▲ITD
UNDER PPHT (Wo. 566) APTHOMZKP BY THE ACT, OF OCTOBER 6, 1917, ON mi AT THE POST OFFICE OF NEW YORK, H. Y. By order of the President, A. B. Burleson, p. M. Gefl/
Največji slovenski dnevnik
▼ Združenih državah.
Velja sa celo leto........$6.00
Za pol leta................ 3.00
Za New York celo leto____ 7.00
Za inosemitvo celo leto... 700
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
IT 75,000 Readers
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 18S. _ ŠTEV. 188.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 11, 1920. — SREDA, 11. AVGUSTA, 1920.
VOLUME XXVIII. _ LETNIK XXVIII.
POD KAKŠNIMI POGOJI BI BIL MIR?
POLJSKO ARMADO BI BILO TREBA TEKOM ENEGA MESECA ZNIŽATI NA PETDESET TISOČ MOŽ — RODBINE PADLIH NAJ DOBE ZEMLJO BREZPLAČNO. — RU8IJA BI V TEM SLU ČAJU ODPOKLICALA SVOJE ČETE.
London, Aiiffltja, 10 avgusta. Sovjetni poslanik I^o Kanif-i'j» \ j*- --jM»r«M-il (Uno angleškemu uiiuistr>keuiu predsedniku Lloyd <Jt-orirn |><n.'«ije. pod katerimi hi bila m> v je t na Rusija pripravljena »klt-niti mir h Poljaki.
Ti |M»iroji Mi nadtdnji:
Poljaka rtu s da s» uiora mižati na 50.000 mož. K temu naj fsride fc* adtnioi*traeij-.ks armada, ki bi ne <^uiela šteti ver kot 10.000 tu of —
T«» /ni/alij»- hi ve moralo i/vrhiti tekom eriejja m^se«*a. V . |n>o>talo or. j. m iiiuiii'-ijo morajo izro/'iti Poljaki Rusom n 1'krajiueem
V-e vojn*- industrije je treba demobilizirati.
l'olj«ka i.e muc »'obiti iz inozemstva niti čet niti vo*nega 'iuate-ijala
Poljaka nora d*t» Ku>om na razpolago železniško progo Vol-ivi-k Bjelo*tok m Pravev.
>e družine onih ^luij^kih državljanov, ki padli v vojni, mo-o dob ti brerpla<"-uo dovolj zemlj-. (
Nasprotno pa Ru>ija obvezuje:	*
Kukorhitro bo Jen obili/irana polj>ka armada, se bodo mnakni--iiske m ukrajinske čete iz poljskega ozemlja. Po koncu teh op- raeij se bo sila ruskih čet ob poljski meji k> zmanjšala. Premima črta naj bo taka kot je sedaj. Poljska • la se mora umuki-iti pet milj za to črto. Ozemlje med armado rto mora biti nevtralno.
Koli no mejo se bo uredilo soglasni z načrti, katere je stavil
i«*ča*no EaH t_'u. »n.
Pozno zvečer je \ »recital ministrski predsednik Lloyd fleorge o< • ke. Prista\il je, di so le formalne, ker razne podrobnosti še ni-zliane. Vsebino ponudbe je sporočil tudi ministrskemu predsed-iku Poljake, Francija in Italije.
Nadalje se pa ni hotel baviti žnjo, češ, da bi imelo to morda nc-dea npliv na po'_r.'j inja v Muisku.
NAPREDOVANJE BOUŠEVIKOV NA POUSKEM
IBOLJŠEVIKI SO ZASEDLI CIEHANOV, ŽELEZNIŠKO MESTO, j KI LEŽI 35 MILJ OD GLAVNEGA MESTA. — ODSTOP VOJNE IGA MINISTRA. — PO PADCU OSTROLENKE SO SE POLJSKE j	ČETE UMAKNILE.
Dva nemška ^drednota, katera so dobile Zdr. države soglasno z mirovno pogodbo, na poti v Ameriko.
TRGOVINA Z ŽGANJEM LEPE NRAVNE RAZMERE SLOVESEN SPREJEM v V LEPEM CVETJU V CLEVELANDU GENERALA VILLEimi,j=:^:
STALIŠČE ZDR. DRŽAV NAPRAM BOUŠEVIKOM
KOMU NAJ ČLOVEK VER JAME?
Pariz, Francija, 9. avgusta. — Baron Vraugel, protibol jševiški
Priznanj« boljševiške sovjetnet,,ov;lj,,lk ,,a, ^ vlade. - Odgovor na vprašanje	"^nistvu. v Par,z. da
je vstavil boljševiško ofenzivo ter
boijševike popolnoma porazil.
Danes je pa dospeLa sem brezžična boljševiška brzojavka, ki s*'
trlasi:	.
— Po hudih bojih smo pojrnali čete generala Vraii^ela v be«r.
ITALIJA ODOBRILA POGODBO Z AVSTRIJO.
Glasi se, da je treba za boj proli Policist je našel na cesti žensko, Villa je bil deležen slovesnega trgovini z žganjem 35,030 mož. ki se je izprehajala v obleki Eve, sprejema v San Pedro. — Inter-
Na razpolago je 6Q00 mož. Washington, I). C. 10. av»n-l.i.
to je popolnoma naja.
venci j a Združenih držav.
italjanakega poalanika.
Washington, 1). (\, 10. avprnsta Po dolgotrajni kabinetni seji je dane« objavil držav, tajnik Colby noto, katero je smatrati kot odgovor na vprašanje italjauskega poalanika, kakšno »tališee zavzemajo Združene države napram
liusi ji.
Nota se l»avi v prvi vrsti s kri-
I«. ki bi iiMHtala. <~'e bi boljševiati
premagali Poljsko.
Združen* države ko v velikih
Cleveland, < >.. 10. avgusta. — San Pedro, Coaliuila, preko La-I-. vseh delov dežele prihajajo od Pred sodnikom llcilie s,- je razgr-'	Mehika, 10. avgusta. —
nila dunes uravna slika, ki se ro-' Franeiseo Villa je vkorakal v pre-opisovanju, katero	' v S:in	sredi dveh
>olieist -lolin Canfield vrs1 "a vd umnega prebivalstva, ki
i je klicalo: — \ iva Villa! Za njim
strani uradnikov, kojih naloga je izvesti prohibieijsko postavo, pri- i-'-1 vsakemu tožbe, da je razkritje in kaznova- PJt opisal j» nje te nove \i-*te kršenja postave pod prisejro.
Varšava, Poljski. 10. avgusta. — tieneral Lesujevski. poljski vojni minister, je odstopil in na njegovo mesto je bil imenovan general Solnokovski, -•- kot e bilo objavljeno tukaj danes zjutraj.
V	< 'iehanov. mesto, ki leži :{."> milj od tukaj, so dospeli boljševi-;ŠUi oddelki, ki skušajo dospeti do «*rte iz Varšave v (i.laiisk. Tako (^'lasi v ofieijelnem paroeiln ki je bilo izdano veeraj pozno zveeer.
Glasi se. da so bile sovtske eete pc.gnanr nazaj, kakorhitro so u.lr-le v ( iehanov. Na oslali bojni »rti ni opaziti nobene izdatnejše iz-I-reniembe, kar je ra>:vidno i/, naslednjega ugotovila:
Bol jševiški oddelki ki nadaljujejo s svojim pritiskom }<roti že-hzniei, vodeči v (idansk. so zasedli ('iehanov za nekaj časa. Iztoeno od Siedl.ee so Poljak: nanovo grupirali svoje sile. Med rekama Buir in Na rev je položaj neizpremenjen.
— Poljski oddelki, ki so zopet zasedli Brodv, so izginili sovražnika iz Kadzivilova ler zapeli eno baterijo topov ter večje število strojnie. Severno od Brodvja pripravlja sovražnik napad v zapad-ni smeri. Med rekama Stripa in Seret so naše čete porazile boljše-\ ike, ujele 400 mož ter zaplenile večje število strojnih puškk.
Vlada je danes pričela s pripravami, da sestavi nadaljno po-.fa-rioo na zaveznike, v kateri se bo navedlo napore Poljska, da ugodi zahtevam ruske sovjetske vlade z ozirom na premirje in mir.
London, Anglija, 10. avgusta. — Bitko, ki je trajata dva dni. se je vojevalo. predno so bili boljševik: v stanu premagati potjski odpor pred Ostrolenko, kot pravijo poročila, ki so dospela semkaj. Sovjetske čete so v tem mestu zajele topov.
Po pad en Ostrolenk« so se poljske čete umaknile in zasledovala jih je nato ruska kavalerija. Ostri boji so se završili v bližini Mlave, katero Poljaki še ved- o drže, čeprav so boljše viki ]>rišli v neposredno bližino tega kraja Po zavzetju Ciehanova so s.- obrniVf Knsi v južni smeri proti Pultnlsk. železniškem križišču, ki leži nekako trideset arša\ e.
jonarne delavske komisije so bile ustanovljene s privoljenjem boljševikov v Kolno in Lomza. poljskih mestih, ki sta padla pretekli teden v rok<- sovjetske armade.
Vspričo sovjetske pretnje. da bodo Knsi r,drezali direktno Železniško zvezo med Varšavo in Gdanskoni, so Poljaki popravili želi zniško črto, ki teče med obema tema mestoma preko Thorna, Brom-berga in Dirschaua. Ta železuiea je dvakrat tako dolga kot direktna, a izven ozemlja vojaških operaeij. Na ta način bodo Poljaki v stanu ostati v stiku z baltiškim pristaniščem.
V	ofieijeluem usorovilu. ki je bilo izdano v Moskvi, se poroča o napredovanju na vseli točkah fronte.
na
P
svojim voditi
izvanredno težko, ker prifiianjku-j Imenovani polieist je š« 1 v^i, jc za to potaiebnih priprav. Edi- zvečer po po iztočni :i0. eesti
nole earinski uradniki potrebuje- vzdol. ko mu je v bližini Wood- tU ^ Je Jluerfe Ma tomeIJU pogo jo. da nekoliko omeje tihotapstvo,land Ave. prišla nasproti neka j(.v	knt(.rih sta se ohe strdn
z žganjem, 3Ti,000 mož, dtx'im popolnoma naga mlada ž-nska.| dogovorili v Sabinas. imajo dejanski na razpolago le Ker je tak pogled na eestah na- K() jp	^ g]ayni tpp sp
London, Anglija, 10. avgusta. —
Italijanska poslanska zbornica je
v«'-»-raj odobrila mirovno y»opodbo med zavezniškimi naro<li ter Av-
►krite h last ran neodvisnosti Polj-jstrijo. Glasov je bilo 170 proti 48
BOLJŠEVIŠKE ARMADE
" pristašev in sledileev ki so se s 1 re 1 enira mese<*era P-^ve 4 AVSTR. GENERAL VODJA
eljem vred predali vIa-|,ovf1 S Pr^^lnikom de la II..er-
erte na temelju pogo- ta P"	ktr
je bil obkoljen od federalnih eet.
— Skušali so najti me, — je re-j	--
fcel — in jaz sem jim hotel po- Dunaj, Avstrija, 10. avgust i. —
fiOOO mož. Pravijo, da je to pohle-|-šega krepostimra mesta nek <j ne-, jV'obrala krog^njega^'množica'^nail v^ati.' k"'e <Ia sein ter ^ n:,Potil Soglasno s poročilom nekega diea tega. da je kon-res sieer navadnega, je policist ustavil do-1 :{0<X) jjUlli m°Villa je dal zname- V r3^"8,8"- , -	„ . . ukrajinskega lista je podi"a~;al
•rtal tično "damo". Izjavila je. da
nje.
ah
govoriti. Vse je uti-
hle, nastopile ho<lo pa tudi za samostojnost Kuaije, ki je zelo o-fr rožena.
Združene države niso ničesar storile, tla bi ve sklenilo med bolj-M-viki in Poljaki premirje.
Tudi pogajanja za sklenitev premirja se ne bodo vdeleževali. k»r bosta najbrž« prišli na povr ►je naslednji dve točki:
— Priznanje boljš^viške Kusije ter rešitev ruskega vprašanja na trtarlju razkosanja Rusije.
in predlog, ki so ga stavili fioei-jalisti, je bil zavrnjen. Zbornica se je nato odgodila.
Iz eele note je pa jasno, razvidno, da so Združene države izgubile popolnoma vse zaupanje v r» katere evropske dežele.
