OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 13, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 157 Časnikar obtožuje ameriškega generala Lee-a v Sredozemlju Poživlja Eisenhowerja, da poseže v položaj in napravi konec "škandaloznim razmeram" Reporter "United Pressa" Robert C. Ruark objavlja serijo člankov iz Leghoma v Italiji, v kateri naperja proti ameriškemu komandantu gen. John G. Lee-u v Sredozemlju obtožbo, da se obnaša kot kak orientalski potentat, in da so vojaki, ki so podrejeni njegovi komandi, izpostavljeni najrazličnejšim šikanam. Ruark piše, da so ameriški vojaki v Italiji vsled tega skrajno nezadovoljeni, in da med njimi obstoja splošna demoraliza-cija. Oficirji na glavnem stanu se valjajo v razkošju, imajo najboljšo hrano, krasna stanovanja in veseljačenje med njimi je splošno. Nasproti temu, piše Ruark, pa dobivajo navadni vojaki skoro neužitno hrano, njih bivališča , so zanemarjena, nobenih priUk nimajo za razvedrilo, in vojak, ki bi iz daljave 100 jardov ne salutiral oficirju, je v nevarnosti, da ga zadene stroga kazen. Časnikar Ruark odprto pozi-ya gen. Eisenhowerja, da kot šef armadnega generalnega štaba poseže v situacijo in napravi konec razmeram, o katerih pravi, da so škandal za armado Zedinjenih držav. MacARTHUR PRIDE NA MIROVNA POGAJANJA? WASHINGTON, 12. avgusta _Gen. Douglas MacArthur se v jeseni utegne vrniti v Zedinjene države in sicer, da se udeleži pogovorov glede japonske mirovne pogodbe. Državni oddelek je povabil Rusijo in ostalih devet držav sveta za Daljni vzhod na predkonferenco, ki naj bi se vršila v Washingtonu ali pa San Franciscu. MacArthur bi na ti predkon-ferenci %)odal poročilo o svojih skušnjah kot vrhovni zavezniški komandant okupirane Japonske. Med Jugoslavijo in Nemčijo je sklenjena trgovinska pogodba Za okupacijski zoni so sporazum podpisali Angleži in Amerikanci BEOGRAD, 12. avgusta—Angleški in ameriški predstavniki, ki želijo obnoviti ekonomijo zapadne Nemčije, so danes sklenili z Jugoslavijo trgovinsko pogodbo v znesku $100,000,000. To je že tretji sporazum, ki* -- so ga Angleži in Amerikanci sklenili v teku zadnjega meseca z deželami vzhodne Evrope. Pred tem sta bili podpisani pogodbi s Cehoslovaško in Finsko. Sedanji sporazum z Jugoslavijo je podpisan za angleško in ameriško okupacijsko zono Nemčije. Jugoslavija namerava kupovati v teku naslednjih štirih let industrijske izdelke od blaga pa do plavžev. Jugoslavija bo pošiljala hrano in sirovine Načelnik ameriške delegacije Don D. Humphrey je izjavil, da utegne kupovanje jugoslovanskih pridelkov biti nekoliko znižano in sicer vsled vrste pridelkov, ki jih Jugoslavija želi prodati Nemčiji v zameno za nemške izdelke. Jugoslovani so predlagali, da prodajo Nemčiji kot glavne produkte drago hrano, kot konzervirano meso, prašiče in mast, kar pa si, po mišljenju Hemphreya, Nemci ne morejo dovoliti. Jugoslovani so predložili tudi nadaljni seznam stvari, ki so jih pripravljeni prodati Nemcem. Na seznamu je vključen trd les, antimonij, baker, magnezij, pi-rit, slado (rusko steklo) in nekaj kroma (prvine). "Dejansko ni odrejena vsota v tem sporazumu," je izjavil Humphrey, "toda Jugoslovani so izrazili željo za kupovanje strojev, ki jih rabijo za njih petletni načrt, v znesku $100,000,-000. Mi smo se enostavno sporazumeli glede okvirja, v katerem se bodo sklepali pogodbe z nemškimi zasebnimi podjetji." Angleški in ameriški pogajalci so prišli v Beograd na pova- Poljska in Rusija imata načrte, da povežeta Baltiško in Črno morje SZCZECIN, Poljska, 12. avgusta—Sovjetska zveza in Polj-ska se ukvarjata z načrti, katerih cilj je, da se s povezavo reke Odre z Donavo omogoči plovbo iz Baltiškega v Črno morje. Pri teh načrtih je edina ovira čeno Poljski, je še vedno sporno ozemlje, navzlic temu, da je na konferenci v Jalti bil dosežen sporazum, da se Poljski, ki naj bi odstopila Rusiji 46 odstotkov svojega predvojnega ozemlja, v zameno da ozemlje, ki se je pred ameriška postojanka na gor- vojno nahajalo v vzhodni Nem- njem toku Donave pri Linzu v Avstriji. Toda Poljaki in Rusi ciji m katerega površje znaša tri četrtine tistega, kar ga je računajo, da bo ta ovira odklo- Poljska odstopila Rusiji. Na njena, predno bodo njih načrti v detajlih ustvarjeni. Reka Oder, ki se pri Szczecinu (bivšemu Stettinu) izliva v Baltiško morje, pomeni za vzhodno zadnji konferenci ministrov za zunanje zadeve, ki se je vršila V Moskvi, pa je ameriški državni tajnik Marshall izjavil, da Zedinjene države še niso pristale bilo jugoslovanske vlade in so pogodbo podpisali po pogajanjih, ki so se vršila manj kot en teden. Green prepričan, da bi bit Taft poražen pri volitvah L 1948 Prerokuje, da bi Taft doživel najhujši poraz za predsedniški urad SAN FRANCISCO, 11. avgusta—Predsednik Ameriške delavske feedracije William Green je pred Mednarodnim bratstvom prevoznikov pozval republikansko stranko, naj nominira senatorja Robert A. Tafta za predsedniškega kandidata pri prihodnjih volitvah, tako "da bomo vedeli, pri čem smo." "Brez oklevanja lahko prerokujem, da bo vsaki delavski glas, ki bo oddan za Tafta, oddanih 100,000 delavskih glasov proti njemu," je rekel Green. "Nadalje prerokujem, da bo Mr. Taft doživel tak poraz, kot ga ni doživel noben kandidat za predsedništvo Zedinjenih držav." Predsednik ADF je obljubil, da bo delavsko gibanje uporabilo vsako unčo svoje energije, da izvrši popolno čistko v prihodnjem kongresu. Na shodu je govoril tudi voditelj unije prevoznikov Daniel J. Tobin, ki je v svojem govoru vrgel v en koš Sovjetsko zvezo in Taft-Hartleyev zakon. (Kakšne zveze ima Sovjetska zveza s tem zakonom v poročilu ni omenjeno. Tobin je v svojem govoru napadel Rusijo in se poslužil z običajnimi propagandnimi izrazi). Evropo isto, kar reka Rajna po- |na sklepe konference v Jalti in meni za zapadno. Po načrtih bi' dal vedeti, da bodo zahtevale re- se Odro povezalo z Donavo vzdolž tako imenovane "naravne meje slovanskih držav." Szczecin, kot tudi bivšo ozemlje Reicha, ki je sedaj priklju- Prva pevska vaja Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. se bo vršila V ČETRTEK OB 5. URI POP. Poučevala bo Mrs, Anna Vadnal Starši so prošeni. da pošljejo svoje olroice, da se ohrani lepo slovensko petje. VIZIJO sedanjih mej v korist Nemčije. Poljaki že čistijo svoja nova področja. Očitno je, da se ne ozirajo mnogo, če bo Amerika odobrila te meje ali ne. Iz bivše nemške Pomeranije so Poljaki pregnali še okrog 429,000 Nemcev, • toda nekoliko milijonov Nemcev je zbežalo, ko so ruske čete napredovale proti Nemčiji. Na ozemlju je koncem julija bilo še kakšnih 120,000 Nemcev in ko tudi ti odidejo, bo Pome-ranija, odnosno poljsko Primor-je (Pomorze), popolnoma poljska pokrajina. Vlada obeta vojno proti profitarjem WASHINGTON, 12. avg. -Justični tajnik Tom Clark je danes naznanil, da bo vlada podvzela akcijo v svrho prose-kucije posameznikov in korpo-racij, ki z nepostavnimi dogovo ri povzročajo draginjo živeža, oblačil in gradbenega materiala. Clark je dal razumeti, da se bo poslej v vseh takih primerih nastopilo. z vso strogostjo in da obtoženci ne bodo ušli z globami, kakor v preteklosti, temveč da se bo v vseh slučajih dokazane krivde zahtevalo zaporne kazni. Vlada se je odločila za strožjo akcijo na podlagi ugotovitev, katere je napravil proti-trust-ni oddelek justičnega depart-menta, je dejal Clark. FURLAN IN DVA DRUGA OBTOŽENCA OBSOJENI NA SMRT V LJUBLJANI PRAGA^ 12. ivg. — Jugoslovanska novinarska agencija "Tanji^" je danes poročala iz j Ljubljane, da so bili trije obtoženci, ki so bili obtoženi! vohunstva proti Jugoslaviji za tuje države, obsojeni ua smrt z ustrelitvijo, 12 pa je dobilo zaporne ka/ni. , Na smrt so Uli obsojeni inženir Nago(^, profesor Boris Furlan in Ljubo Širc. Koliko let zapo% so dobili ostali, poročilo ne omenja. Pri obravnavi, ki se je začela 4. avgust^, je bilo prineseno na dtn, da j® skupina dajala hformacije ameriškim i n britanskim zastopnikom, pomagala vojnim zločincem pri njihovem begu in del&ia roka v roki z Jugoslovani v inozemstvu za nas^^Q prevr-nitev republike. Angleška vlada izvojevala veliko T parlamentu Nov grob JOHN JAMNIK Kot smo včeraj, poročali, je preminil včeraj zjutraj ob 7:15 uri John Jamnik, p. d. Novakov, star 56 let. Stanoval