1* Svojega znanja ne more nihče pomnožiti z ugibanjem, ampak le z učenjem. Cjtajte "Proletarca". * STEV.—NO. 1129 GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE - hic*«° I'L^undw- th« Act of Conirr... of March 3rd. 1*7». OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, S. P. CHICAGO, ILL., 2. MAJA (MAY 2,) 1929 * 1! > <» PVibliahed W*«kiy at 3*3» W. 26th St. "Proletarec" je razširjen med najrazum-nejšimi čitatelji slovenskega tiska v Ameriki. Citajte ga tudi vi. * *******..........fffffffMi^ LETO—VOL. XXIV. v v VAL ZLOCMSTEV OPASNO NARAŠČA HOOVERJEV APEL LJUDSTVU ZA IZPOLNJEVANJE ZAKONOV Nad devet tisoč umorov letno, a le ma-lokateri vetji zločinec je kaznovan TEŽAK PROBLEM ZA NOVEGA INŽENIRJA "Val zločinstev preplavlja .Zedinjene države," je dejal jpredsednik Hoover v svojem .govoru dne 22. aprila v New Yorku pred zastopniki vodilnih ameriških listov, ki so v ¿asniški zvezi "Associated Press". Ko je nastopil vlado, je v inauguracijskem govoru naglašal pred vsem prohibicijo. "Prohibicija je zakon, ki mora biti vsakemu državljanu prav tako svet kakor vsaka druga postava," je dejal ob u-peljavi v predsedništvo, in radio je raznesel njegov glas po vsi deželi. Njegovo stališče je, da je dolžnost vsakega prohi-bicijo izpolnjevati. Obljubil Je, da bo storil vse v svoji moči, da se kršitve 18. amend-menta odpravi. Nekaj tednov pozneje je v govoru pred zastopniki velikih dnevnikov svoj fcon že nekoliko spremenil. "Prohibicija ni edini zakon, ki je kršen na debelo," je dejal Hoover. "Zločinstva na debelo pretresajo to deželo. Prva in najvažnejša naloga administracije, vseh javnih organov in ljudstva je, kako odpraviti to kričečo rano, ki razjeda na-¿e javno življenje." Med drugim je naglašal, da se dogodi v Zedinjenih državah nad devet tisoč umorov letno. Komaj polovico morilcev izslede in aretirajo, še manj je obsojenih, in le majhen odstotek je resnično kaznovanih. To je tragično dejstvo, ki zahteva remedure, je dejal predsednik in apeliral na urednike, da opozarjajo ljudstvo na opasnost, ki grozi zrahljati temelje ameriškemu zakoniku in pogrezniti deželo v splošno kršenje zakonov. O prohibiciji je dejal, da je xakon, in dokler ostane zakon, se moramo ravnati vsi po njegovih določbah, neglede kako ga eni smatrajo za neumestno postavo. "Ce je prohibicija napačna," je dejal Hoover, se jo lahko odpravi, in najsigur-nejša pot,- da se dožene, dali je koristna ali ne, bo ta, da sakon strogo uveljavimo. Ce bo mnenje ljudstva nasprotno, •o tu legalna sredstva, da se prohibicijski zakon modificira, sli se ga briše. Preje pa mora biti uveljavljen do skrajnosti." Z oprezno izbranimi besedami je slikal zločinski val, v katerem se drenjajo umori, ko-nipcija, veliki in mali kršilci prohibicije, grafterji in drugi sločinci vseh vrst. Izgleda, da*se vse zmika iz zakonitega reda. V Chicagu je posebna poro-Jf Preiskovala družabno življenje mladine, ker se razuzdanost med njo veča, ker se u-daja bolj in bolj pijančevanju n nemoralnosti. Poročilo preiskave jo ne graja, pač pa svari starše, da bo oni krivi v veliki meri, če mladina ne živi po- tako kakor bi morala, rnporočil za ozdravljenje te Mb« nima, kajti rešitev je v Izrek* Umi' 86 Rla&i njih°V V New Yorku majo različne obravnav« in preiskave, tika- joče se zločinov in "škandalov" vseh vrst. V Clevelandu odkrivajo korupcijo in. graf-tarje med koncilmani. V Chicagu se sedaj preiskovalna porota peča s tatvinami na debelo v "sanitarnem distriktu," ki je bil do prošlih volitev do vratu v gnojnici korupcijes dasi je njegova glavna naloga skrbeti, da gnojnica iz Chicaga redno odteka fl>o kanalu v reko Mississippi. Veliki ameriški politiki in državniki, sociologi in uredniki iščejo vzroke kriminalnega vala. Eni pravijo, da je preveč prosperitete, da je blagostanje preogromno. Drugi navajajo, da je ljudstvo prežela manija po grabi j en ju bogastev. V nji ne smatrajo nobenih goljufij za zločin. Ta manija pojasni, čemu špekulacijska strast, ki je zašla celo v nižje sloje, da se vse zanima za cene delnic na newyorški in čikaški borzi. Mnogi dolže prohibicijo. Ljudstvo se je brani, in ker vidi, da izrablja policija, šerifi, republikanski in demokratski politiki od najnižjih pa do najvišjih prohibicijo v svoje "politične" namene in pa za sredstvo podkupnin, je izgubilo še tisto malo vere v poštenje oblasti, kar jo je imelo, in si misli: če ni njim nič za zakone, čemu bi bilo nam! Nad devet tisoč zločinskih umorov na leto, kaznovani pa so le tisti morilci, ki ne pripadajo—višjim zločinskim krogom! Drugi so oproščeni, večinoma jih oblasti niti ne izslede, dasi so policijskim in drugim varnostnim organom znani. To je dejal v imenovanem govoru pred časnikarji v New Yorku predsednik Hoover. Vzrok zločinskemu valu je koruptnost obeh kapitalističnih strank in pa pemankanje stranke, ki bi bila efektivna o-pozicija. Šibkost socialistične stranke se maščuje nad vso deželo. LJUDSKI" ZASTOPNIKI V H1IN0ISU ZMRCVARILI PREDLOGO» KI DOLOČA OSEMURNI DELAVNIK ZA ŽENSKE Kak« dobe sredstvi ki ritotistifei "Mlitiili" STAVKA TKALCEV RA V North in South Carolini se je v predilnicah razširila stavka tekstilnih delavcev; katero oblasti skupno s podjetniki za tirajo z brutalno silo. V opravičevanje svojega postopanja zatrjujejo, da vodijo stavko prekucijski komunisti. Delavci na jugu so plačani še mnogo slabše kakor v tekstilnih državah na vzhodu, so še bolj priganjam in nimajo nikakih pravic. V takih razmerah je moralo zavreti in vsled nakupičenega srda je umevno, da se ¿tavkarji ne obnašajo kakor ds so na pikniku. Delavce provo-cirajo, deloma z oboroženo silo, deloma s provokatorji, samo da imajo oblasti "povod" nasilno postopanje proti za njim. To je resnično svobodna dežela in prosperiteta je v nji tolikšna, kot še nikdar poprej. Vprašajte delavce, ki stavkajo v tekstilnih obratih na jugu. |Poročali smo o opoziciji, ki jo je gnala zveza illinoiskih in-dustrialcev ter velikih trgovcev proti predlogi za starostno zavarovanje v Illinoisu. Ako končno že sprejmejo kak socialen zakon, ga tako