Te dežele sieer niso imenovane, t«>da vsakdo lahko ve, da sta to Anglija in Francija.
•sprejel prohibieijo. da |»a j
v svoji zadnji seji .4400.000 s pro- l'ise Xorma Ilarville in da sta- hnilo. računa jnstičnega departmenta. jia '2'2 let. Rekla j.1 nadalje, da ji — Predal sem se. — je rekel.— Ker nimajo na razpolago niti je neki možki na št. 'JH'JS Wood- ker pomenjajo nadaljni hoji v Me-lnoštva niti sredstev, da bi pri- land Ave. strgal vso obleko s te- biki intervencijo od strani Zdru-merno preiskali vse slučaje, za ka	ter jo nato pognal na cesto, zemh držiiv.
t« re izvedo oblasti, je baje izvan-j Policist Canfiled je takoj šel z — Imenujejo me bandita. Ime-
pred njo v imenovano hišo. Ravno ko »»Jejo me najslabšega Človeka v
hotel vstopiti, je skočila iz ok-	» kljub temu bi rad ohra-
nil našo narodnost s tem, da se izognemo intervenciji.
Bilo je v celem 000 mož v tolpi.
redno t^žko spraviti kriv
sodišče. To ma za posledieo šte-'j" hotel vstopiti, je s^oeila iz 'WS^fTOSIS^S] [W553fWSS]IWS51 vilna oproščenja.	[«a tretjega nadstropja neka mla
____Proliibieijsk: komisar Kramer tla deklica. Kljub precejšni viši-
in pomožni zakladnici tajnik,lil'je ostala iic-pmkoclovaiia z izje- ki j(i pozn<ijV postavila svoje
Shouse priznavata to povseni_od- mo peta na čevljih.	taborile izven tega majhnega me-
krito. Slednji pravi, da je zavze-j V dotičnem stanovanju so se	Ta Tojpa j(1 koraka)a preko
\o tihotapstvo žganja in drugih j nahajali dobri Kozak, John Zalo- puščave skozi l!4 ur, brez vode za
Premislita dobro, komu bo sto vročili denar za poslat) J: v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo ▼ ča«u negotovosti in zlorab«, viak akuia posuti
hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agent j« in ukot-bi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo ▼ denarnem prometu nepričakovan« aa-preke starim izkuienim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malin neizkušenim začetnikom mogoča izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje
Naie denarna pošiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na nor« način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
Včeraj am o računali za poiiljatvs jugoslovanakih kron po sift* dečih cenah:
300 kron ____ $4 50	1,000 kron----$ 14.60
400 kron ____ $6.00	6,000 kron '----% 72.50
600 kron ____ $7 50	10,000 kron----$144.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja ss večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poalani denar dosp* ▼ roka.
Ja poslati najbolj po Domuatln Mousy Ordsr, ali pa
stvarita ta obseg, da njegovi urad ški. Aleks Zudora in Mike Pecok. ljudi in konje.
niki niso kos položaju. Preko (Vsi štirje so bili popolnoma pija- Vstop Vilic v San Pedro je pr-
vseh meja dežele in prav posebno ni. V stanovanju je našel polieist vikrat v desetih letih revolucije
pr^ko obali Atlantika, se vliva ce-,27 praznih žganjarskih steklenie. I predstavi jal vstop banditskega vo-
lo morje vtihotapljcnega žganja I Obe ženski, imenovana Xorma ter ditelja v mesto brez vsakih osvoje-
in dobiček tihotapcev znaša v so- 21 letna Vanda Dekroski, sta iz-| valnih ali plenilnih načrtov.
tovih slučajih do 1 isoe odstotkov.! javili, da so možki obe oil vedli v j Pozdravili in objeli so ga gene-
I radniki so sieer zaplenili žganjafdotično hišo ter obe držali tam'
v vrednosti več tisoč dolarjev, a'skozi štiri ilni. Tekom tega časa
.-. .	„ vojakov v poskusu, da era ujame
izpila družba velikanske mno- •>	i	>	ujaiur
rali. ki so pred dvema tednoma ]>oveljevali tisočem in Tisočem
resnično tihotapstvo se vrsi s po- J°
moejo majhnih motor, čolnov in
žice žganja. Tudi obe ženski sta
v primeri z velikanskim obsegom priznali da sta pijani, tega tihotapstva jc vtihotapijanje;
Tvrdkm Frank Bskssr, OorUandt 8t, Haw York, H. T
jo.
Villa je nasprotno objel vse svo-
„	... , je prejšne sovražnike ter se izrazil
Xeni0«_'0«-e je navesti tukai po-	________. ,
^	11 pozneje v pogovoru s poroceval-
ž-anja iz Canade malenkostno.; samezuosti te obravnave. Mike j (.em Associate«l Press, da je takem Tudi munšajnarji in posestniki j Pecok je bil obsojen na $100 glo razpoloženju, da bi objel svoje naj-speak easy gostilen spravljajo ve-jbe in sodnijske stroške, dočim so ],ujše sovražnike, likanske dobičke ter rastejo iz tal bili obsojeni rstali na $10 globe in; kot gobe po dežju.
Čas je, da se uveljavi v Me-stroške. Obe ženski sta bili obso- biki mir, — je rekel. — izgubil Anti-salonska litra se tndi prito- jeni na $10 globe ter po trideset i sem številne brate in sorodnike
dni prisilne delavnice, ker sta ! ter na tisoče prijateljev. Vem, da
žuje radi nepovoljnega poslovanja vlade v tem oziru in prišla je do prepričanja, da je dejanski nemogoče izvesti prohibieijo. Sedaj hoče pričeti z vzgojno kampanjo naroda ter prisiliti vlado, dn prevzame odgovornost za pravilno izvedbo prohibieije.
Prohibicijski komisar Kramer j** rekel, da je v državnih skladiščih sedaj še 56,400,000 galon žganih pijač.

znani oblastim kot vlačugi ter se nahajata sedaj pod parolo.
LLOYD GEORGE BO ODPOTO VAL V LUZERN.
Ženeva, Švica, 8. avgusta. — Angleški ministrski predsednik David Llovd George bo odpotoval prJhodni četrtek v Luzern. Tam mu je dal belgijski kralj Albert ne razpolago svojo vilo.
so pretrpeli številni drugi slične izgube. Tudi drugi so imeli svoje sovražnike, a sedaj hočem, da vsakdo pozabi na sovraštvo ter postane prijatelj.
Villa je nato izjavil, da hoče po kazati, kako znajo delati ljudje, ki hočejo delati.
Eden izmed vojakov Ville je povedal poročevalcu, da so bile kampanje v zadnjih par tednih i nmeseeih hujše kot pa vsako delo in da so vsled tega vojaki sklenili vrniti se na delo.
Izjavil je da je zavzel Sabinas Kusmanek, branitelj Premica v v namenu, da kontrolira brzojavnolgVetoviii vojni, poveljnik seste zvezo med tem mestom ter Mexico ukrajinske rdeče armade ^ Jg
1 v.." . . , . . , _ J imela zaznamovati izdatne uspehe
\ illa bo ostal tukaj par <lni!ljrot- p i- v ter odšel nato v Gomez Palaeio, 1 ... , * _ , „ da kolektira tam letno plačo za , (I °<,marsal Kusmanek i'" svoje ljudi, kot je obljubila to,1:r°" ^1910 poveljnik 22. av-vlada de la Huerta. Nato pa se na- s,r,jKke mfanterijske divizije v merava nastaniti v Duran&o ter se: Ljubljani ter se ga gotovo spomi -pečati s poljedelstvom.	!nJa marsikateri, ki je služil v o-
Iz Mexico City poročajo, da jc nrin <"asu v avstrijski armadi. Po-provizorieni predsednik de la Ilu-|zneje, v svetovni vojni, je hrabro erta odobril dogovor z Villo in'branil Premisel v (ialiciji f»roti da boilo čete slednjega v kratkem ruskim četain, ki so mu dovolile
razpuščene. Villa je poslal posebnega odposlanca v San Antonia, Texas z denarjem za Senjoro Villa, da se bo slednja mogla vrniti v Mehiko
NAPREDEK AVTJATIKE.
London, Anglija, 9. avgusta. — \ prvem letu nevojaških poletov v Angliji se je vprizorilo skoro 39 tisoč takih poletov. Število oseb, k! so potovale po zraku, je znašalo 70,000. Blaga v vrednosti 116 t soč funtov se je prevedlo po zraku in pri vseh teh poletih je izgubi! le en človek življenje. To je o-čividno napredek, ki je vreden upoštevanja.
•'•asten odhod iz trdnjave ob priliki predaje.)
DENARNE POŠILJATVE ISTRO, NA GORlfiKO ZN NOTRANJSKO.
Brzi parnik "Pesaro"
(prejšnji parnik Hamburg-Ameriške proge "Moltke")
odpluje v Genovo 1. septembra
Vožnja za 3. razred stane $ 98.50 Vožnja za 2. razred stane $177.00 vštevši vojni davek, ta cena je veljavna skozi do Trsta.
Kdor želi s tem brzi m parnik om potovati, naj nam takoj piše za pojasnila.
Tvrdka Frank
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali za pošilja-tve italjanski h lir po aledečihi cenah:
50 lir ........ f 3.30
100 lir ........$ 6.00
300 lir ........ $ 18.00
500 lir ........ $ 29 00 ""
1000 lir ........ $ 58.00 "
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako« vano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vn*< prej.
Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft
Tvrdkm Frank 8 a k s e r, 32 Oortiaadt^Ci Mr teb
GLAS NAHODA, 11., AVG. 1980
;'GLAS NAHODA"
^ (W-OVENIAN DAILY1 Publlih^d by
X Biovsno PUBU8HINO COMPAHT W
.(t torporatlon)
OTtANK IAKUR, Pi Mlin«	LOUIS BZNEDIK,
_ ___•• ef t h« Corporitlofl and Address«« of Abevi Offlcl«r«t
CwtlM« ttrMt. t«rau«lt o« Manhattan, Naw York City. N. V.
**Olaa Naroda" Izhaja vaak dan lavaamil nadaij In pruntkw.
ta ©al o lata volja Hat In Canada
Za pol lota Za tot rt lota
ca Amarlfca
Za Now York za colo loto
$3.00 Za Inozamatvo za colo lota t1.60	za pol lota
•T .00
»3.S0 »7.00
$3.50
O L A• NARODA (Volco o« t ho Pooolo) day cxcept Sunday* and Holiday« Subocrlptlon yoarty NM
BQfMfUCfH
podplao In OMbnuitl on no priobCuMo. U*n*r nt] mm bUforoU podlljatl Or dor. Pri apreniombl kraja naročnikov proa! mo, da ao nam tudl prajf-njo blraltlfto naananl. Am httrojo najdomo n»«lomlka. _
Cortlandt Stroot.
O L A S NARODA Borough of Manhattan, Naw York. N. V. Tatophono: Cortiandt H7I
Ali ste še za vojno?
oglje, ho.
preživel i i*
To jt mu newyi Bil j
■s«*«*** v mi o re
N>l
d a me
- dneve sem l. 'dil po ulicah, da so me pekle noge kot žareče ill tm in vpraševal, pa nisem mogel dobiti službe, da bi v o jo družino
odstavek iz pustna, ki ga je poslal neki bivši vojak neke-»rškemu listu.
r dvakrat zastrupljen s plinom ter se je mudil devetnajst po raznih bolnišnicah. Ko, m sedaj, ko je končana vojua, dobiti služb«.
ova usoda j« usoda tisočerih mladih mož, ki so se borili riiiko zastavo.
Ko so odhajali, sc jim svirale godbe, zastave so jim vihrale raz iti&e, in množica. ki jih je pozdravljala, bi kmalo obnorela samega [
navdušenja.
Pot » m pa so bili mesece iu mesece v smrtni nevarnosti po strelnih jarkih mesece in mf**eee opravljali dela za fronto. Veliko jih je umrlo. Veliko jih je obležalo po bolnišnicah.
Vsi so trpeli bodici v tej bodisi v oni obliki. Sedaj pa ne morejo dobiti dela. Sedaj so pozabljeni. Od jutra do večera hodjo po ulicah, toda dela ni zanje. In to traja skoraj že dve leti.
Koliko jih je med temi, ki bi dali znova prostovoljno zapreti > transporte ter se odvesti onstran morja v novo vojno?
