UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5"— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne iteviike po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaijna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativna stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Društvo za zgradbo Učiteljskega kon-vikta v Ljubljani je prejelo nastopni odlok:
C. kr. dež. predsedništvo na Kranjskem.
Ljubljana, dne 7. avgusta 1914.
Št. 2464/pr.
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklepom z dne 10. julija 1914 izvolilo najmilostiveje odrediti, da se iz dohodnih preostankov 39., 10. in 41. državne loterije za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice obdaruje tamošnje društvo z zneskom tritisoč-štiristooseminšestdeset (3468) kron 85 vin.
O tem se čestito društvo glasom odloka c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 18. julija 1914, št. 29.965., obvešča z dostavkom, da se more imenovano vsoto dvigniti na c. kr. generalnem ravnateljstvu državne loterije na Dunaju.
Za c. kr. deželnega predsednika: CHORINSKY.
Ko javnost obveščamo o tem Najvišjem daru z najvdanejšo zahvalo do Njegovega Veličanstva, moremo samo z največjo radostjo poudarjati, da je plemeniti in človekoljubni namen obdarovanega društva prejel s tem denarnim prispevkom priznanje in odobravanje na Najvišjem mestu!
V*f *V| • I v •
v
II.
Kruto kolo časa, ki je brezobzirno po-mandralo tisoč in tisoč različnih načrtov, tudi ni prizaneslo našemu tako lepo pripravljenemu tečaju. Menda ne bo nikogar presenetila vest, ki jo s tem-le objavljamo kot nepreklicno:
Nameravanega počitniške-ga tečaja letos ne bo in ga ne more biti.
Hvala lepa vsem gospodom predavateljem, ki so z veliko požrtvovalnostjo bili
pripravljeni posvetiti svoje izkušene moči dobri stvari! Na snidenje, če Bog da, drugo leto!
Gospodičnam in gospodom, ki so plačali udeležnino, se vrne denar te dni s poštno nakaznico.
Maribor, 5. avgusta 1914.
H. SCHREINER.
Naznanilo.
Zaradi nastalih razmer prelagamo XXVI. glavno skupščino Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učteljstva, ki bi se morala vršiti v dneh od 6. do 8. septembra 1914. v Pulju, na nedoločen čas. Pač pa skličemo, kakor hitro bo to mogoče, de-legacijsko sejo, da se vodstvo in upravni odbor konstituirata po odobrenih izpre-menjenih in potrjenih pravilih. Zato nujno prosimo, da prijavijo čimprej izvoljene delegate še ona Zavezina društva, ki tega še niso storila. Volitev je veljavna do prihodnje glavne skupščine. VODSTVO ZAVEZE AVSTRIJSKEGA JUGOSLOVANSKEGA UČITELJSTVA.
Predsednik: L. Jelene.
II. tajnica.	Blagajnik:
Ivana Sabadinova.	Fran Luznar.
Naznanilo.
Od tega tedna dalje bo zaradi nastalih razmer za nedoločen čas naš list izhajal vsakih štirinajst dni. — Cenjene naročnice in naročnike bomo za to prikrajšanje pozneje na primeren način odškodovali.
Svoje sotrudnike prosimo, naj se ozirajo na ta naš sklep ter se ravnajo po njem.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO »UČITELJSKEGA TOVARIŠA«.
Volna.
POSLANICA VSEMU V ZAVEZI ORGA-NIZOVANEMU UČITELJSTVU.
Težki časi, ki vladajo sedaj v naši državi, zahtevajo od nas vseh največje po-
žrtvovalnosti. Tudi slovensko učiteljstvo je poklicano, da steri v polni meri svojo dolžnost.
Slovensko učiteljstvo, ki je prešinjeno patriotičnega duha ter iskrene ljubezni do domovine in cesarja, se dobro zaveda te dolžnosti. Saj je ravno slovensko učiteljstvo tisti vzgojni faktor, ki seje kali ljubezni do očetnijave in vladarja v tisoče src slovenske mladine — tiste ljubezni, ki se je v teh resnih časih zlila v nepremagljivo silo, kljubujoč vsem sovražnim navalom, zagotavljajoč orožju avstrijske vojske slavno zmago!
Z zadoščenjem konštatujemo, da je ta ljubezen, ki se kaže sedaj v živem delovanju, v obrambi časti in pravice širne naše monarhije, plod požrtvovalnega, vztrajnega, neumornega vzgojnega delovanja slovenskega učiteljstva, kakor mu ga ukazuje državni šolski zakon in kakor mu ga narekuje lastno srce!
Kar je naših tovarišev pod orožjem — vsi so pripravljeni dati cesarju, kar je cesarjevega; kar je ostalo slovenskega učiteljstva doma, temu velja naš poziv, naj z ljubeznijo in dejanjem služi vsemu in vsakemu, kdorkoli in karkoli deluje v prospeh zmagovite vojne, v tolažbo in podporo žalostnim, obupajočim, ostavljenim in trpečim! Vse te bolesti naj gredo skozi naša srca, da živo in iskreno čutimo z brati in sestrami, delimo z njimi njihovo bol, delimo med nje, kar imamo in premoremo ter v skupnem, nestrpnem hrepenenju s svojim ljudstvom pričakujemo trenutka končne slavne zmage!
Mnogo je očetov-učiteljev in naših žena- mater, ki so njih sinovi pod prapori cesarjeve vojske. Na pot smo jim dali žarko ljubezen do doma in cesarja, naše molitve jih spremljajo, naj jih čuvajo blagoslovi očetnih in materinskih, v skrbeh trepetajočih src! Mnogo je učiteljskih skromnih domov, ki so kakor mračna svetišča. koder sijejo nevidni plameni ljubezni do svojcev in upanja na zmagoslavni po-vratek.
Tovariši, tovarišice! Očetje, ^atere!
Skrbi in bolesti tešimo z dobrimi deli! Pomagajmo tistim, ki so še ubožnejši; tolažimo tiste, ki so še tožnejši! Pridružimo se vsaki pomožni akciji, kakor so predvsem pomožne komisije po kmetih in
delo »Rdečega križa«! Resnost časa in naše prepričanje zahtevata, da se popolnoma posvetimo — službi domovine!
Posebno poživljamo vsa okrajna učiteljska društva, naj pritegnejo vse svoje članstvo dobrim delom usmiljenja in nagle pomoči.
Živi cesar, živi domovina!
VODSTVO ZAVEZE AVSTRIJSKEGA JUGOSLOVANSKEGA UČITELJSTVA.
Predsednik; II. tajnica. Ivana Sabadinova.
Jelene.
Blagajnik: Fran Luznar.
ZA NAŠE RANJENCE.
Superior vojne mornarice in tačasni duhovnik v c. kr. garnizijski in rezervni bolnici, g. Karel Kokolj, je priobčil v ljubljanskih dnevnikih prošnjo na občinstvo, naj obdari bolniščnico z dobrimi knjigami, ki bodo veliko tolažilo in razvedrilo ubogim ranjencem. — Naša učiteljska Zaveza, Učiteljski konvikt in Učiteljska tiskarna so se takoj prve odzvale tej prošnji ter so v ta blagi in plemeniti namen podarile iz svoje založbe 120 knjig. — Naj bi bile te lepe knjige našim ranjenim junakom ob trpljenju in bolečinah hladeča tolažba, darovana od slovenskega učiteljstva iz najboljšega namena! Vse te knjige so spisali slovenski učitelji.
Organizacija slovenskega učiteljstva je darovala »Rdečemu križu« 1000 kron. K tej vsoti so prispevala naša društva:1 Zaveza, Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani, Društvo slovenskih učiteljic, Učiteljska tiskarna, Hranilnica in posojilnica Učit. konvikta, Jubilejska samopomoč, Učiteljski konvikt, Narodna šola in Učitelj, društvo za Kranjski okraj. — Učiteljski konvikt je daroval našim vojakom, odhajajočim v vojno, 1000 izvodov knjižice »Slava cesarju Francu Jožefu 1.« in 500 izvodov Žirovnikovih narodnih pesmi. — Naj sladka slovenska narodna pesem dviga srca, vnema pogum, budi vero v moč in junaštvo slovenskih vojakov!
Vrhutega se je osnoval permanentni učiteljski pomožni odbor, ki so mu člani tovariši Luka Jelene (predsednik),
LISTEK.
Nova
poezij.*)
Učiteljska tiskarna je izdala v krasni opremi in v brezhibnem, elegantnem tisku najnovejše poezije tovariša Engelberta Gangla, ki pod skupnim naslovom »Moje obzorje« odpirajo našim pogledom svet, kakršen se je oblikoval v pesnikovi duši.