pokvarijo, da je za ljudstvo, kateremu bi imel koristiti, brez vrednosti, državi, torej ljudstvu, pa naprti stroške. Vzrok temu je, da je zelo malo poslancev, ki bi bili ljudski—kajti večinoma se kosajo za naklonjenost kor-poracij. V drugi polovici aprila je prišel pred zbornico poslancev v Springfieldu predlog zastopnice Lottie Holman O'Neill, ki določa maksimalni delavnik za ženske v illinoiskih obratih. Dosedanja postava določa za ženske deseturni delavnik, ki pa ima mnogo izhodov, tako da se jim z delom "čez čas" v marsikakem podjetju podaljšuje delavnik na dvanajst in več ur dnevno. Novi predlog določa, da naj bi bil maksimalni delavnik za ženske osem ur. Izvzete bi bile bolniške strežnice ter nekaj drugih profesij. Zveza tovarnarjev je s svojimi poslanci dvignila proti predlogi velik dimdaj ter celo povzročila tekom razprave kra-vale. Poslanci, ki jih je izvolilo ljudstvo, so hiteli kvariti predlogo z dodatki, ki dovolju- jejo daljši delavnik v tem in onem poklicu in predlogo so z njimi zmeštrali tako, da tudi če postane zakon bo brez praktične vrednosti. Pri prvem glasovanju je bilo 60 glasov za odklonitev predloge v celoti in 68 proti. Večina osmih glasov je torej odločila, da se o nji razpravlja, če pa se bi nekateri ne bali volilcev, bi predlogo pokopali brez pomisleka. Vse drugače bi se razvijala razprava, če bi bilo v zbornici recimo vsaj šest socialističnih poslancev. "Delavski prijatelji" v republikanski in demokratski stranki so skrajno nezanesljivi, kar pokazujejo posebno' predloge za starostno zavarovanje, proti otroškemu delu v industriji in za protektiranje žensk in mater v tovarnah, ho-lih. trgovinah in drugod, kjer 1 prisiljene služiti kruh za vzdrževanje družine in sebe. Velik profit Union Pacific železnice Železniška družba Union Pacific je napravila v prošlem letu nad šesti nštirideset milijonov dolarjev čistega dobička. Točna vsota jo $46,106,872, kar je šest in pol milijona dolarjev dobička več kakor leto poprej. Prav enostavno: vzamejo jih iz javnih blagajen, katere kontrolirajo. Kadar zmanjka denarja, povišajo davke in vzamejo nova posojila, ki jih dobe z izdajami novih bondov. Tekom £*eiskave grafta v či-kaškem sanitarnem distriktu, ki se vrši že par mesecev, se je dognalo, da je šla skupina či-kaških demokratskih veljakov v Washington prošlo leto, da pridobi demokratsko stranko za. konvencijo v Chicagu. Najeli so poseben vlak in stroške so plačali davkoplačevalci iz blagajne sanitarnega distrikta. To še ni vse. Ta skupina je imela potem "good time" v hotelu Waldorf Astoria v New Yorku, kjer je potrošila $6,-900. Rajanje je bilo tolikšno, da so polomili pohištvo, pokvarili električne svetilke in napravili precej druge škode. Stroške je pokril sanitarni dis-trikt. Med demokrati in republikanci ni prav nobene razlike, ne v graftu, ne v programu, ne v servilnosti kapitalizmu. ZMAGA SOCIALISTOV NA DANSKEM 1_ Social-demokratska stranka najjačja v državi Pri volitvah v danski državni zbor, ki so se vršile 24. aprila, je zmagala socialno-demo-kratska stranka, ki je pridobila osem nayih mandatov. Skupno z drugimi radikalnimi skupinami ima sedaj večino v poslanski zbornic, v višji zbornici pa so v večini še vedno konservativci in agrarci. Prihodnje volitve v višjo zbornico se vrše leta 1932 in socialisti z gotovostjo računajo, da dobe tedaj veČino tudi v nji. Volilna kampanja za kandidate v poslansko zbornico je bila ena najbolj vročih v zgodovini danskega parlamentarizma. Socialisti so šli v bitko z zahtevo razorožitve na suhem in na morju, med tem ko sta konservativna in agrarna stranka enako ljuto zastopali stališče, da potrebuje Danska armado in vojno mornarico, ki ju je treba dvigniti do najvišje mogoče stopnje. Vsled tega vprašanja je bil prejšnji državni zbor razpuščen, ker so socialisti zahtevali, da naj ljudstve Odloči, če hoče izdatke za militarizem, ali je za politiko razoroževanja. Socialisti so zmagali. Konservativna stranka je izgubila šest sedežev in agrarna tri. Komunistična stranka ni zmagala z nobenim kandidatom. ^ > Socialistična stranka je že imela vlado Danske, kateri je načeljeval Thorvald Stauning. Nanj je padla po tej zmagi naloga, da sestavi novo vlado. Prejšnji kabinet, kateremu je načeljeval Th. Madsen-Myg-dal, je podal vsled poraza v volitvah ostavko. h • I Socialistična stranka ima v svojem programu popolno razorožitev Danske; obdržala bi le male čete za policijsko službo. Ovira pri popolni izvedbi te in drugih zahtev ji bo delal senat, ki pa bo moral v marsičem na zahtevo ljudstva popustiti, Zmaga socialistov na Danskem je tudi v prilog delavski stranki v Angliji, kjer se vrše volitve v parlament 20.-maja. „ ... . SVOBODA TESTI 01 PREPRIČANJA Ni AMERIŠKIH PNI7ERZAH Boj proti glasilu sociali- » j stičnih dijakov na Har-vardskem vseučilišču. se oklepi Mladine V nedeljo 21. aprila je bilo v Italiji slovesno sprejetih v fašistične mladinske organizacije 289,000 otrok v starosti šolskih let. Po sprejmu, ki se vrši na gotov dan vsako leto, dobe puške ter fašistične karte in fašistične zapovedi. Ena teh pravi: "Fašisti ne smejo verovati v trajen mir." Ali izvriijete dolž-■est de svojega lista? / ^ . Ali ste prejeli opomin, d« vam je naročnina potekla? Ponori te jo čimprej, kajti lUt ima velike izdatke, ki jih mora pokrivati. "Proletarec** v tem o>b-segli in s to veebino je več kot vreden naročnine treh dolarjev. f* ■ Ali ste eden onih, katerim je bil list po«lan na ogled? Vabimo vas, da pristopite v krog naročnikov. . . -7/ ' A Od časa do časa čitamo v dnevnikih male vesti, kako so šolske avtoritete nastopile proti temu ali onemu dijaškemu klubu, ker se jim zdi preradi-kalen, kako so odrekle šolske prostore temu ali onemu radikalnemu ali celo liberalnemu govorniku, kako so izključile tega ali onega profesorja, ker ne trobi v rog denarne mošnje. Pittsburghška univerza je prepovedala . funkcioniranje Liberalnemu klubu v mejah njenih privilegijev in je s tem dan na črno listo. V Mellono-vem cesarstvu ne trpe v visokih šolah niti liberalnih klubov. Socialistični