V kolikih med temi mo/.mi bi se porodilo navdušenje za vojno ob zvokih godbe in vdiranju zastav?
In šli bi, morali bi iti, če bi bila ta dežela članica Lige narodov. JSedaj bt bili /e na poti v Varšavo. Vdeleževati bi se morali vojne, katere niso sami napravili ,o kateri niso ničesar vedeli.
po koncu te M.jne, če bi jim bila sreča mila, bi se zopet vr-
li
nili
>p*t bi hodili |m) ulicah, tla bi jih pekle noge kot žareče oglje, bi in vpraševali, pa bi ne mogli dobiti službe, da prežive svoje
iSila se ne more protivitL ideji.
X uporabo sile j * Močna angleška vlada preprečila staremu m» lobod v njegovo rojstna deželo.
Nadškof Malim*, ne bo mogel obiskati svojih ljudi na Irskem o I".žično navzočnostjo pomoči v boju, katerega
Zunanja politika jr.bila, ki je povzročila vojno. Zunanja politika je tudi, ki ovira gospodarsko in finančno vzpostavitev Evrope. Sest let je bil svet odrezan od ruskega trga, s svojim prebivalstvom, ki šteje 180 milijonov ljudi, s svojimi obsežnimi naravnimi pomožnimi silami in s svojim naravnim velikim zakladom materi-jala. — Nemčiji, ki je bila glavni vir gospodarskega življenja v Evropi, je bila premišljeno po pariški pogodbi odvzeta industrijska moč. (Gospodarsko jedro Avstro-Ogrske je bilo uničeno, in večina srednje in vzhodne i'\rope je bila razdeljena v države, ki so nezmožne, da bi živele gospodarsko neodvisno.
Prebivalstvo Velike Britanije godrnja zaradi visokih een. ve-r.ije na vse mogoče domišljane vzroke, a pravih se ne loti. Jezi se na cene sladkorja, ne napravi pa nič, da bi se vzpostavili Nemčija in Avstrija, katerih industriji sta dajali britanskemu ljudstvu een sladkor pred vojno. Plačuje kruli približno štirikrat dražje kakor pred vojno. Velika večina britskega prebivalstva dopušča molče angleško politiko proti Rusiji, ki je povzročila izredno podraženje živil v Veliki Britaniji.
Stanovanjsko vprašanje se ne reši. Stroški stavbenega materi-jala onemogočajo ekonomske stavbe. — Glavni vzrok k temu je zunanja politika. Pomoč, ki bi jo nam dala Rusija z dovozom stavbenega lesa, zaradi zunanje ententine politike ni mogoča. Na vsak funt sladkorja, na vsak !:os kruha, na vsako novo hišo plačuje britsko ljudstvo stotine proccntov kot indirekten davek, kar je vse zasluga zunanje politike.
Stara zunanja politika prevladuje zadeve j veta in duši vsakršen napor da bi se gospodarsko opomogle dežt le ali pa revidirala mirovna pogodba. Sef štaba naznanja deželi, da je upanje na mir majhno ter opominja ljudi, ki so s** bojevali da vojno končajo, da naj bodo pripravljeni na nadaljne vojne. Dvajset vojen, ki so za nami, in še mnopo večje, Vi se nam obetajo, vse so sad zunanje politike.
Davek na kapital, zmanjšanje narodnih dolgov, kontrola trustor. zmanjšanje pop;«ve z bankovci in kroženja papirnatega denarja, nimajo najmanjše koristi, če se dovoljuje državnikom dosedanja napačna zunanja pobtika. Vsi ti napori skušajo daleč od vira vsega zla zajeziti deročo reko
Najbolj življenskega pomena je, in to treba angleškemu ljudstvu dopovedati, da zinanja politika obvlada narodne zadeve, in ima zmisla, če bi poskušali, izboljšati gospodarske pogoje, dokler se bo vodila zunanja politika v sedanjem duhu in jo bodo prevladali sedanji nameni s katerimi se poizkuša ozkosreno, sebično in samo-morno zadostiti" nacijonulnemu samolubju.
Pot. da se c-ene znižajo, je, zadrževanje vojne in spoznanje, da je svet ena gospodarska enota, ter uničenje te all one dežele nesrečno vpliva na drug« dežele. Č bi narodi uvažvali le spoznanje teh dejstev in ga uresničili, bi. kakor je slab svetovni položaj, ga mogli ob meduarodnem sodelovanju prav hitro zopet vzpostaviti! Mednarodno sodleovanje, ki je ustvarilo taka čuda v produkciji za vojno, bi utegnilo dati prav kmalu opustošenim poljem novo moč in bogato žetev.
Druge poti ni, po kateri bi se cene znižale. Če se ne prirfie s to politiko, bodo postajale slabe razmere še slabeje. Vojaške in pomorske ekspedicije morajo prenehati. Pomočki narodov na ljudeh in materijalu sc morejo porabljati za človeško in produktivno delo, ne pa za uničevanje življenja in zdravja.
Peter Zgaga
Prijatelj, če
jezi se.
Jeziti bi se moral ,če rili o tebi čisto resnico.
lažejo o tebi, ne
bi govo-
D
opisi
Najti i rje ti
dati a svoj lajno bojuj iočnejša tu
k ideje. Iz
jil» vlad poskuša z bojnimi ladjami preprečiti h dletelo ji Ik>. S silo ni mogoče nastopiti proti
veri.
Zadnjega aprila je minilo tristo devetindevetdeset let, ko je nastopila sil« na cerkvi nem zboru v Worms proti suiu ubogega neni-akeim rudarja.
Takrat j»- r*-ke| Martin Luther:
To je moje tališ-e. Jaz ne morem drugače. Bog naj mi po
mags.
In ker ni hotel /avreči one/a. kar je smatral za resnteo. Je po lo/d temelj zgodovinskem«i gibanju, ki je silno uplivalo na napredek moisutTS.
I*a naj Im> to sil i protestantske Anglije, ki hoče vkleniti mi*?l prelata rimsko katol ike cerkve ali naj bo sila papeštva, naperjena proti revnemu menihu. Element silr» je enak.
Mi Aiut-rikain-i obsojamo angleško vlado, ker je s svojimi bojnimi ladjami vjeljt samotnega |M>potnika na vi-okem morju ter ga odvedla v zapuščeno pristanišče Cornish, samo vledtega, da bi po slanica, katero je ho!« i spregovoriti, lie dosegla ušes, katerim je bila namenjena.
Maninx je prišel j/ Avstralije, boter pomagati irskemu uarodu \ boju xa pro* t o* t.
Anglija mu je zal ranila izkrcanje. Mi se zgražamo nad Anglijo!
Ali bi morda mi kaj drugače ravnali, če bi prišel sem sin revo lucijonarne Ku.sije oči* Leninove ideje?
Ljudje po sVftu so skoraj povsod enaki.
Radi s|išijo ono, ^r radi slts»ijc in zapirajo uše.sa pred onim. česar nočejo slišati.
~ 77
Politika in draginja.
Filip Snovden.
(Ta spis je feil pri občen t julijskem zvezku "foreign Allairs", ki f* je izdala "Union of Democratic Control".)
<% bi me kdo prisil, da povem v dveh besedah, zakaj imamo tako visoke fftw, tedaj ne bo»ta ti dve besedi: izredno kroženje papirnatega denarja, veliko preplavi jen je e bankovci, čezmerno izkoriščanje, padla produkcija, veliki davki, narodni dolgovi alf visoke irezde. Moji dve besedi bi bili: Zunanja politika; vsi drugi činitelji > tem problemu visokih cen »o postranskega pomena. Govorim o izredno visokih cenah od danes in ne o zmernem podraževanju pred letom 1914, ki je imelo mednarodne vzroke. Sedanji pojav, visokih cen obstaja po celem svetu in ga povzročajo vplivi, ki delujejo po vsem svetu.
Zunanja politika je dovedla do vojne, vojna je uničila gospodarsko življenje eele Evrope. Vojna je zmedla treovino in finance Amerik« in Azije. Zapustila je vojujoče dežele silno obremenjene z nepremagljivimi dolgovi in uničujočimi davki o pustošila je milijone rjiv, ki m bile nekdaj produktivna zemlja in so dajale industriji živila. in suxrvine, pobtla je miljone ljudi j, k so bili produktivni delavci, dalj« j« miljone telesnih sil zmanjšala in pohabila.
Franklin Conemangt. Pa.
Ni mi mogoče, da bt zamolčal, kar sem v kratkem doživel. Doma sem prodajal neusmiljeno mono-tonijo ameriškega delavskega življenja, a zapazil pa sem pri tem v listu Glas Naroda oglas igre "Tri sestre". Vzlic blisku, streli in nevihti sem jo udaril naravnost gledati "Tri sestre" v Slovenski D«'in na Moxhaiii. Kakor iz >.anj vzbujen sem opazova 1 te vrle slovenske sestre v narodnih nošah. Da. zelo dobro so pogodili uloge vsi igralci, posebno pa je dobro vršil svojo ulugo kmet Orel kakor tudi Majda in Francelj, kajti govorili so lopo ter bill res un>jstri v kretnjah. In tako je prav. veselo naprej, kajti to je V resnici poštena zabava. Po predstavi je izvrstno igrala slovenska Moxhain godba, v pritličju je pa vse pelo lepo Prešernovo "Luna sije" — ampak po angleško. 11. Francelj Prešeren, kako je čislan tvoj verz!
Tevs Eboran.
Lorain, Ohio.
Kakor je vsej slovenski javno-ski znano, imamo poleg raznih podpornih in ostalih društvenih ustanov tudi Slovenski Čitalnični, Pevski in Dramatični Klub Lipa, kateri se je tekom kratkega obstanka že jako krepko razvil za povzdigo slovenske delavnosti na kulturnem polju. Preteklo letno sezono smo priredili že nekoliko dramatičnih predstav, letos bo pa poleff istih začel delovati tudi pevski zbor. Prva ustanovna pevska vaja se vrši v nedeljo dne 15. avgusta ob 7. uri zvečer v Viran-tovi dvorani. Petje bo poučeval brat Frank Lenček. Katerega veseli petje in kateri ima željo, da se tudi naša naselbina povzdigne in tekmuje z ostalimi slovenskimi naselbinami žirom Amerike, naj ne išče izgovorov "sem prestar" ali "nimam glasu", te imaš glas ali ne, ti l»o že. pevovodja povedal, ko ti bo enkrat preiskusil pevsko žileo. Glavno je, da je veselje in vztrajnost :n uspeh pevskemu zboru je zagotovljen. V upu, da se boste odzvali temu vabila, vse skupaj pozdravljam.
John Brus, predsednik.
SI. Joseph, Valley, Wash.
o delavskih razmerah, ki vladajo tukaj okrog.
Sedaj ima vsak dosti dela na polju, kjer se spravlja žito in seno. Kdor hoče delati, lahko dobi delo t«r mu ni treba držati navzkriž svojih rok. Seno in žita so lnilj na vlažnih poljih dobro obrodila. Na visečem kraju je bolj pritisnila suša, tako da se sme reči. da še bolj slabo kot dobro.
Solnčna vročina pa dobro pripeka in suša vlada kot v Sahari. No, pa saj je sv. Jakob in smo tudi v pasjih dnevih.
Kot se sliši, se je podal v staro domovino iz Spokane, Wash., rojak John Stržišar.
Slovenski družini Tonetu Er-bežnik se je rodila hčerka.
Jake Stare in Joe Skok sta si nabavita svoje avtomobile.
Slovenec Louis Tram-pus je dobil opekline jk> no«;i. Želimo mu sk<• rajšnjega okre vanja.
Zadnji teden je plul zrakoplov' u Spokane na Cohvill. Videli smo prvič te«ja čudnega ptiča.
Naj zadoestuje za danes, drugič kaj več. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike.
Mrs. Marie Orueje.
Oakland, Cal.