Zaradi razmerja ki ga ima pesnik do našega lista (in obratno), nečemo o knjigi pisati svoje ocene, ker ne maramo dati povoda takemu ali drugačnemu očitku. Priobčujemo pa doslovno oceno, ki jo je prijavil v svoji avgustovi številki t. 1. naš najodličnejši mesečnik za književnost in prosveto — »Ljubljanski Zvon«. — Ta piše (str. 384.-385.):
Ne kondorsko ne kraljičkovo, čisto človeško je to obzorje, kar je po tekoči diagnozi naši začetkoma ljubavnim stP hom skoro na kvar, a zbirko končno le iz-
*) Engelbert Ganglr Moje obzorje. Učiteljska tiskarna. Ljubljana 1914. Vel. 8°. Str. V+154. Cena eleg. vez. 3 K, s poštnino 20 vin. več.
veliča s socialnimi zvoki. V šesterih za-glavjih-plazovih se vali monstrum horren-dum informe ingens 90 naslovov z možatim geslom na pročelju. Sprva prevladujejo mladostne poskočnice zraven žalo-stinčic, namenjene pravzaprav samo — eni. Nič nevarno izvirnega; nekaj preku-čuško novega se nam vidi iver: »smeh je znak veselja«. Tista o golobčku vam ns izpodrine iz spomina slične Murn-Aleksan-drove. Tudi prispodoba poljubček - pečat ima ancieniteto pri Župančiču, kjer sladki dotik dveh epiderm vsaj ni pomanjšan. Da se ne čutite pri čtivu opeharjene, morate tupatam ličnim in ljubkim granesi-čem posoditi ali podtakniti misel iz svojega podstrešja. Tudi občutje, nežni nasen-ček, se zdi, da brez ponosa lahko kaže na slavnejše prednjimce. »Ljubezni mi je dovolj! Ljubezen je za otroke le, za moške je moštvo zgolj!« ... Bog je odrešenik po tolikanj nedolžnem grehu in sladkobnem trubadurjenju, ko bi ne bilo sedaj nedo-gledne besedne puste brez počivalnikov, »Lilija bela« bi bolj blestela, da je edino piktualna. »Reviziji« nima preglednik česa očitati, obsežna »Pesem iz bodočih dni«, čeprav namigava na krvno sorodstvo v Vseh živih dniem, zasluži po samozavesti in jedrnatosti ponovno čitanje.
Sledi šestero sonat, deloma v obliki sonetnega venca z magistralom in orien-
talsko posebnostjo, akrostihom (Jakobini, Mija in Jakica). Ta ciklus, kakor prihodnji, priča o znatni oblikovni izurjenosti, s katero se pa žal ne spaja kipnost in klenost v izrazu, občuten nedostatek dandanašnji, tako da se bo opajal ob zvonkih stvorih samo tisti, ki je v podobni dušni ubranosti. Naslednji oddelek premore 40 sonetov; od teh je uvodna misel dokaj šaljiva; ne preveč žaljiva je brca kritikom, katerim sta mikroskop in sova grb njih mesarije. Izmed večjih skupin bi utegnila soditi palma »Domu«, kjer slika Gangl Belo Krajno in svoje bele rojake za Gorjanci; tod kakor tudi drugod so kitice ma-kamizirane z raznolikimi aforizmi. Zadnja četa obsega nlekaj besedičnih stihotvorenj epskega značaja. »Kosec« je obrabljena alegorija, drugje pa učinkujejo le posamezni odlomki prepričevalno, prim. »Asta«. Kot posrečene smatram vse one pesnitve, kjer opeva poet trud in trpljenje delavskih slojev. Z neobuzdano silo bruhajo te drastične družabne obtožnice: brez medlih primer, brgz mehkih in plehkih podob so ti izlivi bujne in burne domišljije izmed takih, ki so zmožni dovzetnega čitalca obsesti, zalezovati, preganjati. Nad umotvori kakor »Dlan«, »Pesem pijancev«, »Strojnik Habe«, »Tiran« bi imel Marinetti svojo radost in vzljubil bi jih pokrovitelj ponižnih in ponižanih,
rajni Coppee. Ob podobnih penečih vele-tokih pozabimo na cel vodopisni zemljevid erotične pokalice. Kratek primerek iz »Krvavega krsta«, ki nasenčuje poleg ognjenočarnega še ogljeno črni del velemesta:
Nad strašnim, črnim mestom tem v oblake
ogromni dimniki štrle hropeči
in bruhajo iz sebe smrad in prah.
ki se teman vali tja za vetrovi.
kot da bi črni prapori se vili
nad velikim grobiščem
in žar prestrezali nebeške luči
ter ji veleli svetiti drugam —
tja, koder bivajo — ljudje.
O, dimniki ogromni — kakor prsti
koščeni, okajeni silne roke,
ki kažejo in vpijejo — v nebo!...
*
S tem opozarjamo svoje naročnike na to po obliki krasno, po vsebini bogato in pestro knjigo pesmi tovariša Gangla. V teh težkih, težav in skrbi polnih časih res dene človeku dobro, če se vsaj za kratke ure odtrga od peze vsakdanjega življenja in se ob knjigi poezij zatopi, zamisli, zasanja v nov svet, kakor nam ga prikazuje pesnikovo obzorje. — Taka knjiga je res dobra, blaga tovarišica. Zato naj gre med svet, kamor ji je napisala potni list nje zunanjost in notranjost.	I. P.
Jakob Dimnik, Juraj Režek ter tovarišica Vita Zupančičeva. Ta se je dal »Rdečemu križu« popolnoma na razpolago in bo organizoval in vodil vsako pomožno akcijo med člani in članicami naših organizacij, ki jo od njega zahteva in smatra za primerno vodstvo »Rdečega križa«.
Organizovano slovensko učiteljstvo je storilo in je pripravljeno storiti vse, kar more in kar zahteva od niega čast in korist domovine!
Permanentni učiteljski pomožni odbor se je konštituiral tako: Luka Jelene — predsednik, Jakob Dimnik — blagajnik, Juraj Režek — tajnik, Vita Zupančičeva — tajnica.
* »
NE POZABLJAJMO SVOJEGA MANJŠINSKEGA ŠOLSTVA!
V čeških listih čitamo: Učinki mobili-zaciie na Ustredni Matice Skolská so posebno intenzivni. Mnogi učitelji Matice in uradniki so odšli pod orožje. Vsakdo je prejel mesečno plačo, oženjeni pa so priporočili svoje rodovine skrbi odbora. Nujna izplačila na koncu meseca julija so bila omogočena s tem, da so šli češki finančni zavodi na roko s tem, da so vkljub velikim zahtevam, ki jih stavljajo do njih neopravičene bojazni vlagateljev, dali Matici potrebne denarne zneske za izplačila v gotovem. Vendar se v Matici pojavljajo bojazni, kako se bo moglo skrbeti za Matično šolstvo po počitnicah in ali bo denarja za njihovo vzdrževanje? Kakor znano, pokriva Matica potrebščine za šole iz tekočih dohodkov. Primanjkljaj pa se pokriva po izposojilih na vrednostne papirje in rezervne fonde ali na hipoteke. Letos pa so nade na hipotekami kredit minimalne, vrednostni papirji Matice pa utegnejo sedaj po zvišanju obrestne mere tako pasti, da bo kredit nanje skoro popolnoma izčrpan. Iz velikih dedščin in lega-tov ustvarjenih penzijskih fondov se po zakonu ni smeti dotakniti, rezervni fondi pa so obremenjeni po večletnih deficitih, ki so imeli svoj razlog v tem, da se že vrsto let šole Matice ne nadomeščajo z javnimi šolami in da češke manjšine vedno trpe na pomanjkanju šol. To stanje stvari bo predmetom posvetovanj med zastopniki Matice in onimi češkega javnega življenja. Za sedaj pa je nujno potrebno, da se Matici nemudoma dopošljejo vse določene ji gotovine. V podružnicah in v krogih zaupnikov Matice naj imajo pred očmi, da se naloge Matice morajo za vsako ceno izpolnjevati. Vsaka zamuda, da, vsako odlašanje bi moglo imeti usodnih posledic za češke manjšine in za češki narod sam. Odbor Matice zaupa trdno češkemu narodu, da — zvesto izvršujoč svoje dolžnosti do vladarja in do države v vojnem času — ne pusti na cedilu dela Matice, ki ga je skozi 30 let gradila požrtvovalno in vztrajno.
Ta apel na češko požrtvovalnost za svoje narodno šolstvo nam daje povod, da se obračamo tudi do slovenske narodne javnosti z analogno prošnjo na korist našega narodnega šolstva v obmejnih krajih. Uvažujemo, da so nastopili hudi časi, ko bo poleg žrtev za državo težko plačevati še kak narodni davek. Ali do vseh onih, ki bodo vendar mogli odtrgati še kak novčič za našo Družbo sv. Cirila in Metoda, polagamo na srce besede v gornjem apelu: vsaka zamuda bi mogla imeti usodnih posledic za otroke naših manjšin in s tem za vés naš narod. In vzlic vsemu in vsemu se obračamo do vse slovenske javnosti brez razlike politiškega mišljenja. — Zakaj še verujemo v slovensko skrb za narodno bodočnost in se ne moremo odreči nadi, da bo v takih usodnih časih skrb za to bodočnost večja, nego strankarsko na-sprotstvo. Saj ne predpisujemo nikakega načina in nobene poti. Glavno je, da kaj dá, kdor more dati, da našemu manjšinskemu šolstvu pomoremo preko sedanjih težkih časov. — V tem našem manjšinskem šolstvu se vzgaja slovenska mladina v patriotičnem duhu v vrle državljane, ki so do zadnjega vzdiha zvesti domovini in cesarju. Podpirajte torej to naše šolstvo, saj s tem skrbite za moč in velikost naše skupne domovine!