dijaki na Har-vardski univerzi so začeli pred tedni izdajati IisTT "Harvard Progressive", in denarni interesi, ki kontrolirajo ameriške u-niverze, so takoj podvzeli "primerne" korake, da ga za-tro. RazpeČevalci (newsboys) so dobili migljaj, da bodo ob službe, če bodo razpečevali novi socialistični dijaški listki ker je služba pač glavno pri večini ljudi, so takoj izjavili, da se z novim listom ne bodo pečali. Zgražanje nad tem reakcionarnim pritiskom je bilo splošno celo v "zmerno konstf» vativnih krogih", toda gospodje, ki subvencirajo ameriške visoke šole s svojimi milijoni, hočejo, da jim producirajo ma-terijal, kakor ga opisuje Upton Sinclair v svojih knjigah. Nedavno bi imel govoriti v Richmond Hill višji šoli v New Yorku Roger Baldwin, direktor ameriške Civil Liberties Union o predmetu "Free Speech". Ko je o tem izvedel dr. Wm. J. O'Shea, superintendent Javnih Instrukcij v New Yorku, je Baldwinu prepovedal .rabo šolske dvorane z motivacijo, da on ni vreden, da bi govoril pred mladino. Baldwin je eden vodilnih ameriških liberalcev, ki veruje v ustavo ter civilne svobodščine, katere ta ustava garantira in se zanje bori. Ampak kapitalistični interesi ter reakcionarni cerkve- ' njaki nočejo, da se bi ustavo" tolmačilo v luči resnice, pa za-branjujejo, da bi prišla pred mladino. A resnica pride do nje, vsaj do enih, polagoma vseeno. Večina dijaštva je seveda okužena docela z vplivi kapitalistične vzgoje. PALAČA ZA AMERIŠKEGA POSLANIKA V ARGENTINI. Do pred nekaj let ameriška vlada ni gradila ali kupovala palač za svoje poslanike, pač pa je imela nastanjene v tujih zgradbah. Ali ko se je začel vpliv Zedinjenih držav po svetu večati, je nastala potreba, da se njihove poslanike nastani v čimlepših in impozantnej-ših palačah. V začetku aprila je kupila ameriška vlada za svojega poslanika palačo Bosch v Buenos Aires v Argentini, ki je ena najlepših v mestu. Drobiž iz uredništva in upravništva Sempatam se primeri, da jo, da Proletarca ne razumejo. kdo vrže na sejah druátev ali v pomenkih očitek, da se prispevki v fond Izobraževalne akcije rabijo v podporo Prole-tarcu. Ne bilo bi greh, ako se bi, ker je Proletarec izobraževalen list—toda prispevki za Izobraževalno akcijo se porabljajo v njene že dostikrat opisane namene in prav nič za list. To je razvidno tudi iz podrobnih letnih računov, ki jih dobe vse nji pripadajoče organizacije. • * % «-t» , • Majska številka je napravila povsod dober vtis. Naročil je bilo letos za tisoč izvodov več kakor prošlo leto, dasi jih je klub át. 1 naročil le 500, med tem ko jih je prejšnja leta naročal tisoč. Naročil iz naselbin izven Chicaga je bilo torej za 1,500 izvodov več kakor lani. _ Martin Stojan, Walley Home, Calií., se o listu zelo pohvalno izraža. Rad ga čita, ker mu je tak slovenski list ljub in ob enem mu dela slovensko družbo. Slovenskih sosedov nima. * Max Martz z železnega o-krožja Minnesote poroča, da se bo sedaj kolikor mogoče potrudil, da razširi Proletarca, kajti nihče nima sedaj razloga trditi, da je majhen, ali da je neprikupen list. Ali ste prejeli opomin, da vam je naročnina potekla? Prosimo vas, da jo čimprej obnovite. List ima velike izdatke in urad se trudi, da jih zmaguje. S točnim obnavljanjem naročnine, ter s poravnanjem obveznosti nam olajšujete delo ter pokrivanje izdatkov. # Joseph Robich, Yukon, Pa., ki je aktiven zastopnik Proletarca, poroča, da je še vedno mnogo takih, ki se izgovarja- Ko bi vedeli^ kako jalov in smešen je tak izgovor, ga ne bi rabili. e Anton Jankovich v Cleve-landu, ki redno pošilja precej naročnin, obljubuje, da se bo potrudil dobiti več novih. John Kobal, Johnstown, Pa., pošilja sedem naročnin. Poslal je tudi nekaj prispevkov Pro-letarcu v podporo. Naročnik, ki želi, da njegovo ime ne objavimo, piše: "Prvomajska številka v tej obliki dela vso čast imenu našega praznika. Mnogo gradiva in lepo razpodeljeno. Angleška stran sama je vredna te naročnine. Upam, da se število naročnikov v kratkem pomnoži vsaj za tisoč. Anton Shular, Kansas, je pohvalil v pismu sedanji list in je poslal 3 celoletne naročnine. Tudi drugim bolj ugaja— je urejevan za ljudstvo bolj prikupno, m upa, da bo vsled tega agitacija olajšana. Križ pa je, ker je brezposelnost velika. Operatorji so poslednje tedne zaprli več kot polovico rovov. * Rose Sajovic, Chicago, pošilja celoletno naročnino in $2 v podporo listu. Piše, da ji sedaj bolj ugaja kakor preje. • Jacob Rožič, Milwaukee, je zastopnik, ki se resno trudi za razširjenje lista. To pokazuje tudi s svojimi številkami pod rubriko "Agitatorji na delu". V pismu, v katerem pošilja večjo vsoto za nabrane naročnine, pravi: "Agitiral bom kolikor bom mogel." Pri njemu je s tem veliko povedano. * Kolikšen bo prihodnji izkaz poslanih naročnin od strani a-gitatorjev? Objavljen bo v prihodnji številki. čil misliti in konstruktivno de- i rile. Presenetile so n»»—prijetno lati. Kdo naj ga mu da, ako ne I Pretile. Od kar gojimo v tej ,, ... • i .___naselbini dramatiko, je bila ta prire- socialistična stranka, oziroma ditev wlen najlep4ih \riumfov. V.. ? • čast našim iehskam, ki bodo a svojo Priporočam eksekutivi JSZ., vztrajnostjo ter zanimanjem najbri da izdela načrt V tem smislu, I tudi moške prisilile, da postanejo ii- oziroma apel, ter ga razpošlje l;?1™** v druiabnem in kulturnem i tA | , . . J;,.,/ iivljenju Johnstowna in okolice, društvom, klubom in somišlje-, * . nikom, za sodelovanje. Uspeh j 0 deUv,kih rattnerilh je bi. bo zadovoljiv. Proletarec bo le iz tega kraja ie poročano. Pred razni govorniki, med njimi eden is Chicaga. Prošlo soboto je govoril tukaj na klufeovi priredbi s. Donald J. Lotrich. Udelciba je bila prav povoljna in uspeh dober. Med udeleienci je vladalo najboljie razpoloženje. Nihče ni govoril o kaki poparjenosti, kajti mi hočemo naprej!—M. G. potem svoje izdatke pokrival z dohodki naročnine ter oglasov, in denar, ki se ga sedaj porabi za pokrivanje njegovega deficita, bi se porabil v namene, kakor preje omenjam. Aktivnost naše Zveze je treba poži-veti, in to je en način za dosego namena.