je na 6205 Edna Ave. Dorna je bil iz Nove vasi, Višnja gora, odkoder je prišel v Anieriko leta 1907. Zadnje čase je bolehal in je delal za nočnega čuvaja. Bil je član društva Janeza Krstni-ka št. 37 ABZ in podr. št. 6 SMZ. Tukaj zapui#«. soprogo Alojzijo, rojeno Poller, doma iz Stranske vasi, f^a Zatična, dve hčeri Rozalio inVilmo, brata Antona v Aurora Minn., tri nečake v Minnesoti,kjer je pokojni živel 17 let, fi kjer ima mnogo svojih rojak'V in prijateljev. Truplo bo joloženo na mrtvaški oder nocd ob šestih in pogreb Se bo vrjl v soboto zjutraj ob 10. uri } Grdinove-ga pogrebnega zavola v cerkev sv. Vida ter nato pokopališče Calvary. Šla v smrt, kef bi se morala seliti S strelom v usta j® izvršila včeraj samomor M#- Marietta Ball, stara 77 let, kije bila najdena mrtva v spalf*^! svojega stanovanja na 24f Overlook Rd. v Cleveland »ights. Gospodar je žensko jred štirimi dnevi obvestil, da se mora v teku treh dni seliti, Jrugače da jo bo s tožbo iztirajiz stanovanja. ZA PETKOVA SE ZAHTEVA SMRTNA KAZEN SOFIJA, 12. avgusta—Državni tožilec je danes zahteval smrtno kazen za Nikolaja Petkova, bivšega voditelja kmečke stranke, ki je obtožen, da je hotel strmoglaviti bolgarsko Ijud-'sko vlado. DomaČe vesti Busi nadomestijo kare V soboto bodo busi nadomestili vozove poulične železnice na Broadway, medtem ko se bo busna postrežba na Wade Park Ave. od ponedeljka naprej povečala. Ob nedeljah in praznikih bodo busi tudi nadomestili vozove ulične železnice na Fair-mount bulevardu. Obstrelil mater V policijskem zaporu se nahaja 19-letni Ronald Harris, iz 10117 Superior Ave., ki je v pijanosti obstrelil svojo mater ter policiji grozil z revolverjem, ko je prišla, da ga aretira. Mati pravi, da je sin ob 3. uri zjutraj začel divjati ter zahteval, da mu pusti iti v cerkev, da se bo "izpovedal svojih grehov." Rekla je, da ni namenoma streljal nanjo. Vile rojenice V nedeljo večer so se zglasile vile rojenice prf družini Mr. in Mrs. Frank Marolt na 1005 E. 145 St., in pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko. Dekliško ime matere je bilo Helen Seketa. Tako je Mrs Marolt iz Argus Ave. postala "grandma" kot tudi prvikrat sta Mr. in Mrs. Joe Seketa iz Benld, 111., postala stari oče in stara m^ti. Čestitamo! Dram. zbor "Verosek" Nocoj ob osmih se vrši redna seja dramskega zbora Anton Verovšek v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se vse člane in članice in one, ki se zanimajo* za dramatiko, da se udeležijo. Obtožbe proti bob^cam V teku zadnjih ^r mesecev je 10 članov, ki plačujejo zavarovalnino za bolnišP postrežbo (hospitalization), if perilo pri tožbe proti petim )olnišnicam, da so jim bili predl'^eni računi za postrežbo v dra^l^ sobah za enega bolnika, v kA^re so bili postavljeni, ker boP^^^^ce niso imele na razpolago fnejsih prostorov, do katerih P l^Hi upravičeni po kontrakt'- Prizadete bolnišnice so Glen^iH®' University, Mt« Sinai in (frače v Cle-velandu in St. Joh''® v Lorai-nu. Ta situacija je jastala vsled pomanjkanja postej bolnišnicah. Uradniki zveze so v tej zvezi včeraj izji^ili, da ako prizadete bolnišnic« denarja, ki so ga nepravilno Iztirjale, ne bodo vrnile, bodo izobčene iz zveze. Iščejo sorodnike Iz urada Ameriškega rdečega križa smo prejeli prošnjo, da bi potom, objave poizvedeli za naslove sledečih, z a katere povprašujejo sorodniki v stari domovini: Matija Stefančič, doma iz Tihovo Razkrižje, Delnice, sin Juraja in Marije, rojene Cr-nič; ^eter Krejcik, doma iz Pa-kraca, ki je prišel v Ameriko v maju 1923 in za katerega se ve, da je nekoč živel v Parma, O.; Marija Kaligarič. Če omenjeni sami to čitajo ali pa če kdo ve kje se nahajajo, se prosi, da sporočijo na Rdeči križ, 1227 Prospect Ave., Cleveland 15, O. Raznašalca iščemo Po debatah, ki so trajale 17 ur, je bila zakonska predloga premierja Attleeja odobrena LONDON, 12. avgusta—Angleški parlament je po debatah, ki so trajale nepretrgoma skozi 17 ur, odobril nuj-nostno zakonsko predlogo, ki bo dala vladi skoro neomejeno oblast nad industrijo in delavstvom. Zakonska predloga je bila*-------- V okolici Donald Ave., Lock-year in Cornelia Ave. potrebu-jemo raznašalca za "Enakopravnost." Prosimo starše in naročnike v dotični naselbini, da če vedo za kakega dečka ali deklico, ki bi zanesljivo, dostavljal naročnikom list, da sporočijo v ui'adu na 6231 St. Clair Ave. ali pokličejo HE 5311. Naročajte, širiti čitajte "Enakopravnost!" Seja Slov. demokratskega kluba 32. warde Jutri zVečer (v četrtek 14. avgusta) se bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. vršila seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde, na katero so vabljeni vsi člani in državljani. Seji bosta prisostvovala med ostalim tudi člana mestne zbornice Ed Kovačič in Ed Pucel. odobreifa s 178 proti 63 glasovom, ter bo sedaj predložena zbornici lordov. Da je udeležbo pri glasovanju bila tako pičla, se pripisuje dejstvu, da so mnogi člani parlamenta po dolgih diskusijah bili že popolnoma izčrpani in so odšli domov v prepričanju, da bo delavska vlada sigurno z veliko večino zmagala. Zakonska predloga, katre sprejetje je bilo v parlamentu prečitano v grobni tišini, je bila odobrena po celonočni borbi, ki se je vodila proti popravkom, s katerimi so konservativci poskušali omejiti njeno dalekosež-nost. Churchill dobil podporo nekaterih delavskih članov Voditelj konservativcev' Winston Churchill je dobil podporo nekaterih članov Attleejeve delavske stranke pri svojih kritikah, da je zakonska mera preveč močna za dobo miru. Izjavil je, da si še nobena vlada ni upala zahtevati takšne oblasti z izjemo, "ko so bajonete sovražnika bili na našem grlu." Formalno je Churchill poskušal izobčiti splošno klavzulo, po kateri bo vlada dobila pooblastilo, da zagotovi, da bodo viri dežele uporabljeni "na način, ki bo najbolj služil interesom skupnosti". Po 5 in pol urah debat je Churchillov amendment bil poražen z 278 proti 136 glasovom.' Pooblastila^ ki jih vlada z zakonom dobi S sprejetjem tega zakona bo vlada pooblaščena, da ukaže delavcem spremembo p r i delu; vlada bo lahko zaprla vse industrije, katere smatra, da niso važne pri njenih naporih, da se z večjim izvozom in omejenim uvozom izpelje deželo iz ekonomske krize. Vlada bi bila tudi pooblaščena, da ukaže posameznim industrijam, da ločijo odrejeni odstotek produktov za izvoz. Ti produkti bi lahko bili poslani v katerokoli deželo, dočim bi vlada lahko prepovedala uvoz posameznih ali pa vseh produktov iz nekaterih dežel. V parlamentu so kritizirali predlogo, da je tudi pooblastila za podvzetje mer, katere se za sedaj ne more niti zamisliti. Delavski član parlamenta D. R. Grenfell je izjavil, da je predloga "nepotrebna in neopravičljiva v mirni dobi", ter je predložil amendment, ko katerem bi vlada bila prisiljena, da se posvetuje z industrijo, predno odloči razmestitev katerekoli industrije. Tudi ta amendment je bil poražen. Edina omejitev se nanaša na prepoved, zatiranje, ali pa suspendiranje kateregakoli časopisa, knjige ali pa druge publikacije. Vlada se ni borila proti temu amendmentu, ki ga je predložil liberalec Clement Davies. Delavski voditelj v parlamentu Herbert Morrison je zagovarjal predlogo in je skupaj z državnim odvetnikom vztrajal, da vlada mora imeti obsežna pooblastila za ekonomsko borbo, katero laboriti primerjajo z borbo za Anglijo. Apel slovenskim staršem v Collinwoodu Jutri, 14. avgusta se bo pričelo z pevskimi vajami pri Mladinskemu zboru Slov. del. doma na Waterloo Rd. Petje bo poučevala Mrs. Ana Vadnal, ki je zelo priljubljena pri otrocih. Začetek bo ob 5. uri popoldne. Zbor obstoji že dokaj let in nešteto mladih pevcev in pevk, ki so bili člani zbora, so danes odrasli ter že poženjeni. Je pač zbor kot tak le za začetnike, ki komaj, da postanejo dobri pevci — odrastejo in zopet zapustijo zbor. ■ Sedaj je nastala kriza glede članov in apel, da se pridobi pevce, je naslovljen na starše in še posebej na stare očete in stare matere, da pritisnejo na male, da postanejo člani Mladinskega zbora. Slovenska pesem je lepa. Mnogo jih je odraslih, tu rojenih fantov in deklet, ki sami od sebe kaj radi zapoje jo slovenske pesmi. Pri vajah se vedno pazi, da so otroci pod nadzorstvom in vam ni potreba skrbeti kje so. Vodstvo zbora nikoli