Prosim, priobčite ta skromni dopis iz takozvane zlate dežele. Tu je res zlata dežela, ali le za bogataše, ki se vozijo v modemih avtomobilih in se prav izvrstno zabavajo na račun delavca. Dežela California je pa zelo trnjeva za delavce in delavke. Tukaj dela na tisoče žensk v tovarnah in pralnicah. Pa ne mislite, da zato, da bi kaj v hranilnico nesle, ne. ampak le primorane so v to, ker moževa plača ne zadostuje za stanovanje. hrano in obleko. Dela je sedaj tukaj veliko, ali kaj nam to delavcem koristi? {skoraj nič. Gospoda kapitalist in profiter že razumeta dobro svoj posel. Z eno roko dajeta, z drugo pa jemljeta nazaj, tako da delavcu ne ostane drugega kot borno življenje in pa žuljeve roke. Tako se godi nam trpinom.	<
Ampak kdo je vsega tega kriv? Nihče drugi nego mi delavci sami. Zatorej, delavci, združimo se * in pri prihodnjih volitvah oddajmo nase glasove samo delavskim kandidatom. Edino, Če bodo delavski
V	Detroitu ni bilo že več mesecev nobene avtomobilne tatvine.
Ni čuda tam ima vendar vsak avtomobil.
> ^ • ; *
V	Cikago je dospelo enajst tisoč sodov žganja.v
Jasno je. da bo te dni v Čikagi
vsak tretji človek bolan.
* * *
Nemška mirovna komisija je zrvzela čisto naravno stališče.
Pravi namreč, da se krave ne more obenem mlesti in imeti rae-sc od nje.
* * *
Neka ženska, ki se hoče ločiti od svojega moža, je pisala sodniku :
—	Včeraj dne 4. avgusta je moj mož že zopet prišel dapes zjutraj
dne 5. avgusta ob štirih domov. * * *
Pasji dnovi.
V	naslednjem par misli o pasjih dneh:
Pasji dnevi so vroči dnevi.
Solnee je prišlo na psa, toda ne na navadnega, pač pa na nebeškega, ki tvori zaeno z medvedom in kozlom nebeška znamenja.
Ta čas imenujemo dobo pasjih dni.
C'e je vreme lepo, mu pravimo vreme pasjih dni, če je vreme prr-
do, pravimo, da je pasje vreme. * * *
V	kongresu sedi 365 odvetnikov.
No, potem nam je marsikaj
jasno.
# * * *
Nedostojne obleke so prepovedane. Ponavadi je le tisti človek
nedostojen, ki jih gleda.
* * *
Dolar v žepu je človeku več vreden kot pa dva dolarja katera dolguje.
* * *
Kdor šalo razume tudi ve, kaj je resnost.
* * *
Poljska jc hotela postati buffer država.
Gotovo ni tedaj mislila, da jo
bodo tako btifali od vseli strani * * *
—	Jaz bi bila rada v nebesih, moj dragi mož.
—	Jaz bi bil pa rad v sosedovi oštariji.
—	Moj Bog, kakšni ste možki! Ženskam pa res ničesar dobreira ne privoščite. Vse najboljše hočete imeti za.se.
* * *
Proti Trstu je odplul parnik "President Wilson". Kot znano, je na tem parniku tudi bara, in ljudje kaj radi potujejo žnjim.
Še ko je bil parnik v pristanišču. se je zbralo pri vratih, vo-dečih k bari, vse polno rojakov.
Parnik se je začel pomikati iz pristanišča.
—	Odprite ,odprite so go.orili rojaki.
—	Kaj pa hočete? — jih vpra-šč- kapitan.
—	Ta bi rad pivo oni žganje, tretji bi si rad pogasil žejo s kozarcem vina.
—	Počakajte nekoliko, prijatelji, nismo še tri milje iz pristanišča, nismo Še mimo kipa boginje Svobode.
iuguBlmranska
Ustanovljena 1. 1898
Katnl. 2frittutfa
lnkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
FnAm&Dlk: MIHAEL ROVANllK, SRBOO* J. POJUENTA. Box 17* Baz 251, Oonemangh, Pa.	Dlsmuod. Wash.
Fodpredaed.: LOUIS BALANT, 106, Pear ▲▼enoa, Lorain, O. Tajnih: JOSEPH PISHUBB,
Blagajnik: G BO. L BBOZIOH. Bly,
ni.pji.ifc DelsplaSanln anrtntn! LOU-
IS 008TELL0. SalMa, Golo.
Dr. JOB. T.
H.
GRAUEK, 843 B. OMs B., Pittsburgh, Pa.
UDONARD 8JLABODMXK,
Ely, Mlnnsaota. JOHN HUPNIK, S. H. Btt H Pa.
JOHN PLAUTZ Jr„ «S2-7t* AtC« G*
lumet, Mich. JOHN MOVRRN, «24-2nd Ivi, Dolst*
Minnesota. MATT. POGORELO, I W. MSOISOB M, Chicago, nL
JOHN SOUŽS, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ. 9641 Arson« M
So. Chicago, 111. IVAN VAROOA, 6126 Natrona Alley. Pittsburgh. Pa.
RUDOLF PERDAN, 602* i Arenas, Cleveland, Ohio, j FRANK fiKRABEO,
St. Denver, Colo. O KEG OR HREdČAK, 407 B MM Afft,
Johnstown. Pa. Jednotlno glasilo f *f}LAS NARODA1*
Vss stvar! tfksjofee ss nradnJh ssder kakor tudi denarne polljttof saj •s poilljsjo as glavnega tajnika. Vie pritožbe naj m pofiUJsjo na predse* Bika porotnega odbora. Prufinje aa sprejem tovlh članov in sploh vsa adr*v» nMka_spri£evala se naj poftlljajo na vrhovnefea sdravnika.
Jngoalovsnsks KstollXka Jednota as prlporoCs vsem Jugoelovsnoa H obilen pristop. Jednota poelnje po "National Fraternal Coogreas" lestvleL V blagajni Ima 'okrog $300.000. (trlstotlsoč dolarjev). BolnlAdh podpor, oO« fcodnln, ln posmrtnih je kplatsia is nad poldragi mlljon dolarjev. Jednota iteje okrog 8 tJrvfi rednih članov (lee) ln okrog 3 tlsoC otrok v Mladinskem oddelka. Dra&tva Jed no te se nahajajo po raznih alovensklh naselbinah, Tam. kjer jih Se nI. priporočamo v stanovi te v novih. Kdor Sel! postati Osa nsj as sglssl pri tajnica bll£negs drafitva JHKJ. Za vstsnovltev novih drnfltsf ss pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drnitvo ss lahko vmnovl s 8 alt
bo izvoljen demokrat ali republikanec, potem bosta obe roki močni in bosta nas delavce seXadalje štiri leta bičali.
Billy Sunday ima tukaj predavanje in kriči, da bo Kristus zopet na zemljo med nas prišel. Ah.
ko bi skoraj res prišel! Ako pride, pra bomo naprosili, da bi eeli mestni vodovod v vino izpreme-nil.
Pozdravljam rojake in rojaki nje sirom sveta.
Louis Kaušek.
Slovenske
novice.
Požar <ipa Jovanoviča.
Hibbing, Minn.
je uničil prodajalno «b»-
kakor tudi bla-
Calumet, Mich.
Rojaku Frank Malnarju na Al-louez l>M?ati«>n je pogorela hiŠRi
go v trgovini. Uničena j.- bila do temelja. Kar je bilo pohištva tudi hiša Josipa Teh-cka. Skoda je pokrita z zavarovalnino.
Aurora, Minn.
Štiriletna Anna Kulič je šla z drugimi otroci v gozd nabirat jagode. Pri tem pa sc je deklica izgubila. Kmalu so jo začeli šati. Prebivalstvo, kakor tudi .„ ognjejrasei so jo šli
v gornjem nadstm-pju. je vse ]>o-gordn. dočitn so v pritličju rešili nekaj kosov. Imel je zavarovano.
Sublet, Wyo.
V smodnišnici rova št. 6 jc nastala eksplozi ja v času. ko delili delavcem snsri>dnik. Pri sinod-
takoj iskat, toda brez uspeha. N'jen oče in še'
išnici se je nahaja In o11 času raz-istrelbe osem preniogarjev. od* k a-
par ilrugili jc ostalo v gozdu celo.^.j y	žrtvanii SH
noč ter jo iskalo, ker <o mislih. «lu|nabaja tlItJi koroiki Slovene«
če j«- še živa. bo jokala in Klicala. št(>faI1 Veber.
t uli pa niso ničesar. Drugi <ian soj__
jo na-šli; bila jc zdrava iu vesela. J
gozda se ni prav nič bula. .Junija
leta 1M12, se je izgubil štirib-tni
Charles Hren; iskalo ga je štirii
dni nad 1<h» mož in dečkov, toda,
vse iskanje je bilo brezuspešno. I,
1	«>Lfla>i
terih sta bila dva na mestu ubita, !drii;rih —--t pa je umrlo tekom
Tudi jaz naj omenim nekolikokkndidaH izvoljeni, je nam zago-
tovljena svoboda. J^e bodimo takšni kot so Irci, ki mislijo, da si bodo z molitvami in s stradanjem pomagali. Želeti bi bilo, da bi se zavedni rojaki večkrat oglašali ter pridno agitirali v delavskih listih in med seboj. Xa tak način bi se jih lahko mnogo pridobilo na pravo pot, ki pelje k svobodi. Delavci imamo v rokah vse. Mi imamo svoje glasove, katerih ne smemo oddati nobenemu kapitalističnemu zastopniku za nobeno ceno.
Ne>kdo je vprašal Mr. Petra Zgago, kakšen je razloček med republikanci in demokrati. Po mojih mislih je samo eden, namreč da ima dva imena. Naprimer človek ima en želodec, a ima po dve roki. Ako. je želodec poln prate in salate, potem sta obe roki močni, ako je pa želodec skoraj prazen, potem sta pa obe roki slabi. Ako jati pred okrožnim sodnikom.

LISTNICA UREDNIŠTVA.
Grass Valley, Cal. — Osebnosti I ne objavljamo.
naj se mi moj brat AX-TON' s K K HOT, doma iz L.jnl>-1 j«ine. Rojaki, prosim vas. opozorile ira na, ta oglas. - Ivan
Srelwit. Ravnikar jeva ulica št. 1 a. Ljubljana. Jugoslavia. (11-12—8)
Chisholm, Minn. |
Policija preiskuje izjavo gosp»* J. Mihnič. vdove.- Prišla jc na po-j licijsko postajo ter izjavila, da so tatje odnesli iz starega kovčeka vse njene prihranke, za katere se je mučila dolgo vrsto let, polen .Rada bi izvedela za svojega moža tega pa je imela tudi denar, kate ; .FANKZA ŠALI. doma iz Dole-rega so ji nosili hraniti drugi j nje Straže pri Novem mestu, ljudje. Vsega od odnesli	t 1'red nekaj leti je bival v Du-
rango, (*olo. (kdo kaj ve o njem. prosim, naj mi blagovoli sporočiti, ali če on še živi, se prtr-i. da piše svoji ženi Jožefi Sali. Dolenja Straža pri Novein lueKtu. Slovenija, Jugoslavia.
nO-11—8) -----■ ■ ■ - ■ -—»
Virginia, Minn.
Pomožni okrajni pravdnik K L. Boyle je nastopil proti vsem onim. ki so kršili prohibicij.sko postavo ter bo njihove hiše ali trgovine zaprl. Imena dotičnikov, katerih h ose hoče zapreti, s'» sle-de*'-a: Louis iu .Mary Devič. Mountain Iron; Mike Pajk in Frank Prhaj, Buhl; Tony Staniša, Kinney; Joe Kajfež, Frank Malko-vie, Mike Balanič in Tony Lavila. Buhl; Joe Vergari, I-Vank Tiliur-gi, FVed Vesel, Charles Johnson, Charles Milkola, Frances Zironc. vsi iz Chisholm; Math. Krenipatič iz Gilbert; Catharine Voznik. L. Tour.. Jacob Saiki, Catharine Volnar, Peter Oblak, George Kr>-viČ in Alex Nesterek, iz Virgiuije.
Ironwood, Mich.
Kot smo že zadnjič poročali, je Mrs. Smolar našla med drvi poleno, v katerem se je nahajal dina-mit. Sedaj so dobili tudi storilca v osebi Krištofa Georgeoff. Ta pravi, da mu je Mrs. Smolar obljubila, da ga bo poročila, potem pa «e je premislila. To ga je prignalo tako daleč, da jo je hotel "post rasi ti". Radi take prevelike ljubezni se bo moral zagovar-
Rad bi izvedel za naslov svojega brata AVGTŠTINA NOVINEC,
doma iz I>»kavee pri Ajdovščini na Primorskem. Od lct2 1915 naprej se je nahajal v ruskem ujetništvu in več drugih rojakov doma ravnotam. i"'e kdo izmed rojakov kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj pa sam piše svojemu bratu: Janez Novinec, :*477 Beverley Road, Cleveland, Ohio.	(7-11—8).