—Louis Zorko. KONFERENCA J. S. Z. V NEDELJO 26. MAJA V BAR-BERTONU. Collinwood, O.—Tu in tam se naši sodrugi vprašujejo: "čemu ni več iivljenja in več volje za aktivnosti med nami?" Drugi jam rajo, ker se-jim zdi, da je vedno manj zanimanja za kulturno delo. Pritoievanja radi naraščajoče brezbrižnosti med našim ljudstvom so ie nekaj vsakdanjega. Kako ozdraviti hibe? Kako zainteresirati ljudi, da bodo mislili še na kaj drugega kakor na slabe čase, radio in avte? To so vprašanja, o katerih lahko razpravljamo na konferenci JSZ., ki se bo vršila za to okroije v nedeljo dopoldne .26. maja v dvorani društva "Domovina". Društva Izobraževalne akcije so bila pismeno povabljena, da izvolijo delegate in upamo, da to store vsa. letom se je tu govorilo, da slabše b»ti ne morejo, s se vendar slabšajo. Prc-mogarji delajo dva, tri dni na teden, in zaslužek je slab, kajti od "mrtvega dela", katerega je v tukajšnjih rovih več kot dovolj, ne plačajo skoro nič. Unije, ki nas bi branila, nimamo, in bos pravi, če ne boš ti, bo pa drugi. V eni tukajšnji tovarni so nedavno odslovili večje število delavcev, med njimi nekaj rojakov, ki so dc4ali v nji do dvajset let. Namesto, da bi postali deležni penzije, so bili vrženi na cesto. Naokrog gre govorica, da to tovarno popolnoma zapro. Brezposelnih j t mnogo. Delavec, ki je dopolnil 45 let, ne dobi izlahka delo. Pred tovarnami, ki obratujejo, se drenja vsako jutro stotine delavcev, a le malo je toliko "srečnih", da bi jih najeli. Dela so naporna. Na eni strani armada bresposelnih, na drugi pa morajo uposljeni delavci garati tako trdo, da si kvarijo zdravje in krajšajo življenje. Slovenska fara, niti nobena druga, nas ne bo rešila iz teh žalostnih razmer. Čvtajte parno "Proletarca", ki vam pove, katera pota drže v rešitev delavskega ljudstva. ——-a—------:- Tukajšnji klub št. 6 JSZ. je pred nekaj tedni poslal proglas na Slo/en- Klubi JSZ. bodo zastopani polnošte- I c* okraja radi vprašanja sloven-vilno. Vabljeni so sodrugi in somi- ske f*re, naslovom "Resna beae- šljeniki, da pridejo na to zborovanje v čimvečjem številu. Govorili bomo lahko o kulturnih in drugih priredbah tekom prošle sezone, in v koliko so bile naše organizacije pri tem uspešne. Ali bi morali imeti klubi več svojih priredb? Ali bi lahko izvršili več kulturnega dela? da rojakom v Johnstownu". Med drugim je bil poslan v objavo tudi ntwyor&kemu "Glasu Naroda". U-pravnik L. B. je odgovoril, in vsebina pisma je bila prečitana seji. GUusi se: "Poslani članek je preobširen za naš list in poleg tega pa tudi Glas Naroda ni glasilo Vaše organizacije. Ali bi lahko pridobili v Izobraževalno I Vi prav dobro veste, da bi tak članek akcijo več društev? Pripravite se za povzročil polemiko in našim čitatel-razpravo, v kateri se bo odgovasjalo j Jem bi morali dati prostor na razpona ta vprašanja. I Torej bi se radiUga porabilo Naša Konferenca se je na prošlem' preveč dragocenega prostora V to zborovanju v Girardu izrekla za spremembo oblike Proletarca. Oblika mu je spremenjena in v nedeljo 26. maia v H.nrbertonu se bomo lahko vprašali, če smo vsled tef?a že kaj povečali agitacijo za razširjenje našega glasila. Ako Še ne v zadostni meri, Čigava je krivda? List je sedaj veliko večji, ugaja vsem, tudi tistim, ki jim je žal za revijo, prinaša izbrano gradivo—torej zasluži, da ga razširimo. Kako? O tem bomo čuli na konferenci. Udeležite se je, kajti nasprotniki delavskih interesov se je gotovo ne svrho in nam bi pa napravili mnogo nepotrebnega posla. Zato ga ne moremo priobčiti." Radovedni smo, čemu ni "Glas Naroda" tako previden in varčen z dragocenim prostorom, kadar dobi dopise, ki "udarjajo po tardečih"? O-menjeni spis mu je bil poslan zategadelj, ker list vedno trdi, da Je napreden in da so mu interesi našega ljudstva sveta stvar, in pa zato, ker je nekaj naših članov že leta naročenih na "G. N.", pa so smatrali, da imajo pravico poslati ta proglas tudi njemu. Kar se tiče dragocenega pro- DOPISI VAŽNA NALOGA KI PRIPADA J. S. Z. Cleveland, O.—Na svoji poti po opravkih v West Virginijo sem videl, da se razmere pc premogovniških naselbinah slabšajo. Sploh so tako neznosne, da so v sramoto današnji—v teh krajih po krivem i-menovani — civilizirani dobi. Delo je težavno, plače mizerno nizke, kompanija pa je gospo- razširil naš list, potem bi imel predavanja in shode ter pomagal ljudem s koristnimi nasveti in poukom. V začetku bi mu morala Federacija pomagati finančno, a s časoma se bi izplačeval s pomočjo kolekt na predavanjih in shodih za pokritje stroškov, ter s popustom od nabrane naročnine za list in knjige. Delavstvo je dostopno našim idejam, brezbrižno pa je edino radi tega, ker jih ne razume. Drugi vzrok indiferentnosti je pa v tem, da je bilo to delavstvo že tolikokrat prevarano od lažnih voditeljev unije in dru- bodo. .Jačajmo svoje organizacije.' štora, se ga prav zelo trati z raznimi kajti drugi jih ne bodo za, nas. Jo». Franceskin, tajnik Konference. JOHNSTOWNSKA KRONIKA. brezpomembnimi vestmi in no8tmi Petra Zgage. * z nesla- Klub št. 5 bo imel majsko slavnost v soboto 4. maja zvečer v svojih pro-štorih na Franklinu. Sodrugi, so-Ni treba misliti, da obsega naša t mlAIJ«nikl9 rojaki delavci, posetite jo *ronika samo hribovsko okrožje v iimVečjem številu. Poleg govorov Johnstowna in okolice. Zanima nas in koncertnega sporeda bomo imeli vse, ne samo to, kar se godi pri nas ' ali v tem odtraju Penne. Npr., zanimajo nas "mučeniki", ki jih je narod zapustil potem ko se je naveličal izplačevati njihove pretirane račune. Dokler so bili glavni odborniki, so si zaračunali vsako minuto "čez čas", tudi zabavo. e Pomlad je tukaj z vso svojo lepoto. Narava oživlja, vse je v zelenju in cvetju—vse brsti. Naj pride pomlad tudi za otopela srca trpinov, da poženejo iz njih mladike razredne polagali so račun «izredno de b po zave pri gpuWmnju *krlevine ga ga j< tako pritisnila na eno nogo, da mu je stopalo skoro zmečkalo, in ko to obdržaval prvotno sestanke ter j organizacijo, v kateri se bo u- Tole mi ne gre v glavo: ni potrebno, da gremo v cirku« gledati klovne, ker se jih vidi tudi drugod, toda med bivšimi predsedniki p i domne^Js"' da "¡i' mu "bodo nadzornega odbora SNPJ bi jih ven- morali odrpzati. Sodniir Kobler je Pn^ova ! Nikoli niso bih ie 16 lot ¿,an JSZ prikltpon, miren taki ljudje iskreni, vedno so poznali ¿i0Tek. NaSl.mu RibknJu Je bil Vpdno le svo, interes. "Lota je ne.zbrisljtv naW|onjen. 