ne stedi z denarjem kadar se gre za to, da se jim da pribolj-šek ali razvedrilo. Po skoro vsaki vaji se jim da mehke pijače, sladkorčke ali kaj drugega. V načrtu je izlet v par tednih in otroci bodo imeli priliko, da odločijo kam hočejo iti. To je bilo vsako leto in vedno so imeli pevci obilo zabave. Naj omenimo še Miklavža, ki isto obdari otroke vsako leto z lepimi darili. Seveda glavno je petje. Ko bodo stari in bomo mi že davno v grobu, bo še vedno rad ta ali oni zapel to ali ono pesmico, ki se jo bo naučil pri zboru. Otroci se tudi učijo slovenske govorice. Gotovo se spomnite lepih operet in iger, ki so jih že podali, in njih izgovarjava v vlogah ni bila nikoli pod ničlo. Apeliramo na vse vas, ki imate otroke, da jih pošljete v četrtek na vajo. V novembru, ko bo predstava, boste z ponosom gledali in poslušali vašega otroka, ki bo pel lepe slovenske pesmi in govoril v milemu materinemu jeziku. Starši, pokažite lojalnost Mladinskemu zboru, svojemu narodu in Slovenskemu delavskemu domu, kateremu je ta zbor v čast in ponos. Ničesar drugega se ne zahteva od vas kot — da pošljete otroke k zboru. Odbor Mladinskega zbora na Waterloo Rd. STRAN 2 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by the american jugoslav printing & publishing co. 6231 st. clair avenue cleveland 3. ohio henderson 531112 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) —-- For 3 Months—(Za 3 mesece) - -$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) -— For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece) ———- -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto) ..... .$9.00 For Half Year—(Za pol leta) —-—-5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 JUGOSLOVANSKO-BOLGARSKI SPORAZUM Na Bledu je bil 1. avgusta po treh dnevih pogajanj podpisan sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo, 'ki je velikega zgodovinskega pomena. S tem sporazumom so končno in definitivno ustvarjeni pogoji za bratsko sodelovanje med južno slovanskimi narodi, ki so v preteklosti in pred veliko osvobodilno vojno bili dolga stoletja žrtev zapadnih imperijalistov. S tem sporazumom je končno izbrisana tista znana označba o "sodu smodnika," pod katerim je na Balkanu vedno tlelo. Ni nobenega dvoma, da je ta sporazum hud udarec za zapadne reakcionarce in imperijaliste, ki so s sejanjem razdora med slovanskimi narodi na Balkanu, sedeli na vratu teh narodov in jih zlorabljali bodisi za nadaljne imperij alistične mahinacije ali za ekonomsko izkoriščanje. 2e po samih posameznih točkah protokola, ki sta ga podpisala v imenu Jugoslavije maršal Tito, v imenu Bolgarije pa Georgi Dimitrov, je razvidno, da je sporazum važen ne samo kot dokument, s katerim se odvrača vse katastrofalne zablode v preteklih odnosa jih obeh dežel, ampak da je važen v luči velikega plana za izgradnjo, za industrijalizacijo in elektrifikacijo obeh dežel, kajti druga točka protokola predvideva, poleg ustanavljanja carinske zveze med obema deželama, tudi koordinacijo njih ekonomskih načrtov. Obe vladi si bosta medsebojno pomagali na polju industrijalizacije, elektrifikacije, rudarstva, poljedelstva, transporta in zunanje trgovine. Po 4. točki protokola pa bodo proširjene komunikacijske in železniške zveze med Jugoslavijo in Bolgarijo in se bo v te namene v načrte vključilo točke in začrtalo zeležniške proge, ki bodo te točke povezale. Naravnost občudovanja vredno je s kakšnim ogromnim navdušenjem je jugoslovansko ljudstvo pričelo uresničevati petletni plan za izgradnjo nove, industrijske Jugoslavije. Sedaj pa so s tem sporazumom ustvarjeni še na-daljni pogoji, da bosta obe slovanski deželi zajamčili s skupnimi napori boljšo bodočnost svojim narodom.' Značilna in velikega pomena je 5. točka protokola, ki predvideva medsebojno zvezo obeh dežel, kar se tiče ponovnih provokacij na grški meji. Ni dvoma, da so te provo-kacije del načrta, da se tuje sile zopet pričnejo s starimi metodami vmešavati v notranje zadeve teh južno slovanskih narodov, ki so itak že v preteklosti čutili vso težo "skrbi za usodo slovanskih narodov," ki jo kažejo tisti, ki nikoli niso bili tem narodom iskreni prijatelji, ampak ravno nasprotno, ki so dokazali, da so bili njih najbolj surovi zatiralci. Pri uresničenju teh bratskih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo, pri očuvanju vseh teh stremljenj južno-slovanskih narodov, je prvi pogoj^da se obe deželi obvarujeta pred vsakimi eventualnimi poizkusi, da se z zunanjim vplivom te naravne prijateljske čute razdre in da se med temi narodi zase je seme razdora in sovraštva. S tolikimi žrtvami, s toliko količino prelite krvi, s tolikim gorjem, solzami in trpljenjem izvojevano bratstvo in prijateljstvo slovanskih narodov ne sme biti nezaščiteno. Posebno ne, ker v svetu še vedno obstojajo mogočne reakcionarne skupine, ki so neprestano na delu, da tem narodom odvzamejo tisto, za kar so se ti narodi stoletja borili—njih svobodo! Preveč malo je bilo dokazov o dobri volji in o prijateljskih čutih napram slovanskim narodom. Žal pa je bilo vse preveč dokazov o sovražnosti in spletkami, o oviranju obnove in odklanjanju vsake pomoči tem narodom, katerih edini greh je, da želijo biti v lastni hiši svoji svobodni gospodarji. Danes se vršijo napori, da se svet podeli v dva nasproti si stoječa tabora. Načrti se ustvarjajo za popolno izolacijo Sovjetske zveze in slovanskih narodov od ostalega sveta. Ustvarjajo se razne doktrine in "ekonomski" načrti, katerih namen je, da se stvori blok zapadnih držav, ki naj bi čuval to tako imenovano "zapadno civilizacijo," pred to "novo nevarnostjo," ki da jo bratstvo in enotnost slovanskih narodov predstavlja! Toda v teh naporih za ustvarjanjem zapadnega bloka reakcionarne sile ne morejo uspeti. Ne morejo uspeti predvsem zato, ker fronta ljudskih mno- ENAKOPRAVNOST MIRKO G. KUHEL, tajnik SANSa: REZULTATI NAŠE ZUNANJE POLITIKE Zadnja konvencija Slovenskega ameriškega narodnega Bveta je izrekla nezaupnico zunanji politiki Združenih držav in je apelirala na našo vlado, da se vrne nazaj k smernicam in zunanji politiki jjokojnega predsednika Roosevelta. V resoluciji je bilo močno poudarjeno, da so zapadne zavezniške sile vse prehitro pozabile na ogromne doprinose in materialne žrtve vzhodnoevropskih, zlasti pa slovanskih narodov, ter namesto da bi tem državam sedaj pomagali v njihovem prizadevanju do samostojnosti in gospodarske obnove, jih zapostavljamo v prid bivšim nam sovražnim deželam. Nekdanja sloga in prijateljska alijanca zaveznikov se je spremenila v odprto sovraštvo, kar ne vodi do ustanovitve trajnega miru, temveč povzroča le nevarne* pogoje za tretje masovno prelivanje krvi. Minula sta komaj dva meseca po sprejemu omenjene resolucije in ameriški tisk že prihaja v javnost s priznavanjem, da se je takozvana Trumanova doktrina izjalovila, ter da tudi Marshallov plan nima zagotovila, da bi se obnesel, kajti zadel je ob angleške, nemške in francoske interese, ki se krešejo med sabo, da ne govorimo o vzhodno evropskih državah, ki so sploh odklonile sodelovati v smislu Marshallovega načrta. Tedenska revija The United States News je v izdaji z dne 8. avgusta podala zelo korenito analizo naše zunanje politike in v naslednjem podajam nekoliko misli. Trumanova doktrina ali grobo postopanje napram Sovjetski zvezi in vsem nji naklonjenim narodom se ni obnesla. V teoriji je ta formula predvidevala, da se bo Rusija uklonila. V pi-aksi se je pa izkazalo, da smo zadeli z" glavo ob trdno skalo. V tej politični "vojni" je dolarska politika spodrsnila. V Grčiji so se razmere poslabšale in ne izboljšale in celo liberalni desničarji se v trumah obračajo proti levi. Grška partizanska vojska je čedalje močnejša in kontrolira precejšnji del severnega dela države. Ameriški tisk o vsem tem previdno molči in tu pa tam objavi le kratko poročilo o "zmagah" kraljeve vojske nad "komunističnimi tolpami". The situation is bad! Pri svojem naporu, da vzpostavi nemško industrijo predno se pomaga kaki drugi razrušeni državi, je ameriška politika naletela na odpor francoskih komunistov in sploh liberalnega dela vlade. Če hoče Amerika vztrajati z Marshallovim načrtom, bo morala napraviti kompromis glede obnove Nemčije in pustiti na cedilu ameriške kar-teliste, ki