*
* *
PASTIRSKO PISMO PRAVOSLAVNEGA ŠKOFA IZ VERŠECA.
Budimpešta 5. (Kor.) Grško-pravo-slavni srbski škof iz Veršeca je izdal pastirsko pismo, v katerem opozarja ogrske Srbe, da so odšle naše hrabre čete na bojišče, da se bojujejo za čast in slavo domovine in za ljubljenega vladarja. Ogrski Srbi imajo v naši armadi brate, prijatelje in sorodnike. Pastirski list obsoja potem z vso odločnostjo škodljivo naziranje, da morajo iti ogrski Srbi v boj proti svojim bratom. Glavna stvar ogrskih Srbov mora biti državljanska dolžnost, ljubezen do domovine in kralju dana prisega. Zgodovina ogrskih Srbov je tesno zvezana
J z zgodovino Ogrske, Cele generacije srbskih rodovin žive tu že odnekdaj. Srbski cerkveni dostojanstveniki so ogrske Srbe vedno opozarjali, naj ostanejo zvesti deželi. Habsburška dinastija je vero Srbov in njeno šolsko avtonomijo vedno varovala in pospeševala nje razvoj. Voči-gled tem dejstvom bi bilo vsako zanemar-jenje v vojni službi največja nehvalež-nost in izdaja domovine, grehi, ki se jih mora izogibati vsak Srb. — S pozivom na vse Srbe, ki se ne nahajajo v vojni, da naj tudi oni store svojo dolžnost napram domovini, se končuje potem pastirsko pismo z izjavo, da bodo ogrski Srbi zvesto
služili svojemu vladarju.
* *
POZIV NA DUNAJSKO UČITELJSTVO.
Kakor poroča korespondenčni urad, je izdal dne 6. t. m. poseben odbor na dunajsko učiteljstvo oklic, ki ga v njem poživlja, da naj se učitelji takoj prostovoljno priglase za mladinsko skrb pri načelnikih pristojnih krajnih šolskih svetov. — Učiteljstvo se je seveda takoj odzvalo temu pozivu.
♦
* *
IZVEŽBANJE SLUŠATELJEV IN SLU-ŠATELJIC VISOKIH ŠOL V SANITETNI
SLUŽBI.
Uradni list »Wiener Zeitung« objavlja odredbo ministra (notranjih zadev šefom politiških deželnih oblasti glede izvežba-nja in uporabe visokošolcev in slušateljic
visokih šol v prostovoljni sanitetni službi. *
* ♦
USTANOVITEV SKUPNEGA OSREDNJEGA ZAZNAMOVALNEGA URADA AVSTRIJSKE DRUŽBE »RDEČEGA KRIŽA« IN DRUŽBE »RDEČEGA KRIŽA« V DEŽELAH OGRSKE KRONE.
Njegova c. in kr. Visokost, gospod nadvojvoda Franc Salvator, namestnik protektorja družbe »Rdečega križa« v Avstro-ogrski monarhiji, je naročil zaradi z Najvišjega mesta odrejene mobilizacije takojšnjo ustanovitev skupnega osrednjega zaznamovalnega urada avstrijske družbe »Rdečega križa« in družbe »Rdečega križa« v deželah ogrske krone. Skupni osrednji zaznamovalni urad ima namen: 1. da posreduje poročila o bivanju ranjenih in obolelih članov lastnih ter eventualno zaveznih armad in mornaric ter o značenju njih ranitev in obolenj; 2. da posreduje poročila o bivanju ter o ranitvah ali obolenjih vojnih ujetnikov in padlih članov sovražnih armad in mornaric; 3. da zbira in izroča, oziroma zaznamuje in posreduje izročanje identitetnih znakov in efektov umrlih ali padlih članov sovražnih armad in mornaric. Občevanje s pozvedu-jočim občinstvom tuzemstva, podajanje pismenih informacij o ranjenih in bolnikih lastne armade, kakor posredovanje občevanja v bolniščnicah nastanjenih bolnikov in ranjencev z njih svojci pa ni naloga skupnega osrednjega zaznamovalnega urada, temveč informacijskega biroja, ki ■ ga ustanovi avstrijska družba »Rdečega križa« in družba »Rdečega križa« v deželah ogrske krone. Podlaga poslovanja tega biroja bodo podatki, ki jih podaja
skupni osrednji zaznamovalni urad. *
* *
STALNI APROVIZACIJSKI ODSEK V LJUBLJANI.
Ljubljanski občinski svet je izvolil stalni aprovizacijski odsek, ki je njega član tudi občinski svetnik tovariš Anton L i-kožar, nadučitelj v Ljubljani. Ta odsek ima na razpolago občinski kredit do najvišjega zneska 100.000 K. — Sodelovanje tovariša Likozarja v tem odseku je vrlo uspešno, ker sloni na bogatih življenjskih izkušnjah. Saj se je tovariš Likozar kot narednik v ženijskem polku leta 1878. udeležil okupacije Bosne in Hercegovine v prvih četah od Broda do Sarajeva, boreč se v ognju pri Kožni, Maglaju, Zepču in Han-Belalovaču ter pri zavzetju Saraje-vega. Vsega skupaj je bil v vojni 22 mesecev ter je prebil vse vojne napore s
pravo junaško žilavostjo.
*
* *
RESEN OPOMIN VLAGATELJEM.
C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani objavlja naslednji vladni razglas:
Vlada, kakor tudi hranilnice so z ope-tovanimi razglasi dale prebivalstvu zagotovilo, da v hranilnicah naloženi denar ni na noben način izpostavljen nevarnosti, da bi se izgubil.
Vobče je prebivalstvo z vzorno preudarnostjo ostalo popolnoma mirno ter spoznalo v sedanjih razmerah za popolnoma potrebno in koristno naredbo, da se namreč omeji izplačevanje vlog, kakor
so to hranilnice smatrale za potrebno. V posameznih okrajih pa baje vlagatelji zahtevajo od hranilnic večja izplačila. Zaradi tega popolnoma neosnovanega in pri tem lahko vznemirljivega navala vlagateljev smatra notranje ministrstvo za potrebno, zopet izjaviti, da varnost vlog v hranilnicah kakor tudi pri drugih uglednih zavodih ni nikakor v nevarnosti. Seveda se more denar le polagoma dobiti, ker zaradi vpoklicanja k vojnim dajatvam jako primanjkuje potrebnih uradnikov, in ker mimogrede tudi drugi tehnični, posebno prometnotehnižni povodi (omejitev železniškega in poštnega prometa) jako otežku-čujejo hranilnicam, da ne morejo popolnoma in takoj zadoščevati nujnim zahtevam vlagateljev. Skrb vseh in torej tudi hranilnic mora samoposebi biti, preskrbeti z zadostnimi gotovimi sredstvi predvsem one, ki so vpoklicani k vojaškim dajatvam. K^tor hitro se bo zadostilo tej hitri in najnujnejši potrebi, je premagana največja napetost. Potem pa ne bo nobenih posebnih težkoč več za izplačevanje, ki se bo zahtevalo zaradi resničnih potreb im ki se bo polagoma vršilo.
V teh resnih časih bo gotovo vse prebivalstvo naše monarhije pokazalo svojo ljubezen do domovine in svoj visoki čut solidarnosti, in sicer predvsem s tem, da ne bo po nepotrebnem in prenagloma zahtevalo, da se ravno zdaj mobilizirajo plačilna sredstva, ki so na razpolaganje. Taka prenaglena zahteva otežkočuje, da se končno posreči financialna mobilizacija, ki tvori en del, in sicer ne nebivstven del vojaške mobilizacije.
Zaradi tega bi bilo nepatriotično, če bi kdo čez svojo potrebo dvigal svoj denar, ki itak ni v nevarnosti, pod pretvezo, da ga spravi v varnost, ter ga s tem odtegoval onim, ki morajo svoje življenje tvegati za domovino, torej tudi zanj. Nihče, ki ima kaj čuta skupnosti, ne bo dopustil, da bi šli njegovi sodržavljani popolnoma brez sredstev v vojno, dočim leži njemu doma popolnoma brezkoristno preveč gotovine iz popolnoma neopravičene in ego-istične strahopetnosti! Oni, ki je oproščen vojne dajatve, bo imel še dovolj časa in prilike, da dobi potrebni denar v slučaju potrebe. Kdor se obzirno in pametno vzdrži dviganja hranilnih vlog, vrši pač le najmanjšo pripomoč, ki jo mora vršiti pri vojnih predpripravah vsak posameznik, lji ostane doma.
Vlada more le opetovano zagotavljati, da varnost vlog zaradi vojne, kakor tudi zaradi moratorija nikakor ni v nevarnosti, in poživlja vse, da opuste v sedanjih razmerah v popolnoma zaupanju v naše predobro izkušene denarne zavode vsak strah in da ne zahtevajo nezmiselno izplačila svojih, ne brezpogojno potrebnih prihrankov, ker bi to splošnosti le škodovalo. *
m	*
ZA VOJAŠKE POTREBŠČINE.