2elrm, da kmalu okreva, spomin, ki postaja vedno glasnejša' Tj|koJ po nwodi je bil p08jan v bo!. Srečam delavca svobodomislec". "Jaz sem komunist". Tretjega —"če bi bili vsi taki kakor jaz, pa bi bilo dobro na svetu." Četrtega—"kar Proletarec uči, priča njihove modkritosrčnosti. j nUn|ro v North Whilling.. Johnstownsko članstvo ter delegatje' —"jaz-.sem se ne ujamejo na take cirkularje,4 " _ DlUgega _ k**^' predobre poznamo sovražnike Poro««- napredka in pa zavratno politiko hi- SOCIALISTIČNA STRANKA V DETROITU SE JAČA. Dctroit, Mich.—V tem mestu je V Johnstownu smo imeli do zad- bila socialistična stranka vrsto let po njega časa skmo okrog 40 plačanih! vojni takorekoč le na papirju. V ko- navskih karakterjev. * naročnikov (da se razumemo: kdor sem jaz Že davno pozabil". Pe-| um dobiva in čita, a ni naročnik, ga tega—"vsi SO samo za denar"« ! Čiu na stroške naročnikov in pod-Šestega—"najboljše se poču- j pomikov lista),. Delujemo nato, da tim, ko ga čašo popijem in ma-r *ivi,° naro*nikov v kratkem po-lo kvartarno". Sedmega-"ali1 mnoi' na "to si neumen, ker se pregovarjaš radi socializma", osmega — "Bog je brado najprvo sebi u-stvaril" itd. Kako to? da so delavci celo ponašajo z neslogo in neumnostjo, ko vendar vidijo, kako premeteno se združujejo njihovi sovražniki —to meni ne gre v glavo! Iz prizanašanja ustanovitelji fare likor jo ni dgonobila reakcija, so jo zatrli razkoli in frakcijski boji. Polagoma pa se zopr* obrača na bolje. Konferenca detroitskih socialističnih postojank dne 19., aprila je pokazala, da je mejnik malodušnosti ter neaktivnosti prekoračen. Delegatje za enkrat izostanejo iz kronike. Ali ( so zastopali ameriško, jugoslovansko obljuba s tem ni brisana. Če bodo poljsko, češko in židovsko socialisti«' interesi naselbine zahtevali jasnejšo no organizacijo. Vsi so izvajali, rla besedo o njih, jo dobe. fare v Johnstownu je farsa. Ustanovitev zaenkrat še Ž enako društvo "Naša Sloga" št. «00 SNPJ. je vprizorilo igro "Pri gospodi" z velikim uspehom. Kakor Je bilo obljubljeno, tako so tudi sto- so izgledi za soc. stranko v Detroitu dobri. Najvažnejša točka razprave je bilo vprašanje prvomajske slav-nosti. Eno mnenje je bilo, naj jo ob-držuje vsaka organizacija zase, drugo pa, da naj bo skupna. Sklep se je glasil za skupno. Vršila se je v Polistf Peoples Home. Nastopili so Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij. Maj. CHICAGO, 1LU—Prvotna slavnost kluba it. 1 v »rado 1. maja v dvorani SNPJ. WAUKEGAN, ILL—Na priredbi kluba it. 45 JSZ. bo dno S. maja vprisorjona drama "Kamnolom". To bo ob onom majska slavnost. BARBERTON, O.—Konferenca JSZ. V nedeljo 26. maja v dvorani druitva "Domovina". Prično so dopoldno. Junij. CHICAGO, ILL.—Piknik socialistično stranka v Cook County v nadaljo 9. junija, Rivarview Park, North W astern Ava. blizu Bel* mont Ava. BRIDGEPORT. O.—Konferenca JSZ. sa vzhodni Ohio in West Virginijo v nedeljo 23. junija ob 9:30 dopoldno v Slovenski dvorani, Boydsville. Julij. GIRARD, O.—Piknik kluba it. 222 JSZ. v nedeljo 21. julija. FRANKLIN - CONEMAUGH, PA,—V soboto 4* maja priredi klub it. 5 majsko slavnost v Slov. izobraževalnem domu na Franklinu. September. WAUKEGAN, ILL—Konferenca JSZ. sa Wisconsin-Illinois v nedeljo 29. septembra. Oktober. CHICAGO, 1L1--V nedeljo 27. oktobra dramska predstava kluba it. 1 JSZ. v dvorani ČSPS. November. CHICAGO, ILL.—V nedeljo 30. novembra koncert pevskega «bora "Sava" v dvorani SNPJ. December. CHICAGO, ILL.—Klub it. 1 priredi običajno Silvostrovo saba-vo v torek 31. decembra v dvora* ni SNPJ. (Tajnika klubov prosimo, ' da nam sporoča datume svojih priredb, da jih uvrstimo v ta seznam.) Starokrajski liberalizem se presaja ameriško polje, ln vselej so zadaj takimi gibanji ljudje, ki študirajo, koliko se lahko dvignejo v narodu. T» se pravi, koliko si lahko pomagajo. { e Da, mi smo Slovenci, mi smo kul-j turni, le poglejte nas—toda kakšni je prepričanje — kaj bi s prepričanjem! Da bi se morali izobraževati v smislu razrednega boja—to nas ne briga, samo da smo Slovenci in da tega zavedamo. Živijo!—Jaka. AH ste prejeli opomin, da vam je naročnina potekla? Ta teden smo poslali opomias vsem, ki jim je naročnina na Proletarca potekla. Prosimo jih, da obnove čimprej. V naselbinah, kjer imamo zastopnike, lahko poravnate naročnino njim. Kjer jih nimai se obračamo na naročnike, da eden ali drugi prevzame ta posel in agitira za Proletarca. Upravništvo bo vsakemu drage volje poslalo vse potratne informacije in potrebne listine. Na naročnike apeliramo, da obnove naročnino točno, ne da bi čakali na opomine iz upravništva. V našem skupnem uradu imamo sedaj le dve redno uposljeni osebi, dela je pa toliko, da se ga le z največjo težava zmaguje. Zelo nam boste ustregli, ako pošljete naročnino takoj ko vam poteče. S tem nam prihranite čas in stroške. Račun razpečanih znamk J. S. Z. za mesec marc 1929. 10 2 3 8 20 DR2AVA R*dne Dualn* I*j. Str. lein« Me»«fni IN MESTO -saaaske- priip«vki ILLINOIS: La Salle .................... 20 Springfield ..JZ...................6 Virden ............................................4 Gillespie .....-..........................3 Waukegan ................................32 8 — 16 Chicago No. 1........................100 20 — 75 INDIANA: Clinton .............................4 2 — — Universal ....................................5 — — 5 KANSAS: Gross ....................................................2 2 — — Arma .........................................12 8 1 20 MICHIGAN:----- Detroit .....................................40 20 — — OHIO: Cleveland ......................40. — — — Glencoe ............................................2 2 — — Barberton ....................................10 20 — — Girard ..........................................36 6 Neffs ......................................