tvorijo prikrito ozadje Marshallovega načrta. Prilike za uspeh tega načrta so manj ko polovične in še to je zavisno od ameriških dolarjev. Evropa je željna dolarjev, ni pa pripravljena sprejeti ameriških pogojev, še več — naš kongres se ogleduje v zrcalu, obrača pozornost na prihodnje volitve in premišljuje, če bi ne bilo bolje za politične stranke, ako bi ne bil preveč radodaren z ljudsko imovino. Kitajska je stopila iz dežja pod kap. Ameriška "nevtralnost" je postala čedalje bolj prozorna. Dajte dolarje! Toda dolar do danes še ni dobil nobene politične vojne! Kaj torej ofetaja! Prava vojna? ' Najvišje vojaške glave menijo, da Amerika Rusije najbrž ne more prelagati. Morda bi jo lahko potiskih do njenih starih mej, toda,Evropa bi postala ena sama razvalina. Tudi Rusija bi precej trpela, toda Ze-dinjene državfe bi bile tudi deloma v razvalinah. Tega se zavedajo vojašlA izvedenci in zaradi tega re&kcija ni uspela, da bi Amerikb čimprej zapletla v vojno z Rusijo, še več. Človeške žrtve VI taki vojni bi bile obojestransko! ogromne in državni dolg bi i se dvignil z $260 milijard na e; trilijon dolarjev. Združene države bi bile v bankrotu. Sedanj oblika vlade bi propadla. Slepi bi socialistični sistem. Kapitalistični militari-sti se torej nahajajo, tako ugotavlja odprta lanaliza, med dvema izbirama-.Imirno gledati, da se tudi Ameijka obrne po poti novega svetaj(za kar se bo boj šele pričel), aji se pa takoj spoprijeti s silaiji novega sveta in kockati, da sjsilo zaustavi svetovni preobr4. Katero pot je treba vzeti, da se vojne izognemo? Predlagane! so bile dve alternativi, toda cfee sta bili uradno že zavrženi. Prva alternativa je, spoprijazmti se z idejo, da spada vzhodni Evropa v sovjetsko sfero. F^goditi se glede skupne rešitve problemov po drugih delih sveta. Priznati, da ima tudi Ru$ja svoje območje kot ga imaj^ Združene države v tej hemisfti. Druga alt^nativa je, prepustiti Evropo svoji usodi. Čemu skušati zakrpati razrušene ekonomske sistehe? Naj stopijo na plan nove politične sile, magari če razrušijo starinske pravice 'do lastnine. Uradna Amerika zavrača oba predloga. In najbrže je prepozno za enega ali drugega, kajti razvidno je, da z dolarsko pomočjo pod sedanji-tni pogoji Amerika ne bo uspela, da bi se glavne evropske dežele opirale le na stari red. Francija se je uprla, v Veliki Britaniji je nastala* nevarna gospodarska in finančna kriza. Brez dolarske pomoči pa nastaja "nevarnost", da se bodo evropske države obrnile še bolj proti levi, k socializmu in komunizmu. Amerika se torej nahaja pri neprijetni izbiri. Ce se obrne na eno stran, bo treba šteti dolarje ob času. Ko pričakujejo davkoplačevalci nekoliko oddiha — ah, na predvečer predsedniških volitev, če se obrne pa na drugo stran, ne vidi drugega kot slovanskega velikana. Tisti ve-ščaki, ki so napravili načrte za tako zunanjo politiko Združenih držav, se res nahajajo v neprijetnem položaju, menijo politični analisti. In pri vsem tem ima največ jjabave — Jože Stalin. ' Zadnje čase pa je le tu in tam opaziti malo spremembo. Gonja reakcije proti novemu redu v Evropi je izgubila nekdanjo ostrost. Do gotove mere bo pojenjala. Kakor je bila po načrtu započeta, bo po načrtu omiljena, kajti zunanja politika, ki je povezana tudi z domačo politiko, žanje neuspeh za neuspehom. Voditelji demokratske in republikanske stranke so se že pričeli obdelavati v politični areni, očitajo krivdo eden dru- žic takšne umetno ustvarjene bloke in takšne umetno ustvarjene jeze ne pripoznava. Med staro Jugoslavijo, odnosno bolj pravilno rečeno vele-Srbijo in Bolgarijo, so v preteklosti isto tako bili Umetno ustvarjeni jezi, ki pa so se podrli, ko je ljudstvo spregovorilo svojo končno besedo jasno in odločno. Enotnost in bratstvo, ki je definitivno zapečateno med bolgarskim in jugoslovanskim narodom s tem nedavnim sporazumom na Bledu, lahko služi za vzgled vsem tistim deželam, ki navzlic vsem dolarskim posojilom, ne morejo najti izhoda iz ekonomske in politične anarhije. gemu. Senatorja Vandenburg in Donnelly sta natihoma izginila i« pozoriša zunanje politike, kjer sta delala videz, da Amerika soglasno podpira vse naše predloge na mirovnih in pred-mirovnih konferencah. Radio-komentatorji in časniški kolonisti pi'ehajajo iz ofenzive na defenzivo, kar znači politični umik. Razni nazadnjaški kon-gresniki se izražajo, da je prišel čas, prenehati razmetavati ljudski denar ter pustiti, da se Evropci najužinajo komunizma. Ko ga bodo siti, bodo radi sami prišli priznavat svojo "pomoto". Državni tajnik Marshall je baje sam priznal, da je šla Amerika predaleč s svojo kampanjo med javnostjo za okrepitev protiruskega mišljenja. Ali je to priznanje, da je bila kampanja organizirana, kakor je bilo sumljeno, ter da je prišla izven kontrole ? Koliko je za to odgovoren State Department? Celotnega odgovora na ta vprašanja ne bomo nikoli dobili, pač pa le v periodičnih iz-sečkih. Vsa znamenja kažejo, da ga je uradna Amerika zopet pošteno polomila — pri nagla-šanju dvepartijske zunanje politike, z "grobo politiko" ali Trumanovo doktrino napram novim silam v Evropi in Aziji, ki ni Trumanova temveč vele-kapitalistična doktrina, uživajoča vatikansko in neofašistično podporo, z Marshallovim planom, na katerega je baje ljubosumen zaradi naziva že sam gospod predsednik, dasi mu je že naprej usojen nečasten poraz — na kratko povedano! opustitev Rooseveltove zunanje politike je napravila iz naših dobrih prijateljev sovražnike, otežkočila razrušenim državam napore za obnovitev gospodarskega podviga, zastavila pot d o č i m hitrejše vzpostavitve svetovnega miru ter povzročila doma neslogo, spore in sovraštva med številnimi narodnostnimi skupinami, ki tvorijo Ameriko, ter med posameznimi frakcijami teh skupin. SANŠova konvencija je upravičeno kritizirala in obsodila tako politiko, obenem pa je obljubila storiti vse v SANSovi moči, da s pomočjo drugih demokratičnih skupin, z Ameriškim slovanskim kongresom, Združenim odborom Amerikan-cev južno slovanskega porekla, z progresivnimi delavskimi organizacijami itd. gladi pot, ki vodi k pravinemu, trajnemu miru. Znamenja torej kažejo even-tuelno spremembo bodisi v značaju ali taktiki ameriške zunanje politike. Če smo se iz skušenj kaj naučili, tedaj se bo spremenil značaj; če nameravamo po drugačni poti doseči namen, ki se skriva v naši zunanji politiki, če snujemo le taktično spremembo, tedaj so nadaljni porazi na tem polju neobhodni, kajti niti dolar niti atomska bomba ali katera druga vplivna sila ne bo prepričala žrtve fašistične zarote, da se niso borile za pravično stvar ter da se sedaj morajo odpovedati vsem svojim dragocenim pridobitvam. Slov. demokratski klub 32. warde Cleveland, O.—V četrtek 14. avgusta zvečer se vrši seja in sestanek članov in vseh državljanov v Slovenskem domu i}a Holmes Ave. Sestanek bo v tem domu, ker se ni moglo dobiti dvorane na Waterloo Rd. Vsi so prošeni, da posetijo to važno sejo na omenjenem prostoru. Na seji bosta navzoča vabljena člana mestne zbornice Ed Ko-vacich iz 23. varde in Ed Pueel iz 10. varde. Poleg teh so vabljeni vsi kandidatje in državljani, da se tako pomenimo in seznanimo s problemi mesta. Kam gredo povišani davki za zemljišča? Kaj je z našimi cestami? Kaj z obalo jezera? Kje so milijoni za javne ustanove, ki smo jih odobrili pri zadnjih vov litvah ? Ali je mogoče, da se kupujejo ogromna posestva za ta-kdkvani "Highway" nekje drugod, medtem ko se prezira col-linwoodsko okrožje ? Državljani! Plačniki ste vi in čas je, da se skupno oglasimo! Zato se vrši ta seja, ki je odprta vsem državljanom. Vodstvo kluba želi sodelovanje vseh, da uspešno vršimo državljanske dolžnosti. Pridite torej v četrtek zvečer v Slovenski dom na Holmes Ave. Michael I. Lah. Kot na Gorenjskem . . . Cleveland, O. — "No, prav fletno je b'lo ..." je rekla Nežka Kalanova. Kje? Na pikniku dramatičnega društva "Ivan Cankar". Pa kje? I, na enem prav novem prostoru tam v Willoughby, O. Pri kateremu pa? No, pri našemu članu in članici Jack in Emi Plemaljini. Tam na prijaznem hribčku mu hišica bela stoji, njegovo delo in njegove ženičke Eme obris. Ne vem res, če bi moglo biti kje lepše! Zdelo se mi je, da smo kje na Gorenjskem, tam pri Bledu. In koliko nas je bilo, koliko