Suho Grozdje
hnportirano iz starega hnjt
22 centov font. Boksa 50 funtov S11.0Q
Posebno cene bi TtUko.
BALKAN IMPORTING 00 6163 Ckmrj KM Hew York, H. T.
Z naročilom pošljite $3. t naprej.





GLAS ^ABODA.aL AVQ. 190fr

Francotdci spisal Pierre Mille.
Zgodovinska resnica.
f »r,
M. I^ec*
>rbel-a smatramo — in. komisar s po pravici — za «iega na&ih naj- stva.
i*odo vinarjcv. Njegove j — Kaj
hI♦* ho zelo stroge.
Open napram
smehljajem zadovolj-
bol jiih
%
Italjanske oblasti in tolovaj*^ V
Trsta.
(Od očividca.)
Kot' očividec vandalskih dogod-jkaj takega storiti človek, ki kov v Trstu moram komstatirati količkaj človeškega čuta v sebi
pa pravzaprav hočete? Ni bil le je vprašal LecorbeL, kojoga rado-' lie/aupen napram poročilom iz vednost je bila vzbujena — Za se par momentov- kl	Pnea"
druge roke ter niemoaram, ki vse- j got a vi jam vas, da je bil deček. j° ° tem- da vla<la ne samo' da ni
— To je mogoče, — je odvrnili
ima
bujejo le preveč pofrosto povesti.
tal/, i ti«* i rane od sovraštva ali neči-1 komisar. — Prosim vas pa kljub i
hotela demonstracij zabraniti, ampak da jih je direktno podpi-
mumosti pisatelja, temveč jc celoltemu, da potrdite vsebino poroči- rak' Ku ** je druhal ,iabrala	nadstropju in so zaprti a^-1 SKU*a,a 11tK	1>0
dospel d«» točke. ko ni zaupal niti la kot je bilo vloženo	Narodnega doma — bdo jejditi	v kaznilnici pod Via Roma-1 V** \ V J<?V
too za vsakega ^njegovega pristaša, ni nikaka predaja. V veliko večji meri je priznali je neomejene moči bandit a. Umaknil se je v privatno življenje, kar pomenja, da bo* čakal na bodoče razvoje. Ce bo še enkrat planil iz svojesgai skrivališča ali ne, bo odvisno od plena, ki ga bo mikal. Edina
Končno naj omenim še sLaj,^'^ ki je za italjansko vojsko in nj^TS	* ' ~ ^^
no razpoloženje zelo značilen. Ko1^ L T^T-	^
ie nami-o,-	, . . ,skov. katere bi si naprtila, ce bi
je namree Balkan gore! ze v dru-' i v , . ,. ' ,
— skušala ujeti. Dobro znana
vloženo. Izvrstne za to ir
matičnim poročilom. Vlade imajofčan sem. da boste soglašali z nie-l
In. kor»*šp«mdenci ter diplo-: razloge je najti za to in prepri lt0 °kr0fc n,_na 7; ZV€*er ~~	?na videli P°žar, so bržčas mislili
namreč vsaj prav tako tnoone mo- noj. Zapomnite se predvsem dej-tive za pogajanje kot posamezniki. Soglasn«i z njegovo izjavo pa
seni v
slučajno takrat, močan pok iz i ročne granate. Takoj nato je za-
IU
takih dokumentov, ima brez dvo lua le malo iničnosti za navadne ga človeka. Ijncorbel pa je mne nja. «1a tiči v teui čisla res
niča.
Nekega «lne, ko je kmjižuico mornariškega depart-menta, kjer je preštudiral neke listine, ki so bile v zvezi s prvimi pogajanji generala Washingtona s francoskimi Kanadci, je icl po Rue (cesti) Rivoli. Naenkrat pa ga je presenetil velik šutn. Dvignil je glavo. Neki splašeni konj, privezan na prazno kdčijo, bi ga bil »koro jMulrl. Konj je dirjal in dirjal in njegova k* pit a so udar-jala ob leseni tlak. Bil je splašen
in nikdo si ga ni upal vstaviti, i .
Tak dogodek je vedno majhna
drama, ki je vredna pozornosti. V velikem mestu večina ljudi ne ve. kaj storiti ali kako vstaviti fcplašenega konja, čeprav je na deželi to vsakemu znano. 1'boga šival, mučena od kakih strašnih sanj, je še nadalje bežala pred namišljenim sovražnikom.
Naenkrat, skoro pred očmi I«e-corbela. pa je sko«'*il proti konju mal deč*-k. star pribli/.no sU-st-
najst let. Na njegovem obrazu je bilo še vedno videti zdravo ruja-vieo l dežele. Z eno roko je prijel za nozdrvi konja, z drugo pa zat komat. Njegovo lahko telo s® je vpletalo kr«»g u«»g dirjujočecra konja k«>t k«** platna v močnem vetru. Naenkrat pa se je konj vstavil ter se pričel tresti po celem ži-VotU.
Tudi deček sc je nekoliko tresel, kajli razburjeno«* se loti celo
da so se varnostne straže posta-vile proti druhali. Iz radovednosti sem šd v prvo nadstropje in se skozi okno prepričal, da so ka-rabinjerji. ki so bili poklicani na
stvo. da ni ta mlad mož izvrševal,. ,	...	,..,..
nik*iL-a	^ e > • •	i celo streljanje z revolverji, ki je
niKake ja\iie funkcije. Kake ,	*' ;	, , . .
e lahko človek veliko bolj zane-'prednosti bi bilo zanj v poznej-|b,I° vedno hll*e* c,ovek> kl ->e e na kratke in suhoparne pri-j še m življenju da je vstavil spla-ivi<lel P1*^«*^ demonstracije v be kakega p«dicijskega poro- šenega konja ? To hi ničesar ne Trstu ali Pa v dru*'h ule«tih- *ie ali vpisne knjige v kaki ječLlpomenjalo, v kolikor bi bil priza-'Vsled	strel-lan-'a dobl1 utls-
lovina. skrčena na št udi ran je »let on. Ta policist pa je imel nalogo ozirati se za nesrečami, ki se Jahko pripete na ulici. Mi ga poznamo. Izvrsten policist je. Njegov rekord je naravnost vzoren, j Tudi v tem slučaju ni zanemaril zapustil *voje dolžnosti. Nobenega dvoma ne more biti, da hi bil sam vstavil konja, če hi ga ne bil deček pre-1 hitel. Koncem konca pa je oiJ vstavil konja in on ga je izročili lastniku. Sedaj, pri sestavi poro-l čila v smislu kot «ga imam čast, predlagati, mu damo priliko, daj
dobi medaljo, katero zasluži, na»ro,°	, ,
katero pa bi »u>»i i™ .........(sosedni i - pa vhod v kavarno
njega ni mogoče ujeti, čeprav je znano o nje-
osedni hiši, kjer sem bil da se je začela revoluciia kaiti ^ zasledovalcih-	hočejo
iz kaznilnice sem slišal na Vrt na'"^ ^ ^ ^ * ^ katerem sem sedel na oddihu kli-» °neC 1>r;jetnemu ,n ^obickanos-ce: Vittorio Emanuclc e mor-f9™1	, •	v,r
te!" in "Evviva la revoluzio-	e bJ ^	Vilh, bi
RniA	v i ... .se vlado dolzilo. da je pospeseva
"aje so morali v kaznilnici i •
. IU >1 TOfTAV -»Ofrnfni UMI/\W _	^
urad-
re" nik. — Oim večjih
mi ]
IS K i l
KRETAM PARN1K0V
ne!	.......... ^
oinčitJ ttV.ji«	* rkt"'"llM'i:i,la njegov zavratni umor,
ojaciti stražo, ker so hoteli kaz- , , , • - , • , -, ..	» , irekel neki visoki mehiški
Hiti na nomiti' '^t-o-' ..	~	_____
njenci-vojakl ml iti na pomoč volueijonarjem".
Kako je bila ta množica nahuj-skana in podfvjana, je videti tudi!
NAZNANILO.
Otvoril sem dobro urejeno restavracijo, kjer bo vsakdo dobro po- KeDAJ PR nVw yorSSTLUJEJ°
strežen. Pri meni bodo gostom na	_
razpolago dobro domača jedila po Argentina zmerni ceni. kakor, tudi čisto pre- nia^ar°RK noč išče.	rvndam
. Ro-'aki ohi^čite	me in% prepri- j rSchamV^S "".ite se sami. i st. paul
t t , •	«	LAFAYETTE
Jugoslovanski	Restavrant "otterdam
Marko Udovič, lastnik	la savoie
404 E. 6th St. Now York, N. V.! r£!i!£°ELPH,A ------ noordam
.	„	LA TOURAINE
Kje je ANDRE.J OR IC AR ' Doma wilson
je iz Bele cerkve na Dolenj- laToSn^ skem. V Ameriki biva že nad "ndamERC 35 let in se je nahajal nekje vi Columbia Eden born, Pa. Prosim cenjene {^"Jl"*,«
rojake. «*e kd«» ve za njegov na-	_
slov, da ga mi naznani, ali naj Q,*clf_ic.®n « vezne tiatve »n vsa «ru0o pa sam oglasi svojemu bratu
14 avo- — T p« t 14 avg. — Cherbourg.
17. avg — Havre 18. avg — Boulogne
20	ivg. — Havre
21	avg. — Havre 21 avo. — Cherbourg
27	avg. — Havre
28	avg. — Boulogne 1 aept. — Genoa
3	sept. — Havre
4	sept. — Cherbourg 8 sept. — Havre 8 sept. — Boulogne
— Havre — Trst 14. sept — Boulogne 17. sept — Havre
21.	sept — Tret
22.	»eot — Boulogne £8 sept —
7 okt. —
14 sept. 14 sept.
Trst Trst
3 novembra — Trst
pomoe.
vrtni streljali v Balkan. Umikali so se namreč pre-d druhaljo korakoma. pri tem imeli puške naperjene proti hotelu in ostro streljali.
Drug karakterističen moment je ta le: lb tel Balkan ima v pritličju na l i 'Irani kavarno. Prvi na A' .": ^".i ulici hrani okno,
moral brez
dvomaj bilo I
Videl cn>
kastne oči. ko so pri . torej tam, kjer je
čakati še dolgo časa, če bi n tega srečnega dogodka.	j prvem imIoj
— Prav imate, — je r.*kel Le-\oku"' -'tal1 karabinjerji, ^ ^ ne corbel, popolnoma prepričan _!1,K»tiui' ,,i]o Jih Je Pet* ko so v Veseli me sovdeležiti se pri tem'istem luo,uentu poleg njih van dali dobrem delu. Pričal bom kot že-iln?ali rol° pri vratih 111 uato n<>" lite vi.
zločinov sej
dolži moža. tem večji bi bil dokazi----
: slabe vere. Villa je sedaj proteži-j Riul bi zVed(i,
iz tega. da je zasmehovala in pso- "S*	xrn
vita	i i	,	Poznal sem Vlilo
Nala nekega slovenskega odvetni-'-+0	i	i - i
z italjanskimi vandali ka. ko j> prišel drugo jutro pred.* J , n,kl kri"
svoio demnbr.,,,«	pol ducata let. Ko je prrč.-l
>\ojo uemoiirano pisarno pooirat ^r i i	-it
^	Madero kazati znamenja, da bo
Joseph Gričar, c o < Has Naroda. 82 Cortlandt St.. New York <'ity.	10-11—8)
pojasnita, obrnite se na tvrdko
FRANK SAKSER 82 CorMandt St. New York
tekom treh
French Line
Profesor Lecorbel je odšel do-
sili v kavarno bombe, kjer je tudi požar najprej izbruhnil. Jasno je torej, da je vojaštvo pri deinon-
mo\. Ozrl se je na svoje knjige	i -4.-
• „ • i	.. ,, . st rac na h sodelovalo samo, kajti
m zapiske ter vzdihnil. Ravnokar . ...... . ... .	, , •
vzr ,k cer	izključeno, da bi se
je namret" našel nadaljni zgodovinskih zmot, o katerem se| mu preje ni še nikdar sanjalo.
S pokopališča
Satnojoči zvonček na pritrjenem
bombe nosile v kavarno v prisotnosti karabinjerjev, ki so bili tjakaj poslani.