— 8 Bridgeport ......................3 2 Collinwood .................10 5 PENNA: Herminie ........................................4 1 Latrobe .............................2 10 Forest City ................................2 2 M. at L.........................................., 4 — Burgettstown ..................2 2 Conemaugh ..................20 10 Avella ...................... Canonsburg ......................26 WISCONSIN: West Allis ...................24 28 — 26 17i00 Milwaukee ...»......................40 — — 25 12.00 Konv. fond J. S. Z. Skupaj 17 8 10 7 6 1 4 20 - — 13 $9.50 2.50 1.20 1.95 12.40 37.00 1.90 1.50 1.30 6.40 19.00 12.00 1.30 10.00 12.90 2.80 1.60 4.76 1.55 4.10 1.30 1.20 1.30 9.50 7.80 $3.00 . .80 .40 .60 4.00 12.00 .60 .50 .60 2.00 6.00 4.00 .40 3.00 4.20 .80 .50 1.50 .50 1.20 .40 .40 .40 3.00 2.60 5.20 4.00 $12.M 3.3» 1.60 2.&S 16.40 49.0* 2.50 2.00 1.90 8.4» 25.00 16.00 1.70 13.00 17.10 3.00 E 2.10 6.25 2.05 5.10 1.70 1.00 1,7» 12.50 10.40 22.» 16.01 Skupaj .............. 453 171 Znamk na roki 1. marca .............. Prejeli tekom meseca ................... Skupaj .................................. Razpečanih tekom meseca ............ Na roki 31. marca 1929 ........ 13 262 $195.75 $62.60 $258J» Rednih Dualnih Letnih Ii 505 742 972 1026 742 453 289 972 171 505 262 lOtC K 801 243 1013 Tajništvo J. S. Z. iföi'4 M? A* fMfMf Mf Mf Mf 'iVt /AfMf M? M? /$Vf >A? /j»Vf Mf AVf /¡¡V? Prvo-majska proslava KLUBA ŠT. B J. S. Z. IL Franklin - Conemaugh, Pa. v soboto 4. maja ob 8. zvečer v Slovenskem izobraževalnem domu. Vstopnina 25c.; otroci so vstopnine prosti. , Na programu: Rovori, deklamaeije in pevske 0 ■ točke, v katerih nastopi pevski zbor "Bled". Po programu ples, igrala bo izvrstna godba. Rojaki, to je proslava nagega dneva, zato pričakujemo, da se je udeležite v obilem številu. Vabfrf mo rojake tudi iz okoliških naselbin. ODBOR w ft, M iv/ ^V iW »w Wi iwiw iw M Kako sem prvič praznoval prvi maj. Spominjam m ie, kakor da je bilo pred enim meneč um ako ravno je od tedaj preteklo ie 35 prvih majnikov. Bilo je ilatega pomladnega jutra, leta 1893, na dan prvega maja, ko smo m učenci in učenke dvorazred-nice v Poljanah nad Skofjo Loko »brali, da prasnjemo prvi maj. Bilo na* je okrog 200 v starosti od 7 do 13 let in s nami no bili naši predpostavljeni—katehet ČebaSek, nad učitelj C i rman in učiteljica, katere imena se več ne spominjam, kajti učiteljic smo imeli v Času mojega štiri-let-nega obiskovanja tole najmanj pol ducata. Vsaka je bila vesela, ko je dobila priliko zapustiti Poljane ter se reiiti truda s takimi paglavci. Le ene se spominjam. Čisto nič se nas ni bala. Zjutraj sem šel v šolo, opoldne me je pretepla, popoldne za iest ur zaprla, predno pa me je izpustila, sem jih zopet dobil. Tako je delala z vsemi, ki so bili moje trme. Naš prvomajski sestanek, ki se je začet ie zgodaj zjutraj, ni bil direktno namenjen proslavljati * delavski frfunik Prvi maj, vendar pa je imela vsa prireditev precej prazničnega značaja v ta namen. Praznovali smo ga radi probujenja narave, in ob enem smo obhajali 300-letnico smrti sv. Alojsija, šolskega patrona. Ko smo stali ie zgodaj zjutraj pred iolovjiam je začel nadučitelj Cirman, star takrat okrog 50 let, doma iz Št. Vida nad Ljubljano, pripovedovati, česnu smo se zbrali skupaj in kam bomo Ali. Tolmačil nam je lepoto meseca maja in nam povedal, da moramo prvi maj tudi zato praznovati, ker je delavski praznik. Dejal je, da so ga 1. 1890 začeli praznovati "knap-je" in fabriiki delavci. Seveda, mi smo takrat le vedeli, da so na svetu tudi knapje in fabriiki delavci—o delavskem prvem maju nismo znali ničesar. Spominjam se ie, ko je dejal da nam ne more vsega tako pojasniti o delavskem prvem maju, da bi gf umeli, a ko dorastemo, bomo razume» il, "kajti tudi za vas pride dan, kc si boste morali sami sluiiti svoj kruh. Nikar pa nikoli ne pozabite prazno vati prvi maj," j« nam zabičevaL Po 15 in več letih smo ie lahko vedeli, kaj je moi mislil, ko je pripovedoval o delavskem prvem maju in teikem boju za kruh v tovarnah in rudnikih. O njemu so pripovedovali, da je bolj učen kot drugi učitelji, da je imel osem razredov gimnazije, kei pa ni hotel postati "gospod", se j« odločil za učiteljski poklic. Bil j« res dober učitelj, in zahteval je po« služnost in disciplino. Kdor jo je preko mere kriil se je moral seznaniti z njegovo leskovko, ki pa ni bila navadna iiba . . . Po učiteljevem govoru smo se razvrstili v pare in ili smo na izlet po beli cesti ob spremljanju ptičjega petja k neki poljanski podružni cerkvi. Razdalja od iole do cerkve je okrog uro hoda—pol ure po cesti, ostale pol ure pa po lepem zelenem hribu. Nas je vzelo dve uri, predno smo dospeli na cilj, kjer stoji stara, a ie precej dobro ohranjena cerkev, posvečena sv. Volbenku. Po vsem hribu se razprostirajo velike stare lipe, pod njimi pa so stale razne stojnice, na katerih so kramarji ob gotovih piaznikih priili prodajat svojo robo. Ob takih dnevih si dobil na tem hribu vse, vsaj zdelo se ti je, da vse, kar si človek more poieleti, samo če je bilo drobiia v iepu. Prodajali so rasno poljedelsko orodje, ledcarji so imeli izloiene svoje pocukrane punčke in konjičke ter drugo tako robo, kroinjarji so razkazovali kravate, naramnice, orgljice itd. Bilo je res mnogo reči . . . Vsakovrsten prigrizek, kuhano sadje, mnoiica ljudstva, vmes pa berači, ki so priili iz deveterih fara naokrog. Nekateri so bili res slepi in pohabljeni, a nekateri samo na take dneve. Ko smo dospeli do cilja, smo nekaj časa počivali na trati, potem pa ili v cerkev, kjer je imel naš kaplan malo. Niti malo nam ni bilo zanjo, a morali smo iti. Po maii smo rajali med drevjem po travi, ili vrh hriba, sapeli par iolskih pesmi, nato je bil eden marljivejših učencev postavljen na visok parobek in deklamiral iz tolike knjige • Veselega pastirja". Oba gospoda ter gospodična učiteljica, ki so arantirali izlet, so