudi tja "čez" ter 30 mislili, da znajo tudi konji dva jezika. Ampak kdo se je pa zmenil za par kronic kazni ali malo ričeta, samo, da je slavne Ložane ter orožnike dražil s pokanjem, posebno v zgodnjih jutranjih urah, ko so orožniki šs spali, meščan je pa tudi še vstali niso. Ge je pa furman podnevi pokal z bičem po Ložu, so pa konji že sami od sebe vedeli da znajo bolj hitro teči kot lož ki žandarji in kako pokoncu so šli . . . Šala gori ali doli, res je kar sem zapisal, zato je pa tem hujše danes, ko se človek spominja nazaj ter čita današnja žalostna poročila iz Ložke doline ter sploh iz vse Slovenije. Nekaj strašnega je, kar se danes tam dogaja. Prav lepa hvala br. TeliČu, k^ je na tak način predstavil trpljenje naših ljudi ameriški javnosti, da bo vsaj svet vedel, kaj se sedaj dogaja v prelepi Ložki dolini. Prav nič čudnega ni, če je slovenskemu narodu zavrela kri ko jih pa porivajo iz ene vlade v drugo, kot izmeček človeštva. Saj naš narod noče nič drugega kot pošteno in mirno življe nje za svoje trdo delo. Potreba bo velikanska, kadar bo tem nesrečnikom mogoče pomagati, enkrat gotovo in za takrat moramo biti pripravljeni skupno ter posamezno. Društvo "Ložka dolina" bo storilo svojo dolžnost kot jo je še zmerom, pa naj bo kjer koli. Da pa okrepimo blagajno, s katero bomo potem lažje pomagali, v ta namen društvo prireja plesno veselica na pustno soboto večer, 10. februarja v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer smo tudi delničarji tega doma. Veselice našega društva "Ložka dolina" so znane in zato jih ne bom opisoval, oziroma so jih že drugi. Pripravljalni odbor se vselej potrudi, da pripravi vse potrebno. No, saj imamo med člani tudi farmarje, to sta brata Mauko v Madisonu in še nekaj drugih. Saj si lahko mislimo, da nista šla naša člana John Zni-daršič iz^Schaefer Ave. in.Frank Znidaršič iz Collinwooda o n i dan samo za kratek čas na farme v takem vremenu. Vse tako izgleda, da smo z vsem prav dobro preskrbljeni. Slišal sem, da sta celo pušpan in subrat pripeljala s farm, da vam ne bo treba cigaret zvijat ali jih celo prosit . . . Nekaj bo že. Vsi prijatelji in posebno pa vsi člani ste prav prijazno vabljeni, da se udeležite veselica društva Ložka dolina, ne bo vam žal. Na svidenje. Ložan. Novice pev. zbor "Jadran" Cleveland, Ohio. — Na letni seji pevskega zbora Jadran se je izvolilo sledeče odbornike: Predsednik Leo Wolf, podpredsednik George Marolt, tajnik in blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Ave., zapisni-karica Anna Vadnal, nadzorniki: Joe Planina, Frank Krištof, Joe Prime in Joe Lončar, arhivar Frank Krištof, pevovodja Vladimir Malečkar. Vaje se vršijo vsako srsdo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Zbor je tudi odobril dar v sklad za takojšnjo pomoč $50 ter $10 za Čitalnico Slovenskega delavskega doma. Zbor je vedno pripravljen pomagati v vsakem slučaju z nastopom. Bas sedaj se pripravlja za opereto "Smučarji", katero se bo priredilo dne 18. februarja v Slovenskem delavskem domu. Kdor ima posluh in veselje za petje, je vabljen, da se nam pridruži. Vaje se vršijo vsako jjredo od 8. do 10. ure zvečer. Toliko se sliši o