Korespodenčni urad poroča: »Wiener Zeitung« priobčuje cesarsko odredbo, s ktero se vlaga pooblašča, da dobi potom kreditnih operacij denarna sredstva za izdatke za izredne vojaške potrebščine povodom vojnih zapletljajev, ne da bi se trajno obremenil državni zaklad. Na podlagi teh zahtev je sklenilo finančno ministrstvo za izvedbo državnih kreditnih operacij z avstrijskim konsorcijem pogodbo, s katero so se dala upravi potom lombard-nega posojila, pokritega z blagajniškimi nakaznicami, sredstva za pokritje vojnih stroškov na razpolago. — Ogrska finančna uprava je sklenila podobno pogodbo z nekim ogrskim konsorcijem.
*
* *
CESARSKO POVELJE NA ARMADO IN MORNARICO.
Korespodenčni urad poroča: Njegovo ces. in kralj. Veličanstvo je izvolilo izdati na celokupno armado in mornarico sledeče povelje: Z navdušenjem hite vojni dolžnosti podvrženi vojaki vseh mojih narodov pod zastavo in v bojne vrste. — Prej, kakor se je pričakovalo, so dosegle bojne sile vojno stanje. — Vsak izmed mojih vrlih vojakov ve, da moramo odbiti sovraštva polni napad in da se borimo v zvezi z našim zmagoslavnim zaveznikom za pravično stvar. — Obdaja vas trdna vez zvestobe k vašemu Najvišjemu vojnemu poveljniku, k domovini. — Vi, moji vrli vojaki, pojdite z zaupanjem v težke boje, ki se nam obetajo. — Spominjajte se svojih očetov, ki so v neštetih bojih in viharjih visoko dvigali svoje prapore ter izvojevali zastavam sijajno zmago. Posnemajte jih v junaštvu in v vztrajnosti! — Pokažite sovražnikom, kaj lahko store od tople domovinske ljubezni navdahnjeni med sabo složni narodi! — Bog vas blagoslovi, moji vrli bojevniki, in vas vodi k zmagi in slavi!
Pomot kiiuu za časa vojne.
Kot pomožni delavci na kmetijah pridejo v vojni v poštev predvsem:
1.	Dečki od 12. do 15. leta pod vodstvom starejšega, resnega moža, ki fante nadzoruje in je zanje nekako odgovoren. Pomagajo lahko taki dečki pri donašanju snopov, nakladanju in razkladanju, pri rezanju ali pripravi krme sploh, pri pobiranju krompirja, podavanju snopov k mlatil-nicam. Lahko pa pomagajo tudi v kuhinji in v hlevih s tem, da donašajo vodo in druge potrebščine, da pometajo, nadzorujejo otroke itd.
2.	Mladeniči od 16. do 19. leta. Tudi ti so pripravni za zgoraj našteto delo, pa tudi za težja opravila. Ravnotako kakor mlajši morajo biti tudi mladeniči te starosti pod strogim nadzorstvom, da se ne bodo ponoči okrog klatili, pijančevali in uganjali drugih nerodnosti. V to vrsto spadajo zlasti dijaki srednjih šol, katerih častna naloga bodi, da skrbe za red in da dajejo mlajši šolski mladini lep zgled.
3.	Starejši ljudje. Tudi ti lahko opravljajo vsa zgoraj navedena dela, razentega pa so lahko tudi požarni in nočni čuvaji.
Vse te osebe so v prvi vrsti podrejene svojemu vodji ali nadzorniku skupine, potem pa krajevni policijski oblasti, oziroma županu ali odborom, ki jih je županstvo ustanovilo v ta namen. Vsakega pomožnega delavca je treba po predpisih priglasiti, delavni čas, mezda in hrana se pa najbolje pred pričetkom dela pismeno določijo, da potem' ne bo prepirov. Če pa nastane kak spor, ga najložje poravna z delodajalci vodja dotične skupine kot zastopnik nedoletnih mladih delavcev, ne da bi se kdo zatekal na sodišče. V ta namen naj starši ali varuhi dotične mladine vodje skupin pred odhodom na kmete pismeno i pooblaste.
Nadzorujejo pa naj mlade ljudi, zlasti v nravnem oziru, da ne zahajajo v gostil-nice, in se ne vdajajo pijači, da vrše svoje verske dolžnosti, da se sploh dostojno vedejo, poleg županstev zlasti tudi šolska vodstva, ki imajo tu lepo priliko, da skrbe za splošno blaginjo.
Prenočišča naj imajo mladostni pomožni delavci, če le mogoče, skupaj ali vsaj v večjih oddelkih, toda vselej pod nadzorstvom. Za spalnice se dajo uporabiti tudi šolske sobe.
Razpis Ml ustanove.
Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani razpisuje glasom sklepa zadnjega občnega zbora V. mesto Cesarja Franca Jožefa I. jubi-lejske ustanove za učiteljske sirote na
Kranjskem v znesku letnih 80 K.
Pravico do te ustanove imajo:
1.	učiteljeve sirote po očetu in materi;
2.	učiteljeve sirote po očetu;
3.	ako teh ni, učiteljeve sirote po materi.
Prošnje sprejema do 30. septembra t. I. tajnik Juraj Režek, učitelj v Ljubljani, Ključalničarska ulica.	Odbor.
V blagor našemu kmetovalcu.
»Wiener Zeitung« je priobčila naredbo ministrstva za poljedelstvo obenem z ministrstvom za notranje stvari z dne 5. avgusta 1914., s katero se na podlagi cesarske naredbe z dne 5. avgusta 1914 odreja potrebno v zagotovljenje obdelovanja polja in dela žetve.
§ 1. določa, da mora v ta namen v vsaki občini, kjer goje poljedelsvo, župan nemudoma sestaviti žetveno komisijo. Služba članov te komisije je častna iii je ni smeti odkloniti.
§ 2, pravi med drugim, da ima žetvena komisija skrbeti za to, da se delo žetve in obdelovanje polja izvrši pravočasno in primerno.
Glasom § 4. so vse v občini navzoče osebe moškega in ženskega spola obvezane, da na ukaz komisije vrše delo žetve in obdelovanja polja v občini. Od te dolžnosti so odvezani:
1.	Osebe, ki stoje v javni službi, duhovniki, zdravniki, živinozdravniki, lekarnarji, babice in osebe, zaposlene pri negovanju bolnikov.
2.	Tiste osebe, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja niso sposobne za poljedelska dela, ki prihajajo v poštev.
3.	Samostalni poljedelci in njih služabniki, vkolikor so na lastnem gospodarstvu zaposleni na delu iste vrste.
4.	Lastniki gospodarskih, obrtnih in drugih obratov in njihovi nameščenci, vkolikor so neizogibno potrebni za zdrževa-nje obrata.
5.	Lastniki in uslužbenci tistih podjetij, ki so na podlagi § 1. cesarske naredbe
z dne 25. julija 1914. drž. zak. št. 155, proglašena kot državno zavarovana.
Po § 7. je naloga komisije, da v slučaju potrebe skrbi za pritegnitev vnanjih delavnih moči in da v ta namen čimprej stopijo v sporazumljenje s posredovalnicami za delo, s komisijami za oskrbovanje služeče mladine, z vodstvi zavetišč, s predstojništvi obrtnih zadrug itd.
§ 9. določa: Proti sklepom žetvene komisije ni nikake pritožbe. Politiška okrajna oblast vrši nadzorovalna pravico nad izvajanjem te naredbe in more torej posebno odredbe župana in komisije izpreminjati ali razveljavljati.
Glasom § 10. kaznuje politiška okrajna oblast neizpolnjevanje določb te naredbe po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198.
Tovariše in tovarišice nujno prosimo, naj o tej naredbi takoj obvestijo naše kmetovalce, oziroma njih svojce, da si bodo vedeli pomagati.
Poziv vsemu slov. oiileljslvo.
V Ljubljani smo osnovali permanentni učiteljski pomožni odbor, ki se je dal »Rdečemu križu« popolnoma na razpolago in ki bo organizoval in vodil vsako pomožno akcijo med člani in članicami naših organizacij, ki jo bo od njega zahtevalo in smatralo za primerno vodstvo »Rdečega križa«.
Poživljamo tem potom vse tovariše in tovarišice, naj se pridružijo tej naši pomožni akciji in se v ta namen priglase pri predsedniku podpisanega odbora, tovarišu L. Jelencu, Frančiškanska ulica 6, I. nadstropje na levo, ki bo potem imena priglašenih javil vodstvu »Rdečega križa« in jim sporočil odkazano jim nalogo.
Na delo za naše junake, za slavo, moč in čast domovine!
PERMANENTNI UČITELJSKI POMOŽNI ODBOR.
Zborovanje Zveze avilia slovitega iileljslva v levov«.
Dnevi od 22. do 26. julija 1914 so bili lepi dnevi za avstrijsko slovansko učitelj-stvo, krasni naši prazniki. V teh dneh se je vršil v Levovu IV. občni zbor Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, I. vse-ukrajinski shod narodnega učiteljstva z vseh ukrajinskih zemelj in slavje stoletnice rojstva ukrajinskega ljubljenca, genija Tarasa Sevčenke.