ga obdarili vsaki z desetico, mi pa smo vzklikali iz vsega grla, "Živel Prvi «naj!" Po rajanju vrh hriba smo se podali zopet navzdol po dva in dva, nato se razpršeli brez reda vse križem—deklice za cvetlicami, dečki pa smo posegli po čreinjevem cvetju in divjem rdečem vresju ter si okinčali klobuke. Dospevii do studenca, je nekaj dečkov napolnilo klobuke s vodo ter napojili poredneie, kdor pa ni hotel piti is klobuka si je moral pomagati po svoje. Od studenca dalje smo korakali zopet po parih, dokler se nismo ustavili na Visokem, katero je onokraj Sore. čitateljem dr. Tavčarjeve povesti "Visoška kronika" je posestvo na Visokem znano. Par let po naii slavnosti ga je kupil dr. Tavčar; sedaj je posest njegove soproge vdove. Na Visokem so nam razkazal i orožarno, puške na kresilo, krive sablje, podobne skoro srpu, in mnogo druge-*a oroija. Vse tisto je ostalo tam ie iz Napoleonovih časov. Tudi mnogo starih slik so nam pokazal»—nekaj ie it 6 stoletja, ki so bile posest nekdanjih gospodarjev. Ko so nam vse razkazsli, smo dobiU "ukaz", da se posedemo v zgornjih prostorih okrog »niz, kar smo z veseljem storili. Nato so nas pogostili s raznimi jedili In končno so nam prinesli tudi vina— kajti prohibicije tam niso poznali. Ns vem, koliko vode Je bUo v tistem *i*u, vem pa, da smo bili skoro vsi dečki pijani, in če niamo bili zares, smo se vsaj delali pijane. Po obedu smo imeli tekme in delili so nagrade --groie in krajcar j s. Nagrade so bile ie toliko ve* vredne, ker so bile tsplačane v novem denarju, ki je prišel prejinji mesec v promet. Po tekalnih tekmah smo začeli z drugimi igrami. Na kol je bil poveznjen lonec. in mi smo ga iskali s zavezanimi očmi. Vsakega ro postavili 15 kora kov od lonca; na enem kraju je bil lonec, na nasprotni strani pa velika luia. Dali so mu dolgo palico, mu zavezali oči, g* obrnili proti loncu, moral se je sam trikrat zasukati, in potem iskati lonec. Če si po obračanju ohranil pravo smer, si zadel po loncu, če ne pa si začutil, da stopaš v vodo. Le eden se je park rat dobro obnesel pri tej igri in v odlikovanje je dobil top cvetlic, navezan na dolgi palici, katero je potem ko smo korakali proti domu nosil namesto zastave. Po petumem počivanju in zabava-nju smo se pripravili na pot proti domu. Imeli smo le še kakih 20 minut, a nas je vzelo dvakrat toliko. Ko smo bili pred veliko hišo na Visokem zopet postavljeni v vrste—dečki spredaj, deklice zadaj, so nas ie enkrat vprašali, kdo je najbolj iejen, ker je še nekaj vina, oziroma vina v vodi. Oglasili smo se domalega vsi dečki in še nekaj deklic, in dobili smo še kozarec ali dva "pijače". Vprašali so nas, če bi ie kaj jedli, kar smo soglasno pritrdili. Dobili smo jer)>as žemelj nato pa vsaki knjiiico v spomin na sv. Alojzija. Knjiiice smo dali v iepe, iemlje smo pa obdriali v rokah, dokler so imele kaj veljave. Ko smo se tako zabavali z iemljami, smo korakali po dva in dva, s šopom roi na čelu, ki ga je nosil naš junak ubitega lonca. Bili smo podobni redni vojski, ki se vrača zadovoljna a trudna. Hodili smo precej neredno, brez takta. Menda smo mislili, da smo pijani. Prahu po cesti je bilo dva palca, ki se je dvigal vsled naše hoje, da se je vse kadilo med nami in za nami. Napravljeni smo bili praznično. Imel sem cajgaste hlače, in matt mi -je-naredila prejšnji teden srajco is bele tkanine. Dobil sem nekaj tednov poprej—za velikonoČ— nov okrogel klobuček iz kravje dlake, za katerega je oče plačal osem gro-še*v. Okinčal sem ga na tej poti z vresjem. Tako "dragoceno" obleko je imela večina dečkov. Čevljem smo dali slovo ie pri tekmah na Visokem. Sezuli smo jih ter pometali v stran do odhoda, potem jih zvezali ter obesili preko ratme. Obuvala so morala veljati vsaj za par let—medtem pa so noge rasle, a ne čevlji. Bilo jih je marsikomu lagkje nositi na ramah kot na nogah. Peli smo domov grede zelo—seveda nedolžne šolske pesmi. Naii vodniki niso peli, niti se niso delali pijane. Ali ker so videli našo razposajenost, so nas vprašali, če znamo tudi kaj pesmi, katerih se nismo učili v toli. "Znamo, znamo." Rekli so, da naj katero zapojemo, pa smo dali duška tisti—"Al* me boš, me boš kaj rada imela . . ." Če nas bi bil slišal to peti katehet ob katerem drugem č^pu, gotovo bi nas nagradil s "sladkimi pocuki" pri ušesih, ali na tej slavnosti so vzeli vse za dobro. Dospevii domov smo bili vsi beli od prahu. Predno je nas nadučitelj razpustil je dejal, da naj še enkrat za-kličemo slava prvemu maju, in iz vseh grl je zadonel ta klic. Razšli smo se trudni, a vendar veseli, kajti bil je lep dan. Nikoli ne pozabim tihega dne. Veliko onih. ki so ga praznovali z menoj, ie krije zemlja—ene doma, druge v raznih krajih po svetu. Nekaj jih je pogoltnila vojna—ostali se trudijo za vsakdanji kruh in mislim, da se še vsi spominjajo našega prvega maja in da boljše pojmujejo njegov pomen kakor takrat. Ne vem, kdo je poravnal stroške izleta, a mislim, da naši vodniki, če so jih oni, ali kdo drugi, še danes sem jim hvaležen. Nadučitelj' Cirman je bil kakih osem let po tistem premeščen za nadučitelj a v Dobrniče na Dolenjskem. Pred nekaj leti sem čital, da je umrl v rojstnem kraju v Št. Vidu nad Ljubljano. Katehet Čebašek je žup-nikoval deset let po tistem dogodku, ko sem zapustil domovino, v Črnem Vrhu nad Polhovem Gradcem. Učiteljica, ki nas je spremljala, je bila takrat še zelo mlada—kakih 20 let, tako da lahko ie dane« poučuje ne-bogljence in vzoine otroke. Pouk je še vedno potreben, kakor Je bil nam pred 35 leti v Poljanski dolini . . . An to» D «m »ar (West Allia, Wis.) Tajnikom klubov J* S. Z« .V ravnanje tajnikom in članstvu sporočam, da strankine letne članske znamke pošilja tajniitvo klubom za-eno z rednimi znamkami, kadar jih tajniki naročajo. Pošiljamo Jih le toliko, kolikor je v dotičnem mesecu navedenih dobrostoječih članov. Ako tajnik tega ali onega kluba ni prejel dovolj teh znamk, naj nam sporoči. Te znamke morajo imeti v knjižicah vsi člani in članice JSZ., da se jih more smatrati za dobrostoječe člene soc. stranke. Znamke so za naš«» Članstvo brezplačne; plačane so namreč iz centralne blagajne JSZ. Prejeti morajo te znamk« tudi vsi oni člani in članice, ki bodo v teku leta pristopili v JSZ. * V vseh drugih ozirih, kar se tiče članarine, naj se tajniki klubov ravnajo v smislu sklepov seje eksekutive JSZ. t dne 23. 