dobrot, zabave, veselja, zadovoljstva . . . Vse je bilo presrečno, kamor si se ozrl narava kot v raju, skupina kot v igri ene same velike družine, obrazi pa žareči, kot da bi vsi glavne dobitke zadeli. Prepričana sem, če bi imela Gorshe in Skuk vloge za vse igre prihodnje sezg-n es seboj, bi jih z lahkoto oddala in šc zmanjkalo bi. še Be-letovo Sonjo in njenega bratca bi lahko uporabili. Bradačeva je prinesla balin-ce; da ste videli kako so letale po mehki travi. V senci so se igrele karte, na soncu pa se je iskalo zdravje. Pri mizah daleč v gozdu so se vodili prijazni pogovori v dolinici na najprej grmada, ogenj in nato v žerjavici pečen krompir. Kako okusno ga zna peči Gorshe! Pri temu pa sta mu pomagala še Plemel in Šircel. O, kako prekratek dan je bil dne 27. julija. Vse to bodo potrdili navzoči in zaželeli, da bi se večkrat kaj takega pripetilo .. . Ena izmed njih. 13. avgusta 1947 PARAGVAJSKA VLADA BEŽI IZ PRESTOLNICE BUESNOS AIRES, 11. avgusta—Iz argentinski virov poročajo, da je paragvajski predsednik Higinio Morinigo s člani svojega kabineta odpotoval iz glavnega mesta Asunciona v mesto Pilar, ki se nahaja 130 milj od Asunciona in dosti bližje argentinski meji. Begunci, ki iz Paragvaja bežijo v Argentino, pravijo, da se vojni položaj zadnjih 36 ur ni dosti spremenil. Uporniki v mestu so zajeli letališče v Asunci-onu, dočim se ostale uporniške sile nahajajo okrog 25 milj od predmestjo. DOMIŠLJAVI VETERAN * SAN FRANCISCO, 11. avgusta—Policija je danes zaprla vojnega veterana Hans Larsena iz Vallejo, Cal., ki je živel na račun 75 "neznanih vojnih veteranov." Larsen je priznal, da je pre-varil vlado za več kot $23,000, ko je v imenu 75 "prosilcev" vložil prošnjo za brezposelno podporo v 40 raznih mestih Kalifornije. Larsen je nadalje pojasnil, da je ponarejeval armadne odpustne listine. Vsak teden se je podal na svojo "kolektarsko turo" in je v vsakem mestu dvignil po $20. NACISTIČNA ZLOCINKA SPOZNANA ZA KRIVO DACHAU, 12. avgusta — Ameriška vojaška sodhija je po obravnavi, ki se je vršila štiri mesece, spoznala za krivo vojnih zločinov vdovo bivšega komandanta koncentracijskega taborišča v Dachau lise Koch in 30 so-obtožencev. Kazne bodo izrečene v četrtek. lise Koch, ki je stara 41 let in je v zaporu postala nosna, je bila obtožena, da je pošiljala tetovirane' jetnike taborišča v smrt, tako da bi lahko njih kožo uporabila za izdelovanje senčnikov in ročnih torbic. y "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do-godkih po svetu in doma! Zvonko A. Novak: LETEČI KOLUTI Smrt še vedno vojne šteje žrtve, živih na miljone v mukah hira zavidajo za usodo mrtve, glad v obupnost skoro vest svet tira. Al v deželi širni tej, bogati ob obilju vsega treznost peša. jih preveč med nami zvezde klati in premnogim žal se v glavi meša. Copranje, duhovi, strahi, vraže, to značila srednjega so veka, pa i ždaj dokaj je take plaže, dasi vere več ni v babe s Kleka. Pred nedavnim še so na Angleškem v stiski poslužili se zvijače: Po nagibu slabem, a človeškem bajko so raznesli morske kače. Oni dan pri nas je završelo . . . Saj začeli v zraku brez peruti iznenada, kakor se je zdelo, švigati veliki so koluti. V smrtni grozi pred močjo atoma, z vnemo vso v histeriji brezdanji, v mržnji, ki privede do poloma, so ljudem stvari ko v hudi sanji. Baš v trenutku važne odločitve, ko se Rusi skupnosti odrekli so za cilj tevtonske razmahnitve, da bi spet si prstov ne opekli, v Kanadi in naših treh državah tiste jele so reči frčati križem kražem po neba širjavah al posamič al pa v gručah hrkati. Src vznemirjenih obupna so slepila, duš potrtih, bolnih lažna zdela, uma zapeljanega strašila, ki jih zmeda misli je spočela, ker prešibka nam krmari roka, k vojni ščuva narod roj adutov, ko pod pezo bede zemlja stoka . . . Zgodbe to letečih je kolutov. 13. avgusta 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Branislav Nmič: Gledališki prostovoljci DEPUTACIJA Kuc, kuc, kuc! Vstopili sta dve gospodični in neki gospod. Prva je bila visoka zlatolaska, na glavi širom ama-conski klobuk z belim nojevim peresom; druga bolj majhna, živih oči in nekoliko živčna. Gospod mlad, neroden in zmeden. "Ali mi je čast sprejeti kakšno deputacijo?" "Uganili ste, tako ste uganili," je kliknila ona manjša in se je dvakrat, trikrat živahno zasukala po sobi, vrgla moj pe-resnik z mize in prevrnila okvir s sliko vred. Nerodni gospod se je skromnq sklonil, pobral vse stvari in jih postavil nazaj na mesto. V tem je povzela besedo visoka zlatolaska: "Reč je taka, gospod. Mi bi radi ob Svetem Savi kot diletan-ti igrali kakšno igro, pa je ne najdemo." "Vi bi radi, da vam jo pomagam izbrati?" sem posegel na-strpno. ''Ne!" vpade mala. "Marveč, da nam jo napišete." "Da vam jo napišem?" sem se zdrznil in kar srh me je spre-letel od vrha las do palcev na nogi. "Namen, zaradi katerega pripravljamo predstavo ,je tako plemenit in vzvišen, da zanesljivo računamo: ako.mi žrtvujemo čas in trud, ne boste ostali gluhi za našo prošnjo in boste tudi vi prispevali svoj delež k vzvišeni nalogi, ki smo si jo naložili." Ta fraza mladega gospoda mi je bila nenavadno znana, zelo znana, in pričel sem docela raztreseno begati z očmi po stropu, premišljujoč; odkod, bože,, poznam to frazo? A ko sem tako ratreseno premišljeval, sem zdajci začutil tri roke v svojih rokah in tri glase v en glas: "Hvala vam, velika hvala! Saj to smo od vas tudi pričakovali." Niti danes se ne spominjam, da bi bil kaj obljubil, toda zahvalili so se mi toplo za dano obljubo, tako toplo in odločno, da sem še sam pričel verjeti, da sem jim res kaj obljubil. _ In zdaj smo začeli nadrobno. "Nas je 16, osem gospodov in osem gospodičen, pa bi kazalo vseiii dati vloge." "Vsem?" sem se spet zdrznil. "Kajpada," je nadaljevala mala, "četudi le z dvema, tremi besedami. Kajti, glejte na primer Ljubico Jankovičevo; njo smo vzeli samo zato, ker ima veliko družino in ta bo zaradi nje kupila osem vstopnic v prvi vrsti, sicer pa sirota še ziniti ne zna." "Potem pa gospod Bora Paje-vic. Ta jeclja, toda njegov oče je predsednik čitalnice in nam odstopi dvorano in postrežni-štvo in stole," doda visoka zlatolaska. "Nu, pa David, gospod David Metrovič," seže v besedo mladi gospod in ljubosumno pogleduje malo, on vam tako nekako bahaško pokaže zobe, čim zine, da bi kaj povedal, kakor tisti Go-goljev profesor zemljepisja. "Ali za božjo voljo," ga pomirja mala, "ima pač lepe zobe in jih rad kaže. To pa še ni, da bi jih silil na ogled." "Jaz pa pravim, da je tako," brani gospod nekoliko bolj ognjevito svoje prepričanje, "in sicer ne samo kadar kaj govori, marveč, kar poglejte ga, tudi na fotografiji, o tem se lahko vsakdo prepriča v izložbenem oknu. Toda kaj hočete, tudi njega smo morali vzeti, ker bodo v njegovi trgovini prodajali vstopnice." "Potem pa Ankica Djordjevi-čeva," pristavi zlatolaska in se mi močno približa, "to vam povemo popolnoma zaupno; veste, ona šepa na eno nogo. Na levem čevlju ima deset centimetrov visoko peto. To sem čula pri čevljarju, ki tudi meni čevljari. Ona nosi številko 38, jaz pa številko 35. Res se ne vidi, da šepa in se tudi na odru ne bo opazilo, ampak njo smo 'morali vzeti, sicer ne bi igral gospod Pera." "Pa lepo," pričnem naposled še jaz, da bi presekal obrekovanje, "ampak kakšno igro naj napišem, če en igralec kaže zobe, drugi šepa, tretji jeclja iil četrti niti ne zine." "Najlepše bo, če napišite kaj žalostnega, kajti jaz, veste, se močno nagibam k sentimental- Cancer, Sneak Thief of Life WHEN you bolt your door a' night, the principle objective Is to keep out intruders, to guard against thieves and to safeguard your property and your life. Sometimes thieves get in anyway. They pry open a window or jimmy the » backdoor and under cover of the darkness, rob you of whatever Is valuable. But, although burglars may force an entrance to your home in spite of precautions, you find It only common sense to lock the door every night. Then why don't you lock the door against cancer? Cancer Is the greatest sneak thief of life In the whole underworld of disease yet few people take the proper steps to keep this prowling murderer from their homes. Cancer, still unshackled, will be responsible for the deaths of 184,300 Americans In 1947. but a vast police