V lepih prostorih ukrajinske osrednje učiteljske organizacije »Vzajimna Pomič halyckych i bukovynskych ucyteliv i učy-telok se je zbral dne 23. julija 1.1. ob 9. uri dopoldne odbor Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji na svojo sejo. Bili so navzoči: predsednik M. Hajny, namestniki : Peter Skalicky, Stanislav Nowak, Ma-ryan Jakymovsky, tajnik Jos. Zavada, blagajnik Ivan Stransky in odborniki: L. Jelene, Jan Ludviček, Bohdan Skala, Jos. Smrtka, Gabriel Stalmach in Božena Ze-linkova. Navzoča sta bila tudi državni poslanec Konecny in deželni poslanec mo-ravski J. Havlik. Po predsednikovem pozdravu je prišlo obširno temeljito in zanimivo tajnikovo poročilo, ki se je z velikim odobravanjem vzelo na znanje. Pri bla-gajnikovem poročilu se je vnela daljša debata; sprejet je bil predlog, da se zviša z letom 1916 članarina od 10 na 15 h od vsakega člana in še določi nagrada predsedniku in tajniku.
Nato je prišlo poročilo tovariša Boh-dana Skale: »Sjezd učitelstva slovanske-ho a evropskeho v Praze v 1. 1915.« Po lepem in temeljitem poročilu ifl stvarni debati, v katero so posegli skoraj vsi odborniki, se je sklenilo, da se vrši shod vsega evropskega učiteljstva vseh narodnosti v Pragi meseca avgusta 1915.
Prav zanimivo je bilo poročilo Jana Ludvička o manjšinskih šolah na Dunaju.
Po tem poročilu se je prekinila seja ob eni uri in se nadaljevala ob 2. in pol. Na popoldanski seji se je sklenilo, da se izda »Vestnik Ustredny — Slovanska pedago-gička biblioteka«. Na predlog tovariša Skalickega se izroči delo izvoljenemu sub-komiteju.
O ustanovitvi učiteljskega morskega kopališča ob Adriji poroča koleginja Ze-linkova. Na podlagi zanesljivih podatkov, ki jih je dobila od tovariša Pasiča v Pa-zinu, predlaga, da se ta misel opusti zasedaj, ker bi bili stroški tako ogromni, da jih Zveza ne zmore. Predlog je bil sprejet.
Potem je prišlo poročilo: »V katerem stadiju se nahaja regulacija učiteljskih plač Po posameznih deželah«. Poročali so: Skala, Havlik, Jušynčuk, Zajic, Nowak, Jakymovsky in za avstrijske južne dežele L.
Jelene. Sprejeti so bili predlogi, da'se deluje na to, da se porabijo državni preodka-zi iz malega finančnega načrta v prvi vrsti za regulacijo učiteljskih plač, da se posreduje pri centralni vladi, da izvrše čimprej posamezni deželni zbori regulacijo in da učiteljstvo vztraja pri zahtevi o izpremem-bi § 55., drž. šol. zakona.
Nato je prišel v razpravo predlog tovariša Kam. Buzeka, da se izpremene nekateri §§ načrta državnega šolskega zakona, ki ga je izdelala Zveza. Predlog se izroči v poročanje poročevalcu o načrtu šol. zakona, tovarišu Skalickemu.
Tovariš Smrtka poroča o poslovniku »Skupnega odbora« z Lehrerbundom ter pripomni, da odbor ne deluje, ker se Lehrerbund ne strinja z določili poslovnika, ki jih zahteva Zvezin odbor. Odboru se naroča, da se še dalje pogaja z Lehrerbundom in izkuša doseči skupno delo in skupni nastop v skupnih zadevah.
Po poročilu tovariša Nowaka o »Učiteljski pragmatiki« zaključi predsednik sejo ob pol 8. uri zvečer.
Drugi dan 24. julija ob 8. uri zjutraj se je nadaljevala seja. Določil se je dnevni red za delegacijsko sejo in sestavila kandidatna lista za novi odbor.
Ob pol 10. uri se je nato sešla v Narodnem domu delegacija na svojo sejo. Severne avstrijske slovanske učiteljske organizacije so bile polnoštevilno zastopane po svojih delegatih, avstrijske južnoslo-vanske učiteljske organizacije pa je zastopal tovariš Jelene. Po lepem predsednikovem otvorilnem govoru je pozdravil v navdušenem govoru podpredsednik osrednje ukrajinske učiteljske organizacije tovariš Stronsky iz Levova in še neki drugi ukrajinski tovariš.
Nato je sledilo predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo poročilo in res lepi in zelo zanimivi referati:
Delavni program Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji v prihodnji dobi. Poročevalci: Skalicky, Nowak in Jakymovsky.
Shod slovanskega in evropejskega učiteljstva v Pragi 1. 1915. Poročevalec Smrtka.
Dalje so bili odobreni vsi predlogi, ki jih je bil sprejel odbor in v njegovem imenu priporočal v sprejem tovariš Skala.
Slednjič se je vršila volitev novega odbora. V prihodnji upravni dobi 1914/15 bi moralo po Zvezinih pravilih prevzeti predsedstvo avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo. A ker se vrši v prihodnjem letu 1915. slovanski in evropski učiteljski shod v Pragi, predlaga tovariš Jelene, naj obdr-že predsedstvo tudi v prihodnji dobi 1914/15 tovariši Cehi. Enako izjavo je podal v imenu ukrajinskega učiteljstva tovariš Jakymovsky, ki bi za Jugoslovani morali prevzeti predsedstvo. Izjava obeh delegatov se je vzela na znanje, zato je bilo izvoljeno dosedanje predsedstvo; tudi v odboru so ostali isti člani, le tovariš Opa-sič je bil nanovo izvoljen.
Po sklepnem govoru zaključi predsednik delgacijsko sejo ob 2. uri popoldne.
Popoldne istega dne smo ogledovali mesto Levov in njegove znamenitosti. Posebno nas je zanimal ukrajinski »Narodni muzej«.
Krasno je uspel prvi shod vsega ukrajinskega učiteljstva dne 25. in 26. julija 1914.
Velika dvorana v Narodnem domu je bila že pred 9. uro natlačeno polna inteligentnega ukrajinskega učiteljstva z vseh ukrajinskih pokrajin. Navzočih je bilo mnogo gostov in več ukrajinskh državnih poslancev.
Predsednik Jakymovsky otvori shod in govori pozdravni govor. Nato so pozdravili shod: predsednik Zveze slov. učiteljstva v Avstriji, tovariš Hajny; v imenu čeških učiteljskih organizacij tovariš Skalicky; v imenu avstr. jugoslovanskega učiteljstva tovariš Jelene; slednjič govori ukrajinski državni poslanec in odposlanec ukrajinskega učiteljstva. Vsem govornikom so se prirejale velikanske ovacije.
Po pozdravih se je prešlo na dnevni red. Poročila so se vrstila po vzporedu, ki ga je prinesel »Učit. Tovariš« v 28. štev. Ob pol 2. uri popoldne se je prekinilo zborovanje in nadaljevalo drugi dan ob 9. uri dopoldne in zaključilo po dovršenem dnevnem redu ob 3. uri popoldne.
Pri vseh poročilih je bila dvorana oba dneva natlačeno polna. Občudoval sem na tem zborovanju vztrajnost in tempera-mentnost ukrajinskega učiteljstva.
V soboto zvečer ob pol 9. uri se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma velik slavnostni koncert v proslavo lOOlet-nice rojstva ukrajinskega pesnika in pisatelja, narodnega proroka, velikega Tarasa Sevčenke. Koncert je uspel najlepše. Slavnostni govor je govoril tovariš Jakymovsky, v katerem je opisal žitje in bitje ter delovanje rusinskega ljubljenca Sevčenke.
Po koncertu je bil komers v hotelu »Narodna hostinica«.
Javnost je obveščena o tem povelju: C. in kr. vojaško poveljništvo v Gradtu. Prez. št. 8349. Nagli sod.
V Gradcu, dne 7. avgusta 1914.
V zmislu § 434. zakona z dne 5. julija 1912. o vojaškem kazenskopravnem postopanju za domobranstvo razglasim
NAGLI SOD
radi hudodelstva zapeljavanja ali pripo-maganja h kršenju prisežene vojaške službene dolžnosti za vojaški teritorijalni okoliš Gradec, to so kronoviner Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko s pokneže-no grofijo Gorico in Gradiško.
Vsakdo se vsled tega kar najresneje svari, kako tako hudodelstvo zagrešiti ker pride vsakdo, ki odslej naprej kako tako hudodelstvo zakrivi, pred nagli sod ter se bo kaznoval s smrtno kaznijo ustre-ljenja.
To povelje se izda vsem vojaškim in domobranskim poveljništvom. kakor tudi namestnijama v Gradcu in Trstu, deželnima vladama v Celovcu in Ljubljani v zakonito razglašenje.
Mattanovich m. p.
G. M.
To povelje so razglasile vse zgoraj imenovane oblasti s pristavkom, da so se z ukazom vsega ministrstva z dne 25; julija 1914., drž. zak. št. 164, postavile civilne osebe, ki so se zakrivile gori označenega kaznivega dejanja proti vojskini moči države, pod vojaško kazensko sodno oblast.