naši domovini, da tam jim ni dovoljeno slovansko petje, a tukaj, kjer imamo vse prilike za gojitev slovenske govorice in mile slovenske pesmi, se pa ne zanimamo. Edino, kadar je kakšna prired ba, se tu pa t a m sliši petje. Včasih je bilo vse veselo in prepevalo se je mnogo, ali kot zdaj zgleda, bo tudi tukaj kmalu zaspala naša slovenska pesem. Če do tega pride, bomo sami krivi. Lahko bi bili zbori kot so bili nekoč. Seveda, sedaj je krivda ta, da ima človek več skrbi in tudi dela se več ur, ali zaradi tega bi si morali vseeno odtrgati po par uric na teden in se pridružiti enemu ali drugemu zboru. Poizkusite enkrat in spoznali boste, da boste v petju pozabili na vaše težave in skrbi za nekaj ur, in počutili se boste bolje. Torej, pridružite se nam pri zboru, in rezervirajte si nedeljo, 18. februarja za opereto ki jo bo podal "Jadran." Odbor. DARITEV Spisal Bogomir Magajna Ko so šli ljudje po široki poti iz cerkve domov, je korakala mimo njih in zamahovala z dolgo šibo po zraku. "Lej-seb, Liska! Lej - seb, Liska!" Velika glava z razkuštrani-mi lasmi ji je visela na stran, usta so ji bila lahno odprta, vodene oči so plaho strmele predse in se umikale pogledom ljudi, rdeče krilo ji je v vetru frfotalo krog lačnega, sestradanega telesa: "Lej-seb, Liska! Ukradejo te!" V zvoniku pa je zvonilo poldne. Padel ji je prvi sin v vojni, prenesla je. Padel ji je drugi sin, glava se ji je povesila na stran, a molčala je. Vojaki »o ji ukradli Lisko, začela je jokati, umikati sc ljudem. Kot strta je hodila po cestah, da so se plašili otroci, zbujeni iz iger. Videli so jo, kako je zamahovala po zraku in neprestano iskala Lisko. "Lej-seb, Liska! Lej-seb, Liska! Ukradejo te!" Vihar se je bližal tisto nedeljo opoldne. "Hej, Nežka, kam pa sedaj? Končana je maša. Hej, Nežka, neurje prihaja, pelji Lisko domov," so ji prigovarjali starejši, čudeč se, da se je prikazovala med ljudi. "Lisko ti strela ubije." Ona pa je stopala urno, kot da hoče ubežati. "Hej, Liska, huš, huš! Ukradejo te!" Dospela je do cerkve. Dva o-blaka sta visela kot zmaja nad stolpom in pobliskavala, da je prihajalo njuno grmenje kot zamolklo renčanje do zemlje. Manjši so se podili sem in tja po nebu. Veter je privijal vejevje škripajočemu drevju. "Huš, Lista, tu stoj! Sama sva. Jaz pojdem v cerkev. Huš, huš, pri miru! Tu stoj." Težka vrata so zaškripala. Po cerkvi je zaječalo z dolgim, jokajočim odmevom. Ko je nerodno korakala po mračni ladji, so njeni koraki zadevali ob strop, se odbijali v mrežasta gotska okna in se izgubljali po obokanih kotih. Pokleknila je k velikemu oltarju in uprla pogled v dolbino, iz katere je zrl nanjo molče Kristusov kip. "Gospod, zakaj si mi Tineta vzel, zakaj si pustil, da je padel Joža?" Zazdelo se ji je, da jo je Kristus pogledal tiho in očitajoče. Zbegala se je in umaknila pogled: padel ji je na veliko knjigo, prislonjeno ob oltarno steno. Čudovito jasno ji je postalo v glavi. Povrnile so se ji v spotnin slike iz nekdanjih dni, ko je čitala doma otrokoma iz podobne knjige. Nova in silna bol ji je presunila srce. Mehanično je prijela in odprla knjigo. Črke so ji zaplesale pred ftčmi. Begala j^ za njimi in