force of scientists Is on Its trail and some day will bring the killer to book for all time. Until then, all we can do Is lock the door as best we may against this stealthy footpad. These facts were pointed out by olliclals of the American Cancer Society today. Through the use of radium, x-ray and surtjery, most cancer can be cured if detected in its early stages. At least one-third of those who die of this disease may be saved If treated In time. The Way to lock the door against cancer Ib to have frequent medical examinations, either by your family physician or at a cancer detection center. You, too, can help to keep out the Intruder if you are alert for "signs" of cancer. If any of the following conditions occur, see your, doctor Immediately. It might mean cancer or It might be nothing serious. Don't take chances with your life. See your physician at once If you have— 1) Any sore that does not heal, particularly about the tongue, or lips; 2) a painless lump or thickening, especially in the breast, lip or tongue; 3) Irregular bleeding or discharge from any of the natural body openings; 4) progressive change In the color or size of a wart or mole; 5) persistent Indigestion; 6) persistent hoarseness, unexplained cough or difflcult swallowing; 7) any radical change In the normal bowel habits. the american cancer society 47 Beaver Street, New York 4, N. Y. nim vlogam," živahno reče mala in se živčno tako zasuče, da podre mizico s čajnikom, nekoliko knjig in Zmajev kipec. ' "Ne, ne, rajši kaj šaljivega," pristavi gospod, "saj nas je nekoliko, ki bi lahko igrali šaljive reči." "In potem," poseže vmes zlatolaska, "nikar tako kakor v drugih igrah, kjer se samo dva zaljubita." "In potem . . ." jo prehiti mala, bi lahko bila na koncu igre tudi kakšna pesem." "In potem .. ." govori gospod. "In potem .. "' hiti dalje mala. "In potem . . ." govori zlatolaska. Vsi govore drug za drugim, govore hitro, govore v en mah, govore, govore, govore. Raztreseno jih gledam, njih podobe se mi prično mešati pred očmi, da se prelivajo druga v drugo, in zdajci ne vidim nič drugega kakor ena sama velika usta, ki venomer govore, ali še bolje, gramofonsko trobento, ki mi para ušesa. Na mah umolknejo, zapovrstjo mi stiskajo roke, toplo se rokujejo z menoj in samo še na pragu sobe čujem glas tiste male: "Torej, kakor ste rekli, čez 15 dni.!" Te besede so mi razločno povedale, da sem ne samo privolil, marveč že tudi določil rok, v katerem bom igro napisal. II. KOLO LJUBEZNI In ko je tako, kaj mi je preostalo, kakor da se sprijaznim z usodo in zagrizem v pero. Sedel sem in najprej napisal vse želje, ki so mi po odhodu deputacije venomer brnele v ušesih. Ko sem vse zbral, mi je bilo očitno, da so diletantje—osem gospodov in osem gospodičen—v resnici samo osmero zaljubljenih parov. Na taki podlagi sera izdelal naslednji načrt igri. Advokat Janko Selakovic ljubi Milico, mlado in lepo hčer trgovca Sretenoviča. Toda Milica ljubi Boža Jakovijeviča, podporočnika, ljubi ga z vsem žarom svoje mlade duše, * . Ampak podporočnik Boža Jži-kovijevič ljubi učiteljico Stano, ki je res da siromašno dekle, ampak lepo brenka na citre, je lepa in nenavadno mila. * Učiteljica Stana, najsi lepo brenka na citre, ne ljubi podporočnika Jakovljeviča, marveč z vsem žarom svoje duše ljubi»poštarja Dimitrijevica. * Toda poštar Dimitrijevič se ne zmeni za ljubezen učiteljice Stane, marveč iskreno in vdano ljubi gospodično Jelko, telegra-fistko. * Telegrafistka Jelka ne glede na svojo službo in na službeno razmerje ne ljubi poštarja Dimitrijevica, marveč je brezumno zaljubljena v lekarnarja Rista. Lekernar Rista spet ljubi Ma-ro, hčer upokojenca Tome. A Mara hči upokojenca Tome, ljubi profesorja Milorada. * Tale profesor Milorad pa ljubi tisto prvo, se pravi Milico, mlado in lepo hčer trgovca Sretenoviča. . * Tako je zaokroženo celotno kolo in zaradi tega sem igro naslovil "Kolo ljubezni" ter jo takole izpeljal: Skozi prva štiri dejanja izpovedujejo drug drugemu ljubezen. Ker pa je osmero ljubezni, in ne bi bilo mogoče izpovedati v štirih dejanjih, ker bi pripadle kar po dvoje ljubezni na eno samo dejanje in je to hudo nerodno, ker pač hoče vsakdo na samem izpovedati svojo ljubezen. Zato sem prva štiri dejanja razdelil tako, da ima vsako dejanje po dve izpremembi. Vsaka izpre- memba mora kajpada predstavljati kaj različnega: vrt, park, sobo, ulico, plesijče, podrt plot in sploh primernfe kraje, koder se izpoveduje ljuljezen. V petem dejanju pa se vsi zbe ro in zdajci pride do spopada. V tem dejanju postane očitno, kako je vsa reč zapletena in da je ni moči na noben način razvozlati. Prvi mah sera mislil, naj bi drug drugega pobjli z vzklikom: "Ce ne moreš biti %ioja, tudi drugega ne bodi!" (Ali pa: "Če ne moreš biti moj, teitudi druga ne bo imela!") Toda to bi bilo hudo nevšečno, ker je bila čitalnica, kjer so nameravali diletanti prirediti igro, prav majhna in na odru ne bi bilo dovolj postora kar za osem rartvji in bi morale temu in onemu vifeeti noge med občinstvo. Da bi j[h pa vse skupaj pustil žive, bi bilo še manj na mestu, ker se jta reč ni dala razvozlati. j Naposled sem |se zatekel k najbolj preprosti i-ešitvi vse zadeve, kakor se to pogostokrat zgodi v mnogih ialoigrah. Na koncu petega dejanja naj se zbere vseh 16 oseb ii brez slehernega povoda, naj Be primejo za roke, zapojo kakšno pesem in zaveza naglo padej Lejte, tako izdelano igro pod donečim naslovom "Kolo ljubezni" sem izročil go^odičnama in gospodu, ko so me čez 15 dni spet obiskali. Bili so čez vse zadovoljni s snovjo kakor tudi s podrobnostmi v igj^i. in so igro takoj prepisali, vlo^e razdelili in pričeli z vajami. III. NADROBNE ŽELJE Vaje so bile vsako sredo, petek in nedeljo dopoldne. Jaz jih nisem obiskoval, pač pa so oni mene za časa vaj pogosto obiskovali. Prišel je najprej tisti gospod, ki rad kaže zobe. Bil je prav ljubezniv in hvalej/n za vlogo, ki mu je pripadla. "Upam, da vas bm kot pisatelja popolnoma zadovoljil, kajti verjemite mi, to vlogo igram od srca. "Ljubo mi je, l/bo mi je!" sem vljudno odgovfH. "Ampak jaz bi itd še nečesa prosil." "Prosim!" "Ali smera to zaiPljivo povedati?" "Prosim!" "Ali bi lahko vs#vili v mojo vlogo, naj poljubimtisto gospodično ,ki ji izpoveW'em ljubezen?" "Blagovolite, proi"^ vas, pu-Ijubite jo petkrat!" "Pa vpišite mi to' vlogo!" Nekoč drugič jeP^^^^a tista gospodična, ki ne zf "iti ziniti. Za njo sera se postno zanimal VELIKO PBO z dvema postelj veliko shrambo za obleko i odda v najem. Si lahko tudi kuP^®- Pokličite KE 8635 ali se zgls^^^ "a 16906 Grovewood Ave. POTREBUJEM DVA BARV^RJA DOBRA PI>ČA PETERCA PAIlflNG DECORATES & FA 274' Oblak Mover Se priporoča, pokličete vsak čas, podkvi ali ponoči. Delo garanf^^^*^ in hitra postrežba, se z vsem zaupanjem vašega starega znanca John Oifaka 1146 East Bi Street HE 27!? in se prepričal, da je bilo to zgolj obrekovanje. Gospodična je znala prav srčkano ziniti in se je celo nasmehnila s koncem usten. "Ne vem, ali vam lahko zau-.pam," je šepetala in pobesila oči. "Prosim!" sem odgovoril vprav vljudno. "Ali bi bili tako dobri, da bi tisti prizor, v katerem jaz nastopim malce, malce razširili." "O, prosim. Pa zakaj ?" "Pa . . . kako bi rekla, sodim, da sem vse prekratko, vse premalo na samem z gospodom, s katerim igram tisti prizor." Vzel sem vlogo in jo izpolnil. Pustil sem ju celih deset minut na samem. Obiskal me je tudi tisti gospod, ki jeclja. Prosil me je, naj zbrišem iz njegove vloge besede:: "žrtev," "velikodušnost," 'žarko," 'čar," "častna beseda," 'važno" in še kakih 50 do sto besed, ki jih ne more po človeško izgovoriti. Prišla je k meni tudi tista gospodična, ki ima na levi nogi deset centimetrov višjo peto. Prosila me je, naj ji vpišem v vlogo, da bo sede izpovedovala ljubezen. "Mislim, da ni treba ljubezen stoje izpovedovati, ali ne?" me je odkritosrčno vprašala. "Bog varuj, gospodična, to ni nikjer zapisano. Nasprotno, ljubezen se lahko izpoveduje v vseh položajih." Pa me je obiskala tudi neka mati. Ta ne igra nobene vloge, pač pa je prišla zaradi hčerkine vloge, ki jo je prinesla s seboj. "Jelite, prosim vas," me je vprašala, "mar res mora biti tako, da se moja hčerka v tej igri poljublja?" • "Mora, gospa." "Pa dobro," reče mati, "naj že