Slovensko učteljstvo v interesu splošne koristi nujno poživljamo, naj tolmači ljudstvu vsebino tega povelja, da se prepreči iz vsega početka vsako kaznivo dejanje ter tako od posameznika in skupnosti odvrne vsaka nesreča. To zahteva ljubezen do domovine in do naroda!
Matere, ki imajo svoje otroke rade, jim dajo za okrep-ČiiO dobrega mleka ; s Kathreinerjevo
Kneippovo : siadno kavo.
Kathrelnerleva m po slovitem
Kathrelnerjevem naflnu napravila Ii najboljšega sladu In |o te 23 tet
zdravniško priznana krepiina pijača.
Prt nakupa ta mora vedno lanio
zahtevali prtetna Kathreinerjeva v zaprtih zavojih i sliko tupolka Knelppa.
Slavna Ha vodstva,
ki so naročila v Učiteljski tiskarni šolskih tiskovin, prosimo potrpljenja, ker jim ne moremo ustreči sedaj takoj s pošiljatvijo naročenih stvari. Pošta v sedanjih dneh ne sprejema pošiljatev v zavojih nad 5 kg; kakor hitro se pa poštne pošiljatve prena-rede, bomo pohiteli z razpoišljanjem. Ona šolska vodstva, ki so v bližini Ljubljane, lahko pošljejo po naročeno blago, ki je že pripravljeno.
Kranjske vesti.
—r— Iz ljudskošolske službe. C. kr.
okrajni šolski svet v Krškem je imenoval Leopolda Namorša za provizoričnega učitelja na petrazrednici v Cerkljah. — C. kr. deželni šolski svet kranjski je imenoval def. učitelja v Radomljah Antona Krištofa za nadučitelja na isti šoli in def. učitelja v Robu Alojzija Koprivca za nadučitelja v Selcih; def. učitelja v Kuteževem Franca Starmana je prestavil na lastno prošnjo v Orehovico; učiteljico v St. Gothartu Frančiško Slapar-Grošeljevo v Olševek in Frančiško Pogačar iz Bukovice v Mavčiče. — C. kr. okr. šolski svet v Logatcu je imenoval Leopoldino Leskovčevo za prov. učiteljico na Vojskem. — Štirirazrednica v St. Petru na Krasu je razširjena v pet-razrednico. — Deželni šolski svet je ime-
noval nadučitelja Ivana Grada za nadučitelja na šestrazrednici v Mostah pri Ljubljani. Na to šolo so bili še imenovani nad-učitelj v Polhovem gradcu Ivan Cepon in definitivni učitelj v St. Petru pri Ljubljani Ivan Arnšek. — C. kr. deželni šolski svet kranjski je imenoval provizorično učiteljico na ljudski šoli v Postojni Ivano De-reani za defmitivno učiteljico istotam; provizorično učiteljico v Dobrem polju Karolino Klečevo in suplentinjo na ljudski šoli na Viču Hermino Petscfoetovo za defiinitivno učiteljico na šestrazrednico v Mostah pri Ljubljani. Nadalje je bila- premeščena Terezija Skuljeva iz Šmarja v Moste. Službo staizamenjali Marija Likar-jeva v St Rupertu in Marija Brolihova ,v Telčah.
—r-— Tečaji v svrho pomožnega sodelovanja pri strežbi bolnikov in v iavni zdravstveni službi. Po vzoru že uvedenih tečajev za pomožne bolniške strežnice se namerava ustanoviti tečaje za. strežni-ke, ki se naj jih udeležijo medicinci prvih semestrov in pa slušatelji drugih fakultet, oziroma visokih šol. Dalje naj se usposobi ljeni kandidati medicine izvežbajo v- svrho pomožnega sodelovanja v javni zdravstveni službi, posebno pri odvračanju epidemij, da v slučaju potrebe lahko sodčku jejo v tej važni panogi javnega zdravstva. — Zaradi tega se vabijo doma bivajoči medicinci in drugi visokošolci, ka niso bili vpoklicani v vojaško službo, da se predstavijo v zdravstvenem oddelku, c. kr. deželne vlade, kjer se sprejemajo priglasi vsak dan od 10. do 12. dopoldne, in kjer je dobiti tudi nadaljna. pojasnila. Na podlagi priglasitev se bo ukrenilo vse potrebno glede teh tečajev.
—r— Dom na Vršiču je zatvorjen zaradi ustavljenega prometa in vladajočih razmer. Tako razglaša Kranjskogorska podružnica Slovenskega planinskega dru* štva.
—r— Neofodačeni sladkor za čebelno jesensko pitanje se bo oddajal okrog srede septembra Naročila sprejema Slovensko osrednje čebelarsko dtuštvo v Ljubljani do 31. avgusta t. 1. Pri naročilu se mora razločno pisati: priimek, krstno imer bivališče, davčni okraj, zadnjo pošto, železniško postajo, število panjev in množino sladkorja (ne več kot 5 kg za panj). Razpošiljal se bo neobdačeni sladkorle v vre-čah po 50 in 100 kg, zato naj sosednji čebelarji ali podružnice naroče. skupno. Le čebelarji,, ki pri naročilu naznanijo, da pridejo osebno po sladkor v Ljubljano, dobe tudi manjšo množino. Cena se naznani v kratkem.
—r— Izdajanje lista »Slovenski Branik« je državna oblast ustavila^ Ustavila je tudi izdajanje »Slovenskega Ilastrova-nega Tednika«. Oba lista je tiskala Učiteljska tiskarna.
—r— Ljudska knjižnica Narodne Čitalnice v Kranju ostane do preklica zaprta. Vsi oni, ki imajo knjige izposojene in jih še niso vrnili, se nujno prosijo, da jih takoj prinesejo nazaj.
—r— Razpis učiteljske službe.. Na
enorazredni ljudski šoli v Blagovici v okraju Kamnik se razpisuje učiteljska služba z zakonitimi prejemki in sicer z omejitvijo na moške prosilce v stalno nameščen je. — Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 10. septembra 1914. — V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščali prosilci morajo z zdravniškim izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko služb».
Štajerske vesti»
—š— Iz Gornjega grada poročajo »Slovenskemu Narodu«; Okrajni šolski svet gornjegrajski je ukazal nekemu tu-okrajnemu šolskemu vodstvu, ki ni rešilo nemškega dopisa od sodnije, češ, da. slovenski uraduje, do mora dotični dopis na vsak način rešiti.
—š—- Iz Celja s nam poročajo : V-četrtek preteklega tedna se je vršilo po mestu splošno nabiranje za »Rdeči križ«. Ti darovi so šli za mestno podružnico »Rdečega križa«. Obenem je uredila okoliška podružnica »Rdečega križa« pouk za obve-zovanje in sploh oskrbo ranjencev; ki se vrši ob večerih v »Narodnem< domu«. Obiskuje ga veliko število gospa in go-spodičen iz vseh mestnih slovenskih družabnih krogov.
—š— Poučni tečaj. Na deželni vmi-čarski šoli v Silberberou pri Lipnici se vrši od 2. do 5. septembra praktični:in teoretični tečaj o spravljanju in prodajanju sadja. Prijave na ravnateljstvo pod običajnimi pogoji.
—š— V letovišča Rogaški Slatini se
bo glasom sklepa štajerskega deželnega odbora sezona ob znižanih cenah nadaljevala. Promet na lokalni železnici Grobel-no - Rogatec je ostal neizpremenjen.
Goriške vesti.
—g— Zaključek gospodinjske šole.
Pretekli petek je bil zaključen italijanski oddelek gospodinjske šole, ki se je vršila na deželni kmetijski šoli v Gorici.
—g— Občni zbor Goriškega kmetijskega društva, ki je bil prvotno določen na 6. t. m., se je preložil na nedoločen čas.
—š— Slovenski odsek Deželnega pomožnega društva Rdečega križa v Gorici je sestavljen tako: Bežek Viktor, c. kr. ravnatelj slovenskega moškega učiteljišča, Fon Josip, državni in deželni poslanec, Ipavec Andrej, c. kr. profesor, dr. Kobal Ignacj, katehet in stolni vikar, Kopač Jernej, tvomičar, dr. Novak Ivo, odvetnik, dr. Josip Srebrnič, profesor bogoslovja. Slovenski odsek razvija najživahnejšo in Uspešno delavnost.
—g— Ravnateljstvo c. kr. slovenske državne gimnazije v Gorici je izdalo oklic na svoje učence, v katerem pravi: V teh usodepolnih časih kliče sveta dolžnost tudi vas, ljubi učenci, da sveto služite sveti domovini. I. Na kmetih pomanjkuje sedaj delavcev. Vi, ki ste v mestih in trgih doma in nekoliko starejši, prosite svoje starše, oziroma njih namestnike, da naj vas pošiljajo ven na kmete, kjer se poprimite vsakega kmetiškega dela, ki je primerno vašim telesnim močem. II. Podpirajte — in to storite vsi — »Rdeči križ«, ki zbira darove za vojake, v boju za domovino ranjene ali obolele. Ravnatelj stvo bo pobiralo te darove vsak dan od 9.—10. ure v pisarni ali pa sprejemalo po pošti ter jih naposled z imenikom darovalcev oddalo tukajšnjemu deželnemu pomožnemu društvu »Rdečega križa«. Pomagajte, dragi moji učenci, iz ljubezni do Boga, iz ljubezni do domovine, iz ljubezni do bližnjika! — Vladni svetnik dr. J. Bezjak.