Dalje mi je pripovedoval neki nas ugleden človek, imena in bližnjih podrobnosti zaenkrat ne moreni iMivedati, ker bi mu to le škodovalo. da je druhal v njegovo stanovanje vodil italjanski čast-
«lr«»gn se je zazibal, pretrgal mrt- nik, ki je na čelu demonstrantov vaško samotno na pokopališču in od vratarja zahteval, da se mu urno je cingljal kot bi kričalo dete.'mora odpreti.
S svetlimi resnimi obrazi so se zbl- j Končno moram še omeniti, da rali pre«l mrtvašnico gospodje vsi demonstracij ni izzvala ali pa jih v finih črnih oblekah in za njimi vodila takozvana italjanska faki-črno oblečene dame. Zvončelc je naža, ampak, kar je zelo žalostno, cingljal. mrtvaške bilje so votle italjansko meščanstvo, ki jc s
ka, ki je ravnokar izvršil ju-» dejanje. Njegove oči pa so •le «nl ponosa. Neki policist pribli/nl ter pričel stavljati
v pri
težk "'lil :
anja. l)e»'*ek, ki je še dihal, je rekel proti
donele in v zraku ko je im*šal prijetni duh kadila s težkim vonjem lojevili sve.
Svetla množica se je razmaknila. prikazala, se je i"ina rakev, le-l»o se je svetila v solncu, lepo jc blestelo srebro na njej in fino tka-
.... .. .».'no nakit je je žarelo kot bi gorelo i m I. vi sle bili (»riea. Ah'. t,,....	ri i • i .-i
•	\ s inen m reflekai bogatih ven-
vearti svoje ime?
I je povedal potieistu
T.
p«,ln
imel dolžr
I>OVl
je st<i anja o
i. Raz«
i,. •
dria
t V*' bil.
ril
z veseljem, oči in izur-t ega pa je
tem pokazalo svojo pravo barvo, kakor si jih do danes tudi naj-lmljši poznavalei niso prestavljali. Karakteristično za tc ljudi in za njihovo duševno razpoloženje je tudi dejstvo, da so takrat, ko je plamen švigal iz četrtega nadstropja Hal kana in prijemal streho, pred Halkanom za gasilci.
rev in oblek so drzno padali na ki pa niso smeli gasiti, od veselja mirne cipresine sence,	! plesal i. Po tako tragičnih dogotl-
Množiea .sc je razvrstila v pa- kih, kak«»r so se rnligrali nn^l jk>-
re, sprevod se je zazibal in po po-I kopališču se je razlilo žalost in
i/imlnil svojo 1. l i,« • i ,	- ,
,. 1	lutrah, ko je donel mogočno ubrani
Ijan. la zavest'
• I.hmu. kajti do-j
žarom Italkana. bi j»ač ne mogel
P
.HI
lili p«»lici
pozval p«^a,
neje pa je dobil skega komisarja, naj se (kgla-si na , da priča o ne-
pu lib
itaJ«
pKlk«,
rsti. T«
v «klabi
nrlwla. dovinak milo k
ki se je za vršil na ■ sjM»r«»«**ilo, čeprav fruriM-ini, ni ža-Nje®ovo proučeva I
lo nemoč in sirotino truplo — rek viem iu t«iluj sc mi je zazdelo, grobarji so se spogledovali, zakle-«la so se ob teli melodijah zdrznili Ii in pljunili v roke in prst je ubilo gomazeči se črvi v zemlji, j to zaropotala — — — in z na-
od-
na.sprotne
poino in popolno družbo, a ker ; strani jc zadišalo po kadilu in bla-sera se pa hipoma začutil nepovab- goslovn---in prst je ubito
r- -----------"	*	,	...aji.	/.ni KjFwLUKi - - - ill /.
Zadnji, <leset korakov za sprevo- sprotne strani pokopališča je «lom *rm stopal mehanično za to mevala nagrobnica in 7. na.spr(
oart
1 j enega, sem obstal, naslonil se ob visoki nagrobni spomenik in zrl v tla...
Iz težke omot nice se me zdramile Štirje kosmati, raztrgani gro-ih 'lokiuientov ga.barji, ki so tik mene nesli mrliča šal svoje grobarje. Sovražno so slogi, ki so bili se v rakvi — ah bože moj! kakšna jme tedaj pogle«lali, oči so jim za-1 >prav ga je to rakev je to bila; par nepooblanih'plamtele, krepkeje so stisnili lo-kiijižnici mornari-Utarih. umazanih «lesk je bilo zbi-jlopate, hitreje sipali prst in nihče nta. je vendar /. tako .slabo, da sem videl skozi mi ni odgovorit le tiha prst je
ropotala vedno tiše in tiše kot bi sipali sneg; in na grobarjeve in mojo dušo so tedaj padali živi mrtveci.
Koga ste zakopali?" sem vpra
Ko.se papirja iz svojih spisov. Ponujal je ljudem, ki so te zanje brezpomembne papirje pobirali, p« dve liri. toda v odgovor je dobil psovke.
Iz vseh dosedanjih poročil je jasno, da so naši ljudje v zasedenem ozemlju popolnoma brezpravni. Posebno hudo zadene tamkajšnje Slovence požar Balkana, ki je bil
njihovo središče. Zlasti hudo radi tega, ker so se v Balkanu
strmoglavil starega -Diaza 1. 1911 ter koncentriral svoje.sile pri Bu-stiHos, neki renči na gorski planoti, šestdeset milj zapadno od 4*hihtiahua Citv. za napad na Juarez. je stal Villa v vrstah Madera. Tam sem ga videl, stoječega na nekem griču pod senco dreves, v družbi njegove majhne tol-
ii.	. ... ipe. Nosil je velik sombrero, po-
kulturno m politično h. *. ,	^ • *u -
liš,V 71 fioti	to	Pemia-	ie. majhen-
*' (lav. kompaktno zgrajen, a ne suh.
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
zbirali vsi Slovenci složno, kakor1-^T V" """"V"	^T"
ena družina. Oe si iskal aloven-l -V®k	^ nekaJ
skega Tržačana, dobil si 4roto-'lie,ZT;n°	v »jegovi na-
{Njegove oči bleste in takoj pride
VO v Balkanu. Upamo da tf ve-'^^ K° Ste ^ ""I !ak°' ^^
likanski po grom i še niso in ne bo- K^ ^r" "T	°Pren,°'
do pogrom nad slovenskim živ-l^ 'TI P"V-1" ^SP°Zna"
Ijem v zasedenem ozemlju. Trža^^ da bJ hA? ^^ ™ ški ^lrkTTA*!«; _ . i- .	raem sestati se z njim. Tam sem
Sio\enci SO prestali že mnogo'* A- * a i a - i- i -i
-	... * tudi izvedel, da je odšel prvikrat
težkih izkuisejij. prepričan smo.	, - 1 i-, ,
i la K-./1« __ . ,. x .. , . ' v gore, ker je ustrelil nekega clo-ua bodo prestali tudi to. kajt iz- ,	, - ^ . • , ,
kij učeno je, da bi te nevzdržn^f3-" Chlh^W Ko ^ —deb razmere mogle trajati dolgo če ^	n, umrla sc je
hočemo govoriti še o kaki c vdb'P^??"^
zaeijL Do dneva obračuna pa- J? t	^ J° ^
1—- • 1. 1 .	"1 vršil ta zločin, da osveti svojo se-
\ roco kri in hladno glavo'" ' .
° * 'stro.
Ko sem drugič A'idel Villo. se j c nahajal ravno pri obedu. Bilo je potem, ko jc Madero zavzel Juarez. Z uspehom revolucije je tudi neprestano rastla moč Vilic. Njegova odločnost, drznost in vojaška izurjenost, vse to mu je pri-...He was the mildest P^ioglo k uspehu. Bilo je nekako mannered man, that ever!0^ *eni času, ko se je prvikrat scuttled ship or cut a 'Vlekel v uniformo. Dal jc izraza throat.	[želji, da obleče nekaj, kar bi pred-
Mehiški glavarji lahko prihaja-'stavijalo njegovo avtoriteto. Ne-jo in odhajajo — po običajni po-jk<^°* niorda iz nevednosti ali pa
Spomini na Villo
Piše Tom Steep.
ti k rogelj, kot sta storila Carran za in Madero, ali po poti naravne smrti, kot Huerta in Diaz, — a najti je enega, ki bo, kot kažejo vsa znamenja, večno živel. Ta mož je Francisco Villa, ob istem času najbolj sijajni in obenem tudi najbolj brezobzirni brigant modemih časov.
norčavosti, je dobil iz Združenih držav staro uniformo kot jo nosijo porterji na Pullman vozovih. Villa je nosil to uniformo z velikim ponosom. Ker se ni še nikdar vozil v Pullman vozu, tudi ni vedel, da nosijo porterji teh vozov uniformo, ki se mu je tako prilegala. Na vsak način pa se je s to
za svojega brata JOŽEFA FORTFNA. doma iz! Stcharje vasi. fara Št. Lovrenc'„ na Dolenjskem. Imam mu ,>«»-}CAMPAM|f 8PMERALE TRA*SATU»TIQUE
veda t i važne stvari o materi starem kraju. Cenjene rojake! prosim, če kdo v«* za njegov na j
slov, naj mi ga naznani, ali naj lorrVISe.................. 17, avflu,ta
se pa sani oglasi svojemu bratu' Rochambeau V.V.V.V:*."".* . 21. JJJI2I
John Fortuna, :ir»S2 K. 81. St.. LAFAYETTE................27.' avaust.
Cleveland, Ohio. (10-12—8) —
; Hitri parnlkl . itlrtml ln dv.m« vijakom«.
r--?- "»•»oPn'k Jugoslovanske vlad« bo
"w PW°tn,k- °b Pr,h°du ".».h pa?
kamor	^	i> h tod no odpr^H.
Kamor so namenjeni.
' Parnlkl Francoske črta ao tranaoortfrall
iiko« s°ine na t,aoi-lakov brez vaa naprlMk«.
Za llfkarta In een« vpraiafte v
DRU2BINI PISARNI, 19 state St„ N.Y. C
•II P« pri lokalnih aaentlh.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
- Rojakam naznanjamo, da potuje po državi Wisconsin naš rojak
LLOYD SABAU00
3 State Street New Ymrk
Pri hod n/j odplutje Is Smw Torks p«-, lik na 2 vijaka S. S. "PESARO^-_ . . , t- septembra Izdajajo se direktni v«)znl listki do vaefe Klavnih mest v J J*«w.lavlJ1.
Krt,zpiaino vino potnikom 3. raireda.
GEORGE WALETIOH,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila.
Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočam«. Za naklonjenost 86 vam že vnaprej zahvaljujemo.
Unrmvnifttvo Glaa Naroda.
m v ar ju ni
l obisk pri poli-
d
(Mtl,
pro
■ Z •
Rtv
d pre<«eue«čen katero »o ga
»r.
di.
r
odprtine posamezne dele slabe menda odgovorila, da smo mi sa-obleke in koščeno roko mrliča, mi zakopani, da se prerodimo. spoznal sem, da je bila ženska, "Pa zakaj ni nihče mrtveca bla-bemčiri spremljevalci in te sence (gosi ovil, zakaj nihče zvonil?" sem j so hitele svojem in s svojem siro j silil v grobarje. "Kdo bo plačal
kdo zvonenje, bla-danes denar, daj mi ti mladec deset kron in naredil bom lepo grobnico tej zasuti ženski, samo deset kron mi daj!** mi je najstarejši odgovoril.
Pa tedaj nisem imel niti ene kot; krone in zato sme hitel in bežal s pokopališča, nisem molil ne zdi-
reJkeJm**,vo"1' brzo 80 hiteli, kot bi bi-, blagoslove, . ^ }'i truplo ukradili hiteli so, kot bi poslov je d
videli pred parU w<> ^ Wrjitva> bili |K> uhif
jljevalci in sence so hitele s svojim|hoval, le po ušesih mi je brnelo; J* simmaštT.mi po pokopalmču dalje,denar je vse, poštenje je denar,
—__: ...1.1.1..L 1. :___:____...	...
rita iz
kako »e nemi in ni zvonit zvonček, in nihče
ar^-.ieea k«>- j ^ ujimi nihiV nj ^
ema. nihče blagoslovil, nihče molil; rekel I*v«»r |n; hij0 vencev, ne kadila, ne križa, irottpod komisar. Bil je »tirje razcapani grobarji, in če »e ne inotuii. *»«-[itiri sence so bili lieračici sprem (m »k lica. lahko m<»goče,
j>« 'Iieikomisar, — jtje na posebni oddelek kjer ni spo-( morala je denar, vse je le denar 1 »n.,i ttMli vstavil ži-imenikov, kjer ni zrahljane »m in srce je sikalo in sililo v glavo.