bo na predstavi, ampak da se mora poljubljati tudi pri vaji?" "Mora, gospa." "Nu, saj ne ugovarjam; gospod je, kakor pravijo, dobra partija, toda, veste, zaradi sveta mi je. Ko bi mogli vsaj to napisati, kako je moja hčerka huda, kadar jo gospod poljubi. On jo poljubi in ona molči, pa je res tako, kakor da je tega komaj čakala. Na vsaj reče: "Ju, to ste nesramni!" "O, to pa lahko. Kar po mili volji naj reče tako." "Ampak vi ji to zapišite." "Rad, prav rad." Vzel sem še to vlogo in sem po njegovih besedah: "Oh prekrasno dekle, ki jo krasi vzvišena duša, toplo srce in žarko ojco, bodi moja!" pristavi njen odgovor: "Ju, kako ste nesramni!" Nasploh sem bil zelo ustrež- ljiv in sem izpolnil sleherno še tako neznatno željo. IV. Predstava Vaje so tekle v redu, mesec, dva, tri, kakor so na sploh vaje pri diletantskih predstavah poglavitna i^eč. Nekega dne me obišče vsa tista deputacija, ki me je že prvikrat obiskala. "Prišli smo," prično v en glas visoka zlatolaska, mala senti-mentalka, ki podre vse, ob kar se obregne, in zmedeni gospod. "Prišli smo vsi vas prosit, izbrišite en par iz igre." "Kako?" "Pa, gospod Pera je prosil za roko gospodične Zofke in zdaj nočeta več igrati." "Saj, bogme," sem se domislil, "to je vselej posledica diletantskih predstav in mnogih vaj pred njimi." "Da, da, da!" so odgovorili vsi trije veselo, jaz pa sem vzel igro in sem izbrisal iz nje dvoje zaljubljenih, ki so jima nadaljnje vaje odveč. "Kolo ljubezni," omejeno zdaj na sedem parov teče dalje. Vrstijo se vaje, vaje, vaje, in lepega dne me spet obišče deputacija veselih lic in me prosi, naj še en par izpustim iz igre. "Gospod Laza je prosil za roko gospodične Juce in zdaj neče-ta več igrati." "Saj, bogme," se domislim, "to je vselej posledica diletantskih predstav in mnogih vaj pred njimi. In "Kolo ljubezni," omejeno zdaj na šest parov, je teklo dalje. In kakor v naravi vse stvari, tako po svojih poteh, druga za drugo po določenem redu, tako teko te reči po svojem redu tudi pri diletantskih predstavah, vse druga za drugo. Kmalu nato sem iz brisal še tretji, nato četrti in peti par in sem pri tem vselej vzkliknil: "Saj, bogme, to je vselej po- sledica diletantskih predstav in mnogih vaj pred njimi! In čim bliže je bil dan predstave, vedno več igralcev in igralk je izpadalo iz igre, tako da sem že obupano pogledal, kako bo šel po zlu najlepši prizor v igri ,tisti, ko se vsi primejo za roke, brez vsakega pravega raz loga zapojo pesem, in zavesa naglo pade. Kdo, vraga, se bo zdaj prijel za roke, ko sta na spisku ostala samo še zmedeni gospod in mala sentimentalka. Pa tudi on, zmedeni gospod vpade lepega dne kakor strela z jasnega k meni in mi reče razburjeno : "Oh, gospod, ta trenutek odhajam z odra, na katerega sploh ne bom več stopil, na katerem pa sem resnično spoznal rek, da te deske pomenijo svet." "Kaj je zaboga?" "Prosil sem za roko gospodične Jelke, ki k sreči ni prišla sem, sicer bi vam v razburjenju prevrnila vse te knjige in stolčke. Predstave ne bo, mi smo svoj namen dosegli, mi stopimo na oder življenja!" Prisrčno sem mu dal roko in tisti mah sem se spomnil, da se je bil mož naučil fraze, katero je izgovoril, ko je bil prvič prišel k meni, iz koledarja "Orla" za leto 1901. Okoristil sem se s to izdelano frazo, da sem mu lahko čestital: "Namen, zaradi katerega vi diletanti po navadi prirejate predstave, je tako plemenit in vzvišen, da ste vselej in vsikdar mogli računati z menoj, ker ste vedeli, da ne bom ostal gluh za vašo prošnjo in da bom tudi sam pripomnil k vzvišeni nalogi, ki ste si jo zadali. In v tem svečanem trenutku mi je bilo kar žal, zakaj le nisem priredil igre po prvotnem načrtu, da bi na odru drug drugega pobili. Restavracija na 7904 St. Clair Ave. JE SEDAJ POD NOVIM VODSTVOM NICK S RESTAURANT ODPRTO IMAMO VSAKI DAN IN NEDELJO Postrežba skozi 24 ur. Cene zmerne. Se priporočamo javnosti za naklonjenost. V BLAG SPOMIN Ob drugi obletnici smrti dragega prijatelja LOUIS KULOVEC ki je svoje mile oči za vedno zatisnil dne -13. avgusta 1945 leta Dragi nam naš prijatelj, dve leti je kar Te krije svobodna ameriška zemlja, a Tvoji zvesti prijatelji Te nismo še pozabili. Vsak dan se Te spominjamo in pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti bo dober sodnik. Tudi Ti si bil dober za vse; bil si vedno pripravljen pomagati kdor Te je kaj prosil. Zato Te še bolj pogrešamo, ker si se mogel tako hitro odločiti^ božjemu klicu in dati odgovor za svoje življenje. Da, dragi Louis, dve leti Te ni več med nami, ali naše misli so še vedno pri Tvojemu grobu, kjer spiš večno spanje, in vzdihujemo k Bogu, i\'a naj Ti da večni mir in pokoj, Tvoja duša pa naj se ra-duje pri Bogu. Tvoji zvesti prijatelji Cleveland, O., 13. avgusta 1947. POZOR, HIŠNI POSESTNIKI! čE HOČETE SNAŽEN. TOPLEJŠI, BOLJ UDOBEN DOM PRIHODNJO ZIMO . Chrysler Airlemp moderen vse-jekleni, proli plinu obvarovan fornez na premog je bil znanstveno zgrajen, da vam nudi trpežnosl, priročnost. ekonomijo in čistejši, zdravejši dom! Sleherni izmed njegovih nenavadno različnih prednosti... od blestečega vse-jeklene-ga ogrodja forneza v enem kosu, prav do posebno velikega pepel j na-ka, ki je privarjen k ogrodju, da prepreči uhajanje pepela in prahu . . . da, sleherni posamezni del je bil izdelan za večjo udobnost vaši družini! Pride v treh velikostih in bo inštaliran natančno tako, da bo odgovarjal potrebam vašega doma. Te forneze se lahko predela za avtomatično gretje s tem, da se doda slično enoto nezi na plin in olje Corporation. --------- stoker j a." Chrysler avtomatični for- se tudi dobijo pri Temperature Equipment Torej, cenjeni, ako ste pričeli skrbeli radi prihodnje zime . . . '5,® Sarno sledite vzgledu stoterih varčnih clevelandskih hisnih posestnikov, ki si instalirajo Chrysler forneze. POKLIČITE EX7890 ali obiščite 4505 EUCLID AVE. ali pošljite kupon, toda pre-skrbitc si vse podrobnosti o zanimivemu načrtu za odplačevanje na Chryler Air-temp forneze na premog, plin ali olje. . Temperature Equipment Corporation i 4505 Euclid Ave., Cleveland, O. Prosim pošljite mi popolne po-i datke o Chryslerjevi vse-jekleni i grelni opremi. \\ i IME __________________________________________ i j NASLOV _____________________________ : MESTO Poslušaj le T. E. C. Radio program pričenši 18. avgusta, ■WTAM, 8:45 do 9:00 zjutraj Produkt inženirsko izurjenosti CHRYSLER korporacije STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 13. avgusta 1947 a. avdejenko LJUBIM Poslovenil: D. RAVLJEN (Nadaljevanje ) V naši bajti se je zbrala gruča radovednih sosedov. Ded je prišel, pozibaval se je, zdajci omahnil na rumeni, umazani sneg in spet zapel, ko je zavijal k cesti: "Nihče, nihče ni tako žalosten kakor jaz, sirota Vzpel se je in nadrl sosede: — Kaj pa vi? Kaj zijate? Ves mračen, ne da bi si obrisal mokro brado in ne da bi se kaj razgibal, je zlezel v svoj suknjič. Na vratih se je razmahnil. Naslanjajoč se z ramenom ob podboje je jezno kriknil: — Ostap, Ostap, pasji sin, povej, ali sem ti odveč, ali sem ti v življenju napoti? Oče je odrinil, zaskrbljeno objel deda in ga hotel položiti na posteljo. Ded pa se ni dal, prijel je očeta za goltanec. — Ostap, podlež! V oči mi gledaš pa boga prosiš, da bi jaz izdihnil . . . Kar zadavi me, ne obotavljaj se, sinko, za-a-da-vi! Z železnimi rokami je ded stisnil očetov golt. Mati se je vrgla na deda in je s hrastovim voljcem udrihala po njegovih skrčenih prstih. Ded je izpustil očeta, brezumno pogledal mater in zakričal: — Kaj, ti nad deda? — Raztrgal je srajco in pokazal kosmate prsi: —' Nate! Režite moje srce, pijte kri! Padel je na kolena, bil se ob prsi. Pomiril se je. ... V temnem rovu je Nika-nor postajal bolj in bolj molčeč in žalosten. Rad se je neo-paženo zavlekel v najmračnejši kot, da tovariši ne bi videli, kako po cele ure polega na hladnih kupih premoga, kako težko in naglo sopiha z zasop-Ijenimi pljuči. Prišli so dnevi, ko Nikanor ni mogel izbiti iz premogovne stene niti ene grude. Kramp mu je padal iz rok, lasje so se prepojili z znojem, prsti so drhteli. Ob takih dneh sem prinašal kosilce nedotaknjeno domov. Za vse čase je Nikanor zapravil svoj ugled v Pasji vasi. Postal je tak, kakršni so vsi drugi. Po svojem kašlju je bil podoben mizarju Družku, po popivanju