—g— Dne 7. t. m. so pokopali v Gorici tov. Antona Klanjščka, vpok. naduči-telja. Doživel je starost 65 let. Pred par dnevi ga je zadela kap; umrl je v tukajšnji bolniščnici. Doma je bil iz Št. Ferjana. Služboval je na Štajerskem. Bil je vrl mož in zgleden učitelj. Naj počiva v miru!
Splošni vestnik.
Cesar časopisju. Korespodenčni urad poroča: Njegovo Veličanstvo cesar je blagovolil izraziti svoje živo zadoščenje nad postopanjem časopisja Avstrije in Ogrske v sedanji evropski krizi, ki kaže pravilno patritotično razumevanje. Njegovo Veličanstvo je zunanjega ministra grofa Berchtolda pooblastilo, da to sporoči splošni javnosti.
Odgoditev in prekinjenje izvršitve kazni na prostosti in možnost oprostitve od kazni. »Wiener Zeitung« priobčuje.cesarsko naredbo z dne 7. avgusta o odgp-ditvi in prekinjenju izvršitve kazni na prostost in Najvišje cesarsko lastnoročno pismo na justičnega ministra: Glasom Moje odredbe z današnjega dneva je izvršitev kazni na prostosti odložiti ali prekiniti, v kolikor te kazni ne presegajo 6 mesecev in jih imajo odsedeti osebe, ki so glasom razglasa o mobilizaciji obvezani, službovati v skupni vojski, domobranstvu ali črni vojski. Imam namen, da odpustim tem osebam kazni na prostosti ali še neizvr-šeni ostanek teh kazni, če bodo svoje vojaške dolžnosti zvesto izpolnile.
Razredna loterija. Dunaj, 1. avgusta. Glede na vprašanja občinstva se izjavlja, da vojni dogodki igralnega načrta razredne loterije nič ne izpremeni. Žrebanje IV. in V. razreda se izvede ob določenem terminu, dobitki se izplačajo ob določenih rokih.
Koliko podpore dobijo družine vpoklicanih vojakov? Žena dobi na dan 1 K
20 v, otroci pod 8. letom po 60 v. Ako je vpoklicani imel starše in jih podpiral, dobe tudi po 1 K 20 v dinevno. Vsi otroci, stari nad 8 let, dobe po 1 K 20 v dnevno. Podpore se plačujejo vnaprej vsakega 1. in 16. v mesecu.
Pazite najstrožje na vse tuje osebe, ki pridejo v občino, zlasti pa na one, ki se sumljivo klatijo okolo javnih poslopij, brzo-javov, železnic in drugih v vojaškem ozi-ru važnih naprav. Vsako tako osebo naj se ustavi in od nje zahteva, da se legitimira. Pri najmanjšem sumu, da more biti do-tičnik nevaren javni in zasebni lastnini ter vojaškim interesom, naj se ga takoj prime in odvede na najbližjo orožniško postajo, slučajno ga je internirati na varnem kraju toliko časa, dokler ne pridejo orožniki. Kot načelo naj velja, da se nobenega tujca v občini ne sme pustiti toliko časa brez nadzorstva, dokler se ni izkazal, kdo je in od kod, da je nesumljiv. Nikogar naj ne premoti boljša obleka ali pa ljubeznivi laskajoči se nastop. Patriotična dolžnost vsakega je, po svojih močeh pripomoči, da se domovina zavaruje in brani. Zaradi tega naj občinstvo samo pazi na vse, kar se v občini in po raznih krajih
izrednega godi. Po naši domovini se klati nekaj sumljivih, prav nevarnih elementov, ki imajo sovražnikov nalog, vznemirjati prebivalstvo in škodovati javnim napravam, zlasti železnici in pa zbirajoči se armadi. Take zločince se bo naredilo neškodljive, ako vsak občan stori svojo dolžnost in s skrajno pazljivostjo pripomore do tega, da se jih pravočasno prime. Končno še omenjamo, da ni izključeno, da se bo v bodočih dneh tuintam videl kak zrakoplov. Vsakdo, ki tako zračno plovilo opazi, naj takoj naznani glavarstvu ali pa najbližji orožniški postaji. Ko bi se zračno plovilo spustilo na tla, naj se dotične osebe takoj prime in pa reči, ki bi jih imeli s seboj, toliko časa zadrži, dokler ne pride na lice mesta orožništvo ali pa vojaštvo. —• V interesu splošne koristi je, da tovariši in tovarišice naše ljudstvo takoj o tem po-uče!
Razglas. Kdor naznani ali izsledi po-škodovalca brzojavnih, oziroma telefonskih prog, dobi po izvršeni obsodbi storilca nagrado 400 kron. C. kr, poštno in brzojavno ravnateljstvo.
Izjemne določbe v pravnih zadevah. »Wiener Zeitung« razglaša cesarsko naredbo glede izjemnih določil pri postopanju v meščanskih pravnih zadevah, tičočih se vojaških oseb in njim enakih. Odredba ima namen varovati vpoklicane proti ek-sekuciji, zaradi katere se jim odvzame posest premakljivih stvari ali uživanje plače.
Državni zakonik od 3. avgusta t. 1. prinaša cesarsko naredbo, s katero se prepoveduje priobčevanje vesti v listih o oboroženi moči Nemčije.
Socialistični poslanec — prostovoljec v armadi. Korespodenčni urad poroča: Kako globoko je prodrlo med socialnimi demokrati spoznanje o potrebi državne obrambe, priča dejstvo, da se je glasom poročila dunajske »Reichsposte« javil prostovoljno za vojaško službovanje tudi socialistični moravski deželnozborski in bivši državnozborski poslanec Niessner.
Vplačevanje davka za časa vojne. V nekaterih krogih prebivalstva je razširjeno napačno mnenje, da se davki med vojno ne bodo pobirali. Finančna ravnateljstva razglašajo, da ni nobene izpremembe glede zapadlosti in dolžnosti vplačevanja ter da je s cesarsko naredbo od 1. avgusta t. 1. izdani moratorij le odložitev izpolnitve plačil. Plačati se morajo pridobninski dohodninski in rentni davki, ki so zapadli dne 1. junija in 1. julija in koncem julija in vsakega poslednjega meseca zapadli zemljiški in hišni davki, da se izogne ekseku-ciji in da ni treba plačati obresti, seveda po zapadu roka. Ako plačilni nalog za leto 1914. še ni dostavljen, se ima vplačati po izmeri prejšnjega leta. Prebivalstvo mora biti na jasnem, saj je pokazalo svoj patriotizem v tem izrednem slučaju, da država, ki jo čakajo sedaj velike finančne zahteve, ne more pogrešiti svojih rednih davčnih dohodkov. Patriotična dolžnost državljanov je, da kolikor mogoče hitro plača dolžne davke, pristojbine in druge vloge.
Bombardiranje v vojni. Po mednarodnem pravu se smejo za vojne bombardirati samo utrjena mesta, vasi in stavbe. — Preden se začne obstreljevanje, mora poveljnik poizkusiti vse, kar je v njegovih močeh, da obvesti mestno poglavarstvo. Pri obstreljevanju je paziti na to, da se po možnosti prizanaša stavbam, ki so namenjene bogoslužju, umetnosti, znanosti in dobrodelnosti, potem bolniščnicam in pa shrambam za ranjence, izvzemši, ako se porabljajo take stavbe za vojne namene. Dolžnost prebivalcev obleganih mest pa je, da zaznamujejo take stavbe z vidnimi znamenji, katere je treba prej naznaniti onim, ki oblegajo.
Vojni ujetniki. V današnjih vojnah se smatra vojno ujetništvo kot sigurnostni zapor na škodo življenja, zdravja in imetja ujetega sovražnika. Vojskujoča se država sme z ujetniki storiti vse, kar se ji zdi potrebno, da ti ne pobegnejo. Lahko jih uporabi za pristojna dela, vendar pa mora skrbeti za njihovo telesno vzdrževanje na način, ki odgovarja stanju, ki so ga zavzemali ujetniki v svoji vojski. Ujeti častniki morajo dobivati tudi svojo plačo, ki jo mora njihova vlada potem povrniti.
Ogrski slušatelji medicinskih študij za postrežbo ranjencev in bolnikov. »Bu-dimpester Korrespondenz javlja: Povprečno večje število slušateljev budimpe-štanske medicinske fakultete, ki znaša približno 3000 slušateljev, je pod orožjem. Od ostalih se jih je priglasilo do sedaj okolo 450 za prostovoljno postrežbo bolnih in zdravniško pomoč. Med temi so tudi druge narodnosti, posebno Rumuni.
Češko kočo pod Grintavcem v Savinjskih planinah so tekom preteklega tedna zatvorili.