>elm» osvežiti jj,, kjer ni visokih grobnie. hiteli L Nil ee nisem eudil ve,*, leo seni so tje berači med berači, in za | pri vhodu s pokopališča naletel njimi sem Hitel jaz in z nami je slo mesto kadila solnce, mesto molitev in pesmi, lahni spomladni vetrii.
Dve vrvi sta zadrseli, deske so te nerodno zvalile, zaropotale pokazale svojo prepere-
irtMit na {»obetata, il je tam neki policist in nekaj vprašanji, — j« pn-«ccn4jal. — S«daj. ko ifovo-njecn, ae spominjam, da je e raaitnl svoje roke in pslerm^ kot ||dk netyptr. — Ta a^aM}e, j«
Opremljen z zvijačnostjo llsice^'uniformo razlikoval od svojih voter dobrim poznavanjem pohlep-nosti svojih tovarišev, se je dvignil iz obsk urnost i, dokler ni ko-nečno dejanski držal v svojih rokah usodo Mehike. Od državnega tajnika Krvana je dobil izpriče-	Človek se je moral ne-
valo, da je najbolj zmožni vojaški voditelj svoje dežele. Njegova moč pa je padala tako hitro kot se je dvignila in umaknil se je v gore, ograjen s slavo, da ga je zaman zasledovala ameriška ekspe-dicijska »'eta. Kljub svoji predaji pa je danes prav tako vpliven kot jc bil nekoč. Dočiin so njegovi bolj ambieijozni prijatelji in tovariši mrtvi, jc on še vedno živ.
Kaj pa je tajnost uspeha tega moža brc« zaščite? Kako je prišlo. da je živel tako dolgo v deželi, kjer ni dolgo življenje usojeno možem akcije? Odgovor na to leži deloma v tem. — da ima smisel za humor.
Kdorkoli je videl Otis Skinner-ja v igri "Kismeit", ima precej dobro sliko Ville. V igri nastopi vesel potepuh v cunjah, ki berači pri stopnjieah nekega svetišča. Okoliščine ga dvignejo na v&ine, kjer gospodari nad življenjem in smrtjo svojih tovarišev. Nagro-madi si bogastva, a konečno — vsled lastne nezmožnosti in izdajstva drugih — postane zopet berač ter berači pri stopnjieah sve-
na post rež čka, ki jev revnih deščicah nesel zabiti dvoje otročjih trupel in ko je kadil iz velike pipe* in pljuval. Vse le denar mi
Villa je jedel kot pač je človek, ki sc ni nikdar kretal v boljši družbi. Poleg krožnika je ležala med vilicami in noži tudi njegova
h (rte vprašati, če bo mogoče jedel s to pištolo. On pa je dobro vedel, kako rabiti pištolo na pravi način. Nikdar ni namreč jedel, spal ali hodil na«»krog. ne da bi imel orožje vedno pri roki. To je bil talisman njegove cele kari-jere.
Ko je dospel Madero v Mexico Citv ter se jc nahajal stari Diaz kot begunec 11a Španskem, se je umaknil Villa v gore. da pričakuje nadaljnih razvojev. Xi mu bilo treba dolgo čakati, kajti Madero je bil umorjen in Carranza. ki jc nastopil proti Huerty je poklical Villo. Sprijateljil se je ž njim. a se ga je vedno bal. Skozi «-elo novo revolucijo je bil Villa, ne pa Carranza. ki je imel prvo besedo. Carranza je bil civilni diktator, a Villa je bil vojaški despot.
(Konec prihodnjič.)
Dr. Koler
SLOVENSKI ^ORAVNIK
638 Pen Ave. Pittsburgh, Pa.
Eh*. Koler Je naj-atareJSl alovenakl zdravnik. Specialist v Pittsburchu. kl ima 29-letno prakso v adravlje nju vseh moških bolezni.
ZastruplJenJe kr vi zdravi a sla-aovitem «<*. kl ra Je Izumel dr. prof. Erlich. Ce imate mosolje ali racnur-čke po telesu v rrlu. izpadanje laa. bolečine v kosteh, pridite in IkCistU vara bom kri. Ne čakajte, ker ta bo lezen se naleze.
Vse molk; bolesenl adravtm po o-krajianl metodi. Kakor hltho opašite da vam prenehale zdravje, ne čakaj te. temveč pridite in Jas vam ca bom zopet povrnil.
Hydrosele alt vodno kilo ozdravim
v 36. urua in sicer L rez operacije.
Bolezni mehurja, kl povzročajo bo leine v križu in hrbtu In včaaih tudi pri' puščanju vode. ozdravim a aoto-voatjo.
Revmatlzem. trzanje, boleetne o tek line. srbečice, ikrofle ln d mre koine bolezni, kl nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času nI potrebno le*atl.
Uradne ure: vaa k dan Od S. ura zjutraj do t. zvečer: v petkih od «. zjutraj do S. popoldne: ob nedeljah od zjutraj do 2. popoldne.
Gosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA......H, avgotta
PRES. WILSON .. 14. septembra
Potom listkov. Izdanih aa vaa kraja v Jugoslaviji In artoljl
Razkoine ugodnosti prvega, drn-ffega ln tretjega razreda
Potniki tretjspa razreda dobivalo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & GO.
Paaaanaer Department 4 Wert Street	New Y«t
Had bi izvedel za svojega strica LI KA GRBKC. Doma je i/, vasi Vrbovo pri Ilirski Bistrici. Slikal sera, da sc je nahajal pred dvema letoma v državi Maryland v naselbini Dodson. Dobil sem pismo iz stare domovine od njegovih otro^. Zatorej prosim cenjene rojake, ako bi kateri izmed vas vedel za njegov naslov, da ga mi sporoči. ker ne vem, ali jc .v* pri življenju, če pa je. naj sc mi sam javi na naslov: Frank f!rbec, P. O. Mox rvtO. Sheffield. Pa.
(7-11—8)
ZAKAJ TRPETI?
Kevmatirnf, nf*vral(ričn» in bolečina v mišicah «o hitro odpravljen*- s primerno uporabo
PAIN-EXPELLERJA &
Troroitks znsmks reg t ;.st. nr Zdr. dr.
Glejte, <la dobite pristnega — slavnega ža več kot 5u let.
Zahtevajte SIDRO tvarai»ka znamka.
40 AEETACU RADI PUA H08TL
Hardlord, Conn^ 9. avpnsta. —
tibča. KJjub temu pa se smeje na-'V*eraj je vprizorila tnkajšna poprej. Tak je tudi Villa, vesel v lic'ja 40 "*taeiJ nu,i pijanosti, zmasri. a dobre volje tudi po po-|To Je leP	vspričo prohibi-
Icije, ki je baje uveljavljena v de-
razu.
je dejak), pogledal sem ga in na]»ikakor ne tlce njegovega statu-čaki njegovi sem videl dvakrat sa- Predaja, ki ima svoja finančna' številko devetnajst.
Takozvana "predaja" Ville se želi. kakor ne tiče njegovega statu-. Predaja, ki ima svoja finančna ) jamstva, plačo enega leta in far-
DBB		BBS		IWI
ZASTAVE
Regalije in vse društvene potrebščina. Ganatinm dela In bla r». Izdeluje pm zmernih četudi vaš rojak
VICTOR mm, 331 GfCCfB St., C0NEMAU6H, PA.
ALI STE BOLNI?
Jaz vam bom ozdravil. Že več kot trideset let sem zdravil vse bolezni. Kožne, krvne, živčne, želodčne in revmatizem ter vsakovrstne dnige bolezni. Lahko vam pokažem več dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni predno je prepozno. Cene so take, da jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna.
EUKOPKAN MEDICAL OFFICE Ipkcijaliit.
311 Smithfleld Street r............... ...... Pittsburgh, Pa.

GLAS NARODA, 11. ATG. 11)20
rrr^m-
ANZE P1TOV
*LI
ZAVZEJTJE BASTILB
pits)
124
(Nadaljevanje.)
—	Upiral bi se celemu eškadronu nemških j^zdeeev. To je trdo-vratnei prve vrste.
Oba vai ana pa v nista dala preslepiti.
—	Pri moji veri, — je rekel Desire, — lepega poveljnika smo .si izbrali. Vsake sdvari se boji.
riaude je zmajal z glavo.
Pitov je zapazil, da je njegovo dostojanstvo ogroženo. Spomnil se je, da ljubi are*'-a pogumnega. \ i	>
—	No, naj bo. Videli bomo.
-— To-ej prevzame« nalogo, da preskrbiŠ puške?
—	I)a, prrmmcm. Bom poskusil.
Culi j«* bilo zadovoljno mrmranje.
—	Ha, — si je mislil Pitov. — Ti ljudje mi delajo predpise še p redno sem* njih načelnik. Kaj ae bo, ko bom v resnici.
—	Poskusiti, — j- rekel (Maude ter zmajal z glavo. — To ne zadostuj.*.
—	<"> ni dosti, petem stori ti, — je rekel Pitov. — Jaz odstopim komando. Seznanil se boš z abejem Fortier ter njegovo šibo
—	Kes ne izplača vrniti se iz Pariza s sabljo in čelado ter se bati šomaštrove iibiee, — je rekel Mauitiuet zaničljivo.
■— C'e bi poznala t beja, bi drugače govorila.	- .
—	Naprej Pitov, - je rekel Claude.
—	Dobro, — je rekel Pitovp a jaz zahtevam pokorščino.*
—	Videl boš, kako bomo pokorni, — je vzkliknil Claude ter po-mežknil J_Hr*ire-ju z očesom.
—	preskrbi puške, — je rekel • Desire.
—	To je dogovoi jmo, — je rekel Pitov, kateremu je bilo tesno pri srcu. Častihlepje pa mu je pričelo svetovati ostro postopanje , ' <<«— Ali obljubiš?
—	Prisegam.
Pitov je iztegnil roko in Isto Ma storila tudi oba prijatelja in tako je bila sklenjena zarota vaščanov iz Haraqiont.
Nato s« je vrnil Ptov v svoje stanovanje ter razmišljal, kako bi svojim triintridesetim možem preskrbel orožje.
ABE FORTIER KOT MONARHIST IN ANŽE PITOV KOT REVOLUCIJONAR.
V oni noči je bil Pitov tako zelo prevzet od Fvoje časti, da je pozabil nastaviti zanjke.
Naslednjega jutra si je nataknil na glavo čelado si opasal sabljo ter se napotil proti Villers-Cotterets.
l'ra je bila šest, ko je dospel na trg ter ponižno potrkal na vrata, ki so vodila na vrt abeja Fortier.
Pitov je dosti močno potrkal da pomiri svojo vest ter dosti na-lahuo, da ga niso čuli v hiši.
Sklenil je torej dati četrt ure počitka ter medtem okrasiti govor, katerega je ime! pripravljenega za abeja, s par cvetkami zgovornosti.
Veliko pa je bilo njegovo zaeudenje, ko so se vrata vendar odprla, čeprav je nalahno potrkal. Njegovo zaeudenje pa je takoj prenehalo, kakorhitro je zapazil Sebastijana Gilberta.
Mladi človek se je izprehaja! po vrtu ter študiral svojo lekcijo pri prvem solnenem svitu	,
Sebastijan je zakričal od veselja, ko je zagledal Pitova.
Objela sta se, a nato so bile prve besede otroka:
—	Ali imas sporočila iz Pariza?
—	Ne in ti? — j«« vprašal Pitov.	4	t	\
—	Da, moj oče mi je pisal lepo pisemce.
—	Ah, — je rekel Pitov.
—	V njem stoji tudi beseda za tebe, — je dostavil Sebastijan.
Pri tem je potegni! pismo iz žepa ter ga podal Pitovu.
P. S. Billot priporoča Pitovu, naj ljudi na pristavi ne dolgočasi ali raztresa.
—	Ah, — je vzklik nil Pitov, — ta pripomba je nepotrebna. Jaz nimam nobenega opravka s pristavo.