kopaču Kovalju; po pomanjkanju in hladu v bajti — vsakemu prebivalcu naselja. In to je bilo Nikanorju strašno hudo. Začel je iskati kar koli novega. Mojega deda so na tržnici vsi poznali. Hodil je v platneni srajci, segajoči do kolen. Hlače niso pokrivale nog. Škornji, privezani z žico, so klopotali z odpadajočimi podplati. Na neumi-ti, nepočesani beli grivi se kučma ni držala. Brada je štrlela iznad ovratnika srajce in počivala na prsih. Vanjo se je zapletel košček ohrovta, zmrzla kapljica masla, reženj kisle kumarice. Gre po trgu in ogleduje pohlepno in mrzlo. Všeč mu je mezga v trebušastem sodčku suhljatega Grka. Nikanor se ustavi, iztegne roko, kakor da ima dolžnika pred seboj. Grk mu odreže z leseno lopatico nekoliko mezge. Ded ravnodušno pogoltne in gre dalje. Nikanorjevim očem so všeč limone z nežnih olupom. Iztegne roko. Branjevka se obrne vstran, ne vidi. Ded vztrajno drži izproženo roko, veliko, s prsti prstene barve. Trgovka ga nalašč noče opaziti. Tedaj si ded izbere suh prostor, leže in se jame tresti v napadu. Telo poskakuje, škornji krožijo po zraku in podirajo ,koša-re, limone se razsujejo po zemlji. Ded vrešči zavija, zavija, kriči. In ko je gruča, ki se je bila nabrala okoli njega, pohodila ^■•slednjo limono, se ded spokojno dvigne. Ne da bi otresel prah s sebe, prezirljivo stisne usta in gre dalje prosjačit. Ded je svoji mržnji hotel na-jiti odduška. Sovražil je trške berače, ki so se pod večer zbirali v ljudskih skupinah in žvenketali z bakrenimi novčiči. Zgnal jih je v" kot, metal ob tla naberačene stvari in vpil: — S čim se krmite? Hrbte lomite, eh, vi mrcine! Ure in ure je stal pred trgovinami z moko ali ribami, pred skladišči je oprezal, kako se tovorni vozovi sločijo pod vrečami, sodci in zaboji. Nato je leno pristopil, govoril in vprašal, kakor da tudi on sodeluje: — Delamo, kaj bratci? Pohlepno je iztrgal nosaču novec iz rok in se porogal: — Pijmo na vaše zdravje! Ob treznih redkih dneh se mu je stožilo po rudniku. Ni vzdržal, oblekel je rudarsko obleko in se spustil v rov. Dan ali dva je zadovoljno delal, toda nezadovoljen z redom je iskal priložnosti, da bi se spri z desetarjem ali z inženirjem, šel je in se spet vrnil v svoje zapuščeno življenje. Svoje sovraštvo je ded prenesel tudi na družino. Iznenada se je pojavil v bajti, brez pozdrava in obzirnosti, ušiv se je razleknil po materini postelji. Dolgo je ležal, molčal, kadil in kašljal. — Oče, pred otroki bi se morali sramovati! — mu je med solzami govorila mati. Ded pa je sedel in mrko gledal skozi okno. Brata Kozmo je ded zasovražil, ker ta nikoli noče piti vodke, ker hodi v čisti srajci, nosi dolge lase, vedno resno sedi pri knjigi in hodi z Garbuzom na nekakšne sestanke in zborovanja. Kadar je Kozma okregal deda, je starec bledel od zlobe ter pričel pretepati in preganjati vnuka na ulico. Kozma se je preselil v tovarniške barake in je pogostokrat prihajal domov v goste. Bil je strog in čist. Nikoli se ni smehljal, visoko je krilil z rokami, kadar se je pogovarjal z dedom in mu nekaj dokazoval: — Ded, mi smo iste krvi, toda ti si nam tuj, ti spravljaš delovnega človeka na stranpot. Ko se je naveličal brezdelja, je ded odšel v ljudsko kuhinjo, k beračem, potepuhom, malo-pridnicam, v svoje razbrzdano življenje. Ko je nekoč zapustil Aganje-sovljo krčmo, je zibaje se prišel do bajte plavžarja Garbuza, se vzpel nanjo in začel rušiti streho. Pritekla je plavolasa Javloha, Garbuzova žena, in za-tarnala. Ded jo je vprašal: Kje pa ti živiš? Kakšen zrak dihaš? ' Trgal je streho, porastlo z mahom in divjimi sončnicami, ter vpil: — Zakaj pa tvoj mož ne živi v kamenitem domu? Zakaj ne prime Francoza za golt? Zakaj pa z jezikom tolikanj opleta? Garbuz je mirno gledal Nikanor ja in spregovoril: (Dalje -prihodnjič) "'1 INDONEZIJA NE ŽELI, Ida zedinjene države posredujejo v sporu BAT A VI A, 12. avgusta. — Poluradna poročila iz glavnega mesta Indonezije, Jogjakarta, dajo slutiti, da je indoneška vlada zavrgla vse sugestije, da bi Zedinjene države posredovale v holandsko-indoneškem sporu. Indoneška časnikarska agencija Antara pravi, da je uradnikom Zedinjenih držav bila poslana nova poslanica in sicer v zvezi s posetom ameriškega generalnega konzula Walter Foo-tea, ki se je včeraj z letalom podal v Jogjakarto. ^ Agencija pristavlja, da so republikanski uradniki verjetno vztrajali, da v sporu posreduje piednarodna komisija, ki naj bi bila ustanovljena skozi Var-nof^ni svet Združenih narodov. " Indoneški odgovor je prišel v času, ko se oboroženi spopadi nadaljujejo.' Indoneški gerilski odredi so napadli gorska okrevališča v zapadni Javi, kjer so se nahajali angleški uradniki. Calumet, Mich. — Zadnji torek je tukaj umrla Mrs. Turk, mati Matta Turka iz Chicaga, glavnega nadzornika SNPJ. Stara je bila okrog 79 let in ena najstarejših našeljenk v Calu-metu. Poleg Matta zapušča še dva sinova, Josepha in Alberta ter pet hčera, od katerih so štiri poročene. Dela za moške planning mill Delavci vešči dela na strojih' za strganje lesa. Plača od ure. BROD-HEAD GARRETT CO. 4560 E. 71 St., DI 0248 MEHANIKI izurjeni delavci za delo na trukih. Podnevi ali ponoči. Plača od ure, G. M. C. TRUCK & COACH CO, 4400 Superior Ave. Izurjeni delavci za tovarno FINE DELOVNE RAZMERE IN PLAČA H. N. WHITE CO. 5225 Superior Ave. DOBIČKp[pSNO! Pop Coco-.v! ižvf-stpem stanju, Zelo dobičkahosno'. Ogledate si ga lahko na 8015 maryland ave., ali pokličite br 4375 POMOČ V KUHINJI splošno delo; prednost ima oseba brez izkušnje, ki je pri volji delati. Dobre delovne razmere. CHagrin Falls 7347 MEN AND WOMEN the j. R, WATKINS CO„ oldest and largest institution of its kind in the world needs three dealers on West Side, Commission $1,50 to ?2 per hour. Apply 9 to 12 a. m. j. r. watkins co. 9613 Denison BUSHELMAN mora biti popolnoma izurjen; hiter delavec lahko zasluži $2.50 na uro in več od komada po našemu "incentive" načrtu, če ste zmožni, odzovite se. SOCIETY DRY CLEANERS 3419 Carnegie Dela za moške BODY MAN Za kombinadjsko delo na kovini in barvanju: noderna, snažna in dobro razsvetljna delavnica. Enostavna plača jančena tedensko. Počitnice s plačo. Pokličite GL 5300 PBX STROJEPISKA Klerkinja; stilno delo za izurjeno žensko od 30-45 let staro. Prednost ima samska. okolici E. 55th & St. Clair Ave. Tedenska plača. HE 9366 moški za navadne MILLING & DRILLING stroje v strojnem oddelku. Plača od ure. Zglasite se med 10.30 zj. in 1. pop. hart mfg. co. 2315 E. 20 St. PRODAJALEC, ki bi se izuril za poslovodjo na našemu programu za starše in otroke; dva naročila na dan plačata $7,000 provizije na leto; zglasite se med 4. in 6. pop. MR. GEORGE MANN HOTEL STATLER LATHE OPERATORJI 2. šift od 5. pop. do 2. zj. 45 ur —5 dni tedensko Morate imeti lastno orodje in si sami vaostaviti delo. Visoka plača od ure. , YQDER CO, 5500 Vlalworth Ave. DVOJICA Dvojica dot) delo v restavraciji; mora biti izuijena. Dobra plača. 2800 W. i St., CH 9256 MOŠKI IN ŽENSKE! Zaslužite s denar za božič z prodajanjem božičnih kart. Več vrst na izberi; 50 do 25 za $L00, z natisnjenlm'imenom 25 za $2.50; do 100% dobtka. Pišite po vzorce. colonial card co. 207 E. 4 St. AVTNt MEHANIK Za prenovlienje Ford V-8 motorjev; mora bti prvovrsten. Plača enostavna all od komada. Stalno delo za pravda delavca. HELIER MOTORS 2777 Ma*ieid — YE 7202 sheet me^al layout men electrcal welders Helpers Dobre delovne razmere—prijetna okolica angle products co. 9002 Madison Ave. poirebujemo pravega rr^žkega za našo brivni-co; mlad moj izurjen, za polni čas; tudi enega z| delni čas. Dobre delovne razmc%. Plača jamčena. Prometen prostir na E. 131 St. in Miles. Attractive tlodern Barber Shop 6813 For%ian Ave., BR 5578 .MIZARJI Unijski; vdik stanovanjski projekt; na vzhodni in zapadni strani; stalno delo brez zgube časa. Najboljši delovni pogoji. FRJD kromer FL 7300; med 9.30 zj. in 5.30 pop. avtni meh^^niki izurjeni n» Ford avtih; 44 ur tedensko. Dovolj dela. Plača na proviziji. 3735 W. 25 St., SH 2107 MOŠKI (5) za popravila na ogrodjih in fen-derjih. Plača od ure in overtime. Počitnice, zavarovalnina in izvrstne delovne razmere. Stalno. schaefer body 5009 Superior Ave. MIZARJI IN DELAVCI NA STROJIH Unijska plača. TUDI TEŽAKI. Dobre delovne razmere. Prijazna okolica. LEWIS & S