u-jela besedo za besedo: "In sklenil bom s teboj, sestra, večno zavezo ..." S tresočimi se prsti je obrni-'a nekaj listov. "In vsa drevesa v deželi bodo zvedela, da sem jaz. Gospod, ponižal visoko drevo in povišal nizko drevo, osušil zeleno in o-zelenil suho drevo. Jaz, Gospod, sem govoril in storil." Ozrla se je po svojem sestradanem telesu. "Povišal me bo Gospod," so mrmrale njene ustnice. Nemi zvoki molitev so nato oklenili tabernakelj. Čez nekaj se je zdrznila. "In Liska, Gospod, Liska?" Zopet ji je padel pogled na knjigo, zopet je odprla: "Pristavi lonec, pravim, pristavi in vlij vanj vode! Deni vanj vse nabrano meso s kostmi! Vzemi najbolj tolsto živin-če, postavi drv podnje. Močno naj zavre in razkuhajo naj se kosti v njem!" Na obrazu se ji je pokazal Vesela trojica boj. Oči so se ji ovlažilfi'1 čila se je z mislijo in z v# Zunaj je medtem bobndf odmevi so plesali po cerkvi' Tedaj se je sklonil Gosp| votlini k njej. Čuj, velik P je pretresel vse zidovje. cerkvi je vse v belih lučih. Angeli po slikah veli in zaplavali okrog- "Še Lisko darujem, še ^ in darovano bo vse in ^ bo sklenil večno zavezo z stel^ noj." Napol v omotici je _ cerkve in stopila v zvoni'' " njo je prasketalo, krog že prasketalo, vsa cerkev^ la kot solnce. Ogenj! Udar"* strela. Cerkev je gorela' "Vso faro skličem na tev." Obesila se je z rokami j Kladivo je udarilo Vstajala je in se pripopM zvoniku pa so ječali ©e ^ meni zvonovi in vabili ki je drlo proti goreči K njej pa so dospeli anPi peli z zvonovi pesem stolpu. Plameni so ji lo. Njih rdeča barva se n načila z ognjeno. ' j! "Darovala sem dva rovala bom Lisko, darovanj vse in Gospod bo sklenil zvezo z menoj." Nekaj zanimivih priseljevanju v 1. , (Nadaljevanje s 1. sti®' .oi) tristo žen, mož »in otrok J j ških državljanov. Nova j d dija in Avstralija sta ii 391 svojih ljudi k ^ •1 flf' in večina teh so tvoru® ameriških vojakov, ki s" | v teh deželah. Več žensk kot m"*' priseljencev Ženske so nadkrilj®^^,: 0 R ži ji b. P( vilčno moške priseljen"®^ ^ teklem letu. PovpreČ# priseljencev je bila nek&J j let. Profesionalcev j® «, priseljenimi lansko izurjenih delavcev razD" cev 5,520, trgovskih nih ljudi je bilo med p'"^ 1,137; delavcev in fai 1,168, dočim več kot SO priseljencev ni nave-poklicev, oziroma pol^' Iz poročil je tudi ra^' je bilo 113,641 tujezenj^ puščenih lansko leto ^ . samo začasno. To so b' ^ ni vladni uradniki, turi delski delavci ter p^^jj na potu v druge dežele Število teh začasnih je presegalo število za 30,000, a to v ' ker je bilo 'pripušce^' število poljskih delavc^\ ski h otokov v Zahodu' so pomagali pri ameriških pridelkov. • jo bilo tudi število ra nikov in zastopnikov narodov, ki so pi\išli ne države po vladnih opravkih. 0( Ka ko( Dnevno ali nočo" *2 Dobra plača od 1 Cjf in overtime J Povrhu bonus za 1 in bonus za točno ^ 1 I Johnston & Co. j;:!' f?/j. I ®esj 877 Addison ^ J severno od St^^l ^ i bot, Mali ogl) B. J. RADIO s^' 1363 E. 45 St. ^ Prvovrstna popravil* vrst radio ap®'^ NOVA IZP^ Angleško-slo^^'' besednj^'^ (English-Slo^^ Dictiona*^^ ' Sestavil Dr. F. Cena Dobi se v u*"*' enakopravH^ 6231 St. Clair ^ Cleveland 3, ^ Kupujte yo\n&^^