Mesto Berlin zgradi občinsko knjižnico, ki bo stala poldrug milijon mark. Zgraditi namerava tudi palačo za svojega župana, ki bo stala 300.000 mark. V knjižnici bosta začasno nameščena tudi zbirka slik in mestni arhiv. Berlin je štel meseca
aprila letošnjega leta 2,061.000 prebivalcev. Prebivalstvo nazaduje, kar provzro-čajo gospodarske razmere in draginja stanovanj. Nasproti temu pa narašča okolica — Veliki Berlin.
Koliko bi veljala evropska vojna? Profesor dr. C. Richet je izračunil, da bi stala evropska vojna vsak dan 250 milijonov. Preživljanje čet bi stalo 50 milijonov, preživljanje konj 4 milijone na dan; plače na dan bi znašale 17 milijonov kroa
Razgled.
—	Zagrebška univerza je obhajala dne 31. julija 50. leto svojega obstoja.
—	Dekliško šolstvo v Avstriji. Na
vseh avstrijskih gimnazijah je bilo začetkoma letošnjega šolskega leta 101.861 dijakov, med temi 5871 dijakinj. Dekliške li-ceje je obiskovalo na Nižjeavstrijskem 2878, na Kranjskem 342, na Zgornjeav-strijskem 405, na Solnograškem 107, na Štajerskem 211, na Koroškem 145, na Primorskem 1233, na Tirolskem in Predarl-skem 311, na Češkem, z nemškim učnim jezikom 840, s češkim učnim jezikom 1409, na Moravskem, z nemškim učnim jezikom 658, s češkim učnim jezikom 301, v Šleziji 219, v Galiciji 939 in v Bukovini 1416 dijakinj. Vseh dijakinj na dekliških licejih je bilo 11.414.
Raznoterosti.
X Pravila neprisiljene družabnosti.
Holandska kraljica Viljemina jako ljubi neprisiljeno družabnost, ki pa mora imeti seveda gotove meje. Ko je kraljica nedavno izvedela, da se neka mlada dvorna dama pritožuje, da ne ve, kako naj se nasproti kraljici vede, ker ha holandskem dvoru ni nobene gotove etikete kakor na drugih dvorih, je kraljica dotični dvornici poslala malo knjižico s tole vsebino: »Eti-ketna pravila ruske cesarice Katarine. Sedi, kjer ti je ljubo in če ti je ljubo, ne da bi se dal za to stokrat prositi. Odloži pred vratmi klobuk in plašč, obenem pa tudi prevzetnost in ponos. Vsak naj bo vesel, ne da bi postal šumen, zakaj ravno na tem se spozna zares izobražen človek, da se v veseli družbi ne izpozabi. Nihče naj ničesar ne ubije ali poškoduje, ker se s tem žali gospodinjski čut. Nihče ne sme preveč ali preglasno govoriti, da ne žali sosedovih ušes, nihče naj pa tudi ne šepeče, da drugim ni treba preveč napenjati sluha. Prepir naj se vodi brez ognja in strasti, in če je prepir provzročil majhno jezo, naj se ob slovesu popolnoma pozabi. Gostiteljev dom bodi nevtralno torišče, kjer ne sme biti zvijač in zahrbtnosti in škodoželjnih prizadevanj.« Pod te vrstice se je kraljica podpisala, češ, ta pravila bi lahko veljala na vsakem dvoru, vsekakor pa veljajo na njenem.
Zakanodajstvo proti alkoholizmu.
V letu 1912.—1913. je nastopilo zako-nodajstvo proti alkoholizmu v mnogih državah. Najradikalnejše so nastopile Združene države v Severni Ameriki. Mnoge države imajo že sedaj prepoved, da se v njih ne sme alkohol niti izdelovati, niti točiti in prodajati. Toda tej prepovedi so se izognile s tem, da so kupovali alkohol drugod, kar je bilo dovoljeno. Sedaj pa se more tudi to prepovedati po zakonu Keny-on-Sheppard-Webbovem iz leta 1913. V Evropi je alkohol popolnoma prepovedan na Islandu. Od 1. januarja 1913 velja zakon, ki določa, da smejo obstoječe gostilnice prodajati alkoholne pijače še do 1. januarja 1915. Od tega časa je prepovedana prodaja alkoholnih pijač, toda le takih, ki imajo čez 21/6% alkohola. Na Škotskem je bil lani sprejet zakon, ki daje od 1. 1920 nadalje občinam pravico, da glasujejo o podeljevanju koncesij. Glasovati se mora, če zahteva to najmanj 10% vseh h glasovanju opravičenih občinarjev. Na dan glasovanja morajo biti zaprte vse gostilnice. Ako se naj glasuje o zatvoritvi vseh go-stilnic, mora biti navzočih 35% volilcev in za zatvoritev mora biti oddanih 55%. Zakon tudi določa, da lastniki zaprtih gostil-
nic ne dobe nikakršne odškodnine. — Novi zakon v Luksemburgu predpisuje, da se mora za otvoritev nove gostilnice plačati taksa 200—3000 frankov. V občinah, kjer pripada ena gostilnica že na 200 ali manj oseb, je taksa še enkrat tako visoka. V občinah, kjer pripada ena gostilnica na 150 oseb, se ne sme dati nobene nove koncesije. Gostilnice morajo biti zaprte ob 11. ur ponoči. Osebam, ki še niso stare 17 let, je prepovedano hoditi v gostilnice. — Na Danskem je v veljavi zakon, po katerem se ne da koncesija za vse življenje, temveč le za 5 let. Na vsakih 350 prebivalcev sme pripadati le ena gostilnica. Pri tem pa ne sme biti v nobeni občini število gostilnic večje kot je bilo 1. januarja 1912. Osebam, ki še niso dopolnile 16. leta, se ne smejo prodajati alkoholne pijače. — Na Švedskem je bil sprejet zakon, zaradi katerega so občine in država popolnoma neodvisne od dohodkov iz alkohola in ki daje občinam pravico, da pošiljajo v sanatorije pijance, ki ogrožajo javno varnost, ki ne skrbe za žene in otroke ali pa ki so v breme rodo-vini. Razentega pripravljajo zakon, podoben omenjenemu na Škotskem. Italijanski parlament je sprejel zakonsko predlogo, da se ne sme podeliti nove koncesije v občinah, kjer pripada ena prodajalnica, vštevši pivo in vino, povprečno na 500 prebivalcev. Osebe, ki so bile dvakrat kaznovane zaradi pijanosti ali za delikt, izvršen v pijači, izgube za pet let volilno pravico in se črtajo iz seznama porotnikov. Osebam, ki niso dopolnile 16. leta, se ne smejo prodajati alkoholne pijače.
Alkohol in otroci.
Kako jako škoduje uživanje alkohola našim ottokom, posebno pa njihovemu telesnemu zdravju, o tem je govoril priznani štrasburški profesor dr. Schlesinger na saksonskem kongresu za brezalkoholno vzgojo mladine sledeče: Otroški zdravnik in posebno šolski zdravnik zasledi alkohlizem in zastrupljenje pri otrocih na trojen način: kot podedovano de-generacijo pri otrocih pijancev, ki so če-stokrat v telesnem, duševnem in nravnem oziru manjvredni; drugič kot pijanost nezgodo, ki je v otroški dobi smrtnomevar-na; tretjič in predvsem kot kroničen, pravi alkoholizem pri opetovanem, več ali manj rednem uživanju manjših in celo najmanjših množin alkoholnih pijač. To se opaža že pri dojenčkih. Od piva, ki ga zauživa doječa mati ali dojilja, gre, čeprav majhen del v materino mleko, kar prav lahko slabo učinkuje na dojenčka. Doječi materi ni treba piti piva, posebno tedaj ne, če ni bila že prej navajena piva. Nadalje je grda navada, namočiti cucelj v vino, da se dojenčka pomiri, ali pa dati nekoliko alkohola v steklenico, da se ga uspava. Nadalje znanstveno ni opravičeno, dajati slabotnim, suhim, slabokrvnim otrokom ali pa onim, ki nimajo teka, piva in vina, na primer tokajskega vina, kot hranilno sredstvo ali pa v ta namen, da bi se okrepčali ali dobili tek. Takim otrokom to škoduje. Popolnoma nepotrebno in škodljivo je, če se otrokom kakršnekoli starosti daje pivo ali vino pri jedi. Posledica tega je, da izgubi otrok tek ini da dobi razne bolezni na prebavilih, nadalje da zaostane v razvoju, da ima manjšo odporno moč proti nalezljivosti, da zboli na živcih, da se mu zmanjša razumljivost, sploh da se mu zmanjšajo vse duševne zmožnosti in da si pokvari značaj. Vsako uživanje se more v tem ozru imenovati zlorabo. Predpogoj za uspeh brezalkoholne vzgoje mladine pa je vzorno življenje staršev.
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA.
Zaradi aktualnosti dogodkov in dopisov smo morali svoj list izdati tudi še ta teden. Odslej ga bomo izdajali vsakih 14 dni, dokler se ne vrnejo normalne razmere. (Glej naše naznanilo na prvi strani današnje številke!)_
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
IWSE- Agitirajte za svoje glasilo! Pridobivajte mu novih naročnikov /
' i......■i«»—a—mmxmm............ ■	-,\
• Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko	,	O
A. Sc E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
obstoji od leta 1883.	^
Vzorci poštnine prosto!	C	Izredno nizke cene!