27
Čast, komur čast gre!
Do lanjskiga leta je bil gospod Janez Lihtene-ker v Prebolski grajšini za komisarja. Takim gospodam nikoli dela ne zmanjkuje, če jih le veseli. Gospod Lihteneker ves živ, v svoji komisii vse krivo poravnati, je našel lepo reč dela. Sosebno ceste in steze so bile potrebne urniga in znajdeniga popravljavca. Po nekih krajih komisije ni bilo mogoče, če je le dež en sam dan sel, z vozam naprej. Lihteneker se dela s vso močjo in razumnostjo prime: kmetje vpijejo, in le persiljeni, vsi nevoljni delajo. Pa komaj dve leti preteče, so vse komisijske steze tako verle, de z enim konjem ob dežji lahko težo izpelja, ki bi je poprej v lepim vremenu z dvema mogel ne bil. Kaj se zgodi? Komisar dobi bolji službo na drugi grajšini. Kmalo potihne vse godernjanje; kmetje vsi od kraja ga hvalijo, in le sami na sebi merzijo, de so bili tako slepi in neumni, de so si le persiljeni take lepe pota naredili; in delajo zdaj > de jim nihče ne reče, tudi po drugod, do svojih zavodov, njiv in travnikov enako lepe steze. — Skoz Grajsko ves še pred malo časa ob deževji ni bilo voza spraviti; ali zdaj ima lepe snažne ulice, de je le veselje va-njo priti, po nji se med lepimi hišami sprehajat?. Vse steze iz vesi so širji, s strugami po obeh straneh oskerbljene, in dobro s prodnim kamnjem posute. — Slovenci! kjer vas je še kej, de mlake in močirje po veseh in stezah terpite, odpravite jih po zgledu Grajanov, in po storjenim delu bote veseli, kakor so oni. Za take pridne  in  pobožne  grajšinske  vradnike  pa,  kakor  je
28
jrosp. Lihteneker, naj podložni Boga hvalijo; dar božji so taki možje. -¦¦ Srečna Prebolska grajšina, de je za Lihtenekerjem zopet komisarja dobila, ki stopinje svojiga »prednika pridno naslednje.                                S #)
*) Lepe pesme, ki so v Novicah semtertje s pismenko „S.a podpisane, ne izhajajo iz mojiga peresa, temuc so zložene od nekiga verliga pesmenika na Krajnskim.
Štajarski S.