Nato pa je dostavil tiho ter atokaje:
—	Te besede bi morale biti naslovljene na gospoda Izidorja.
Takoj nato pa se je potolažil, vrnil pismo Sebastijanu ter
vprašal:
—	Kpa je gospod abej ?	/ | f
—	Ravnokar prihaja.
Pitov je odšel t. vrta na dvorišče ter čul korake abeja.
Častivredni učitelj je prišel, čitajoč časopis, po stopnjieali
navzdol.	•	»	|||-<
Njegov korbae mi. je visel oh strani ko* meč vojaka.
Ker je poznal_vsuko stopnjieo, mu ni bilo treba gledati na tla. Tako je šel naravnost proti Anžetu, ki je oh pogledu svojega političnega nasprotnika zavzel zelo odločno in dostojanstveno pozo.
Puške, katere je hotel imeti Pitov, so bile v neki šolski sobi in ta aaklad je varoval abej Fortier z ljubosumnim očesom.
Pitov se je priklonil pred abejem ter nekoliko zakašljal, da obrne nase pozornost.
—	A glej, Pitov, — je rekel abej, ki je dvignil glavo.
—	Na uslugo sem vam, gospod abej, — S* rekel Pitov.
Abej je zganil skupaj svoj časopis ter ga zataknil za pas.
—	To je ravno žalostno, da mi ne moreš Lai, — je rekel abej Fortier porogljivo
—	Gospod abej!	/ J 1 |	V
—	Ali razumeš, ti hinavec f	f }	\
—	Gospod abej!	Jf I * 1	\ * 1
—	Ali razumeš, ti revolucijonar T '
—	Dobro, dobro. Se predno sem pričel govoriti, ste se zjezili nad menoj. To je slab pričetek, gospod at*»j.
Sebastijan, ki je vedel, kaj je abej v zadnjih dveh dneh proti vsakemu govoril glede Pitova. ni hotel prisostvovati sporu, ki je moral brez dvoma izbruhniti med učiteljem in rjegovim prijateljem ter rajie izginil.
Ko se je Sebastijan oilstranil, se je oziral Pitov za njim t neke vrste žalostjo. Ni bil sicr r močan zaveznik, a vendar istega političnega mišljenja.	^
Pitov se je nekaj Časa pomišljal ter rekel nato abeju: V
—	% eč ljudi me je izvolilo za svojega načelnika	v
f Skrajšajte kuhinske ure.
Ni treba zgodaj vstajati za naprav-ljanje ognja. Ni treba napolnjevati premoga, prenašati pepela, nič več saj. Proč so vse nepotrebnosti, ki vam dalj. sajo ure. New Perfection Oil Cok Stove vam da polno vročino za kuhanje po u. porabi žveplenke.
Posebna shramba na peči obdržuje v-ročino. Segrevajte jo trideset minut, potem pa ugasnite. Vročina bo ostala toliko časa, da boste ali jed na mizo. New Perfection Oil Cook Stove nporab Ija 3,000,000 ljudi. Imamo jih z 1, 2, 3 in 4 gorilci.
Prodajajo jih prodajalci vsepovsod.
e • a ^
JHt,
Želim zvedeti za rojaka IVANA ROGA LE. doma iz 1'adova, faraj Fara ob Ki»lpi na Kranjskem. Slišim, da se nahaja nekje v Peunsvlvaniji v premogovniku. Rad bi mu sporočil nekaj, tičoč se njegove domačije v stari domovini. Zato prosim cenjene rojake, če kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa če sani eita te vrstice, naj se sam oglasi na: Joseph ("<>p. 5301 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. •	(10-14—8)
Kje se nahajata FRANK in JOŽEF PIjESTENJAK ? Doma sta iz Žirovskega vrha. Zanju bi rada zvedela njuna sestra »Te-ra Plestenjak, omožena Aarhar. Pred 13. leti sta bila v Rock Springs, "Wyo. Vljudno prosim cenjene rojake, ako kateri vej za njun naslov, da mi ga naznani, ee pa sama bereta te vrstice, ju prosim, da se mi oglasita na spodnji naslov, ker njima imam sporočiti več važnih reči. — Mrs. Jera Arliar, R. F. D. No. 58, R. 1, Berlin, Md. (9-11—8)
-rffif* M f
Najglasnejši pravi Columbia gramofon.
V zalogi jih imamo 450. Cena takega kakor ga vidite na sliki 32J»0. Cena na dva peresa $40.00 Poje glasa?, da ga slišite na miljo daleč. Brez rolnine ga lahko nesete v nt ari kraj« Prave Vaše Kranjske Coluh.bta plošče je dobili pri nas. Cenik pošljemo brezp(sčno. Naročite si edino le prr.vi glasni Columbia gramofon takoj, dokler zaloga ne poide. ToSljemo ga prvi dan, ko dobimo Vaše naročilo. Ako ni resnica, kar Vam pišemo. Vam vrnemo denar-
Kar kupite cd nas, ste sigurni, da Je pravo in pošteno
blago ter se ne boste kesali za svoj C.»nar.
IVAN PAJK
24 MAIN STRKET
CONEMAUGH. PA.
	r: riSi^t LiX
ft »it t ^ ■ v '' '' •	

Nagrada herojskim rudarjem.
Jugoslovanski rudar je dobil zla to medaljo. ' _
Nedavno je The Joseph A. 1110111 in opisom junaškega čina Holmes Safety Association, od- ponesrečenega rudarja, bor za herojske čine v rudarski Dne 8. junija 1^17 je izbruhnil industriji, objavil imena onih ru-' ogenj v Speculator rovu North darjev, ki so dobili nagrade za iz-'Kutte Mining' Co. TaJ<oj sta se redue čine junaštva, s katerimi so Michael Conroy in Peter Sheri-se tekom minulih treh let odliko- dan iz Butte, oba zaposlena pri vali v Združenih državah. Zlato tej družbi, podala doli v rov, da herojsko medaljo dobijo štirje za-J rešita svoje sodruge, ali predno padni rudarji, oziroma najbližji sta prišla do njih, se je prepih •.orodniki trdi drugili, ki so žrtvo-'svežega zraka, ki ie silil dol po vali svoje lastno življenje, da re-jrovu, obrnil v nasprotno smer in šijo druge od smrti. Dr. Frederick«topli in strupeni plini so se dvig-G. Cottrell, ravnatelj Bureau of nili navzgor po rovu. Ko so vzdig-Mines in predsednik zgoraj ome-Jnili dvigalo 11a površino, so našli njene organizacije, 1h> slavnostno v njem obe telesi popolnoma iz-pi»delil ta odlikovanja povodom gorieni. Sorodniki teh dveh juna-mednarodne tekme za prvo pomoč kov dobita odlikovanje v njun in rešilno akcijo v rudnikih (In-lernational Firs* Aid and Mine
spomin.
James D. Moore,
drug rudar
Rescue Contest) v Denver, Colo.,»pri tem istem požaru, je šel v rud-ki se bo vršila 0.. 10. in 11. sep- nik. da spravi ogrožene rudarje
tembra in katere se vdeležijo rudarji iz vseh Združenih držav.
Možje, ki bbdo odlikovani z zlato herojsko medaljo in diplomom ler opisom njihovega herojskega čina, so sledeči:
John L. Boardman iz Butte. Mont., safety engineer za Ana-eonda Copper Co., ki je sani na
11a površino. Nabral je sedem ponesrečencev, ali dim ga je gnal nazaj. Sklenil je, da edina rešitev bi bila, zgraditi pregrajo proti plinom in ostati zabarikadirani, dokler pride rešitev. Pod njegovim nadzorstvom je bila po petih urah zgrajena stena okolo njih. Zrak so dobivali iz bližnjega zra-
svojo roko rešil od strašne smrti kovoda. Nič ni preostajalo kot ča-tri rudarje v West Colusa rovu te kati; Moore je dajal pogum svo-družl»e in pomagal rešiti četrtega jim tovarišem, med tem pa je pi-rudarja. Ogenj, ki je nastal v bliž- sal poslovilno pismo svoji ženi. njem rudniku, je napolnil West Šestdeset ur kasneje so rešilei, o-Colusa rov s strupenimi plini, premi jeni z aparati, našli barika-Boardman, opremljen s kisiko- ,j0 j0 prebili in našli šest mož vini rešilnim aparatom, je ob ž:vih in jYa mrtva; med posled-smrtni nevarnosti 4krat vstopil v njimi je bil Moore. Šestorico so rov. da reši življenje svojih tova- spravil ina varnq; vsi so pripisali
rešitev svojega življenja Moore-Drugi, ki dobi zlato medaljo za vf0mn junaštvu, kajti brez nje-
izredno junaštvo, je Jugoslovan Dane-Bčondič iz Biwabik. Minn., zaposlen pri Balkan Mining Co. Ogenj je bil izbruhnil v Belgrade rudniku te družbe, pri čemur je eden izgubil življenje, a drugi so bili v nevarnosti. Trikrat je Bion-
gove odločnosti in vodstva bi se bili vsi zadnšili.
Posebni odbor Ilolmes-ove organizacije je prisodil odlikova-rja. Ta organizacija je bila ustanovljena kmalu po smrti Dr. Jo-
die zagnal svojo električno loko- ^P1'3 A Hoimes-a, ustanovitelja motivo skozi dim in plin ter vsaki-|Buerau-a of Mine in njegovega krat pri vedel iz rova obnemogle1 prvega ravnatelja, in imenovala ljudi ter končno četrtič svojega Sf* P° njem v priznanje njegove
lastnega pomagača.
Tretjo in četrto medaljo dobita
—	Kakšnega načelnika!	/ 1 «	T''V
—	Načelnika frtt proatih mol	\
—	Moj Bofc. ta nesrečnež je znorel, — je vzklikni abej Fortier.
—	I z vol je* sem bil načelnikom narodnyc garde v Haramont, —
je Jjlinil ponižnost* ~ „ 1 4Mi i-i akleiul -k Pitovu, da> boljša vidi. >
hnumanitai nega delovanja. Ob s\oji organizaciji je društvo skle-
James Collins in James Dilimirk,|nilo, da po podeljevalo diplome oba iz Mullen, Idaho, zaposlena >"» medalje v čast osebam, zapo-pri Gold Hunter Mining & Smelt-jslenim v rudarski in metalurgič-ing Co. v tem le mestu. Medtem ri industriji, za čina heroizma ali ko sta pkušala rešiti dva druga iz hvaleverno delo ob reševanju po-zasutega rudni!:a, sta bila oba za-'nesrečenih rudarjev ali ogroženih sacena'jv dolbini, ki se je podsulajoseb in da bo odlikovalo s poseb-ter zakopana do ramen za 15 ur.],,jm priznanjem vse one osebe, ki Dvojica, katero sta hotela rešiti, bumij0 ali ženejo v uporabo sred Petra F. Grant in Emila &»jko, gtva za	sigurnost ali re5e.
sta bila končno privedena živa iz|V£nje v rudnikih ali za oži vi jen je rudnika, potem ko sta bila ^kle-'ponpsre?encev njena v jami vec kot 14 dni. Re-j
šilci rabili 7 dni, dokler niso uvELJAVUENJE
j)revrtali luknjo do zasutih rudarjev, skozi katero so jima dajali hrano, oblačilo in luč, potem ko ftta živela pet dni hrez hrane in štiri dni brez vode.
Trije drugi junaki, rudarji za
MIROVNE POGODB EZ BOLGARSKO.
Pariz, Francija, 9. avgusta. — Mirovna pogodba z Bolgarsko je postala, formalno pravomočna, ko North Butte^Mining Co., so žrtvo-jse ie danes izmenjalo ratifikacije vali svoje življenje, da režijo živ- med prizadetimi silami, ijenje svojih tovarišev. Najbližji' Pogodba je bila podpisana v
sorodnik od vsakega od te jiuia ike tretjiee bo v Denverju tekom tekme ter prejel medaljo z diplo-,
Neuilly dne 29. novembra 1919 in bolgarsko Sobranje jo je odobrilo dne 12. januarja tekočega leta.-
99
Najstarejši in največji slov. -dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA
. (Glasilo J. S. K.®J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
STANE:
Za vse leto -
za pol leta -
za mesto New York za vse leto
$6.00 $3.00 $7.00 J
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
Točno in po najnižjih cenah.
Slovenie Publishing Company,
82 Gortlandt Street. New York Citv.