1< večerih poslušajo radio, malo vasujejo, ali pa se peljajo z avtom malo na zrak, kakor pravijo. Ob nedeljah dopoklne so zaposljeni . s popravili avta ali v hiši, potem se zopet peljejo 'ven'. To je v veliki meri vzrok, da so priredbe večinoma slabo obiskane, in da je agitacija za liste težja kakor nekoč. Povsod imajo že angleéke liste, v katerih čitajo največ naslove, mladina pa poročila o športu in priljubljene funnies. Zdi se mi, da so se nasi ljudje udali tej brezbrižnosti celo bolj nego Amerikanci. Novih naseljencev ni, da bi skrbeli za vitalnost, starejši so se utrudili, tu rojena mladina pa je vsa zatopljena v sport." Ta slika je zelo resnična. Utrujenost—to je najboljša definicija. Kadio in avto ima seveda tudi svoj del odgovornosti. Ali potreba misliti ni za ljudstvo nič manjša kakor je bila. Problemi so še tukaj, kompliciran sistem socialne uredbe zahteva več, in ne manj pozornosti, socialna vprašanja postajajo bolj in bolj pereča. Brezbrižnost ljudstva je vedno v pnlog vladajočim slojem. Med njimi ni brezbrižnosti. In čim manj je ljudstvo nanje pozorno, toliko prostejšo pot imajo. Rocke-tellerji, Morgani, Fordi, Melloni in drugi denarni mogotci mislijo, ljudstvo pa se briga "vsled utrujenosti" za reči, pri katerih ni treba misliti. To svojo napako drago plačuje, iti »TimfJ jo bo plačevalo v bodočnosti. Kakšne bodo frakcije na ileveti redni konvenciji Se Ne Pe Je Frank Zaitz. f. -v • .. ■ * ; ^tt^ • Kakor je razvidno iz "Prosvete", bo štela deveta redna konvencija SNPJ., ki začne zborovati dne 13. maja v Chicagu, nad dve sto delegatov. Skupaj z odborniki bo imela o-krog 230 članov. Spornih delegatov bo baje precej več kot običajno na konvencijah te jednote. Prošla konvencija pred štirimi leti v VVaukeganu je imela do 300 članov. Ta jih bo imela nad 50 manj, kar je dosegla iniciativa društva "Naprej" št. 5 v Clevelandu, ki je spremenila pravila v tem, da ima sedaj le društvo, ki šteje 100 članov ali več, pravico do delegata, društva pa, ki nimajo tega števila članov in žele delegata, se morajo v dosego zadostnega števila članov združiti. Prejšnji minimum je bil 50 članov. Na konvenciji v Waukeganu je bila samo takozvana komunistična struja popolno organizirana. Imela je dva voditelja na zborovanju, ki nista bila delegata, pravico prisostvovati pa sta imela pod pretvezo, da sta časni-ška poročevalca. Eden je bil Chas. Novak, in drugi CučKovič. Za časa konvencije so imeli v VVaukeganu najet poseben lokal, v katerem so imeli zaupne in splošne sestanke ter dva shoda. Ožjih pristašev na konvenciji sta imela med delegati okrog 20, to je, članov njune stranke, in pa približno 30 somišljenikov. Ožji sledbeniki so bili večinoma delegatje hrvatske narodnosti, med ostalimi pristaši pa je bilo tudi precej Slovencev. Njuno skupino na konvenciji*sta v razpravah vodila Anton Sragel in Fr. Sepič. Druga struja, ki je nastopala s prej imenovano skoro v vseh .važnih glasovanjih načelnega značaja skupno, je bila frakcija "protrzavertnikdvcev", katero je vodil glavni tajnik M. J. Turk. Drugače je ne morem de-finitirati, kajti izcimila se je največ iz osebnosti proti Jožetu Zavertniku. Ta je štela okrog 30 do 40 pristašev. Mnogi teh so redno zahajali na sestanke v Chas. Novakov lokal. Prvi in drugi so bili v komunističnih listih o-znanjani za "progresivce". Vojno napoved so razglašali proti "socialistični mašini" .in osebno največ proti J. Zavertniku. Komunisti so bili tako sigurni zmage, da so šli v velike stroške, kajti imeli 60 v VVaukeganu ves čae omenjena dva zaatopnika in pa najet lokal. Izdajali so tudi tiekane proglase in ape- le. Karakterietično na konvenciji v VVaukeganu je bilo to, da so ai nadeli komuniatično masko celo ljudje, ki 6o po evojem prepričanju in delovanju izraziti reakcionarji in jim je delavsko gibanje, bilo pod kakršnokoli firmo, zoperno. V teku važnih razprav je šel jUhas. Novak ali pa Cučkovič ven iz dvorane, kam apodaj, za njim pa je takoj šel eden ali drugi v to pooblaščen zaupen "progresiven" delegat, ki je dobil "navodila". Potem se je vrnil in jih sporočil naprej onim, katerim so bila najbolj namenjena—to je vodilnim delegatom "progresivnega bloka". Sele ko je eden "neprogresivnih" delegatov zahteval, da se napravi temu oddajanju sporočil konec, so postali opreznejši. Ta skupina delegatov ni sedela skupaj, ampak je bila razdeljena po odredbah blokovega vodstva na raznih mestih dvorane, da pri glasovanjih ustmeno vplivajo na delegate. Te taktike ali strategije so se posluževali v vsi mogoči meri. Izmed nekomuniatične "progresivne" skupine so bili v komunističnih listih najbolj oglašanj za vzorne naprednjake M. J. Turk, P. Berger in Fr. Vidmar. Slednjega je delegacija izvolila za predsednika združitvenega odbora, izmed alovenskih "komuni6tov" je bil najbolj zgovoren Jernej Hafner. Kaj je bil program progreaivnega bloka obeh frakcij? Komunistična taktika je bila ista kot povsod na takih zborovanjih, cilj pa: Ce mogoče, dobiti kontrolo, ako ne, netiti razdore, begati delegacijo in članstvo ter slabiti organizacijo, potem pa kazati s prstom: Socialisti so krivi! Program druge frakcije je stremel istotako po kontroli jed note in na vsak način po odstranitvi oseb, ki so se ji zamerile. Kaj pa socialistični "blok"? Tega ni bilo. Če bi bil, bi morali o njemu vedeti sociali8ti pač najbolj. Kar je bilo delegatov aocialiatič-nega mišljenja, niao bili na waukeganski konvenciji niti malo organizirani, kar pač ni bilo v korist SNPJ. Ako bi imeli proti omenjenima frakcijama enotno skupino, ki bi delala smotreno, bi konvencija izvršila več dela in bila bi uspešnejša tudi v moralnem oziru. Na bodoči konvenciji najbrž ne bo Chas. Novaka, dasi se izza kulis še peča s svojim progresivnim blokom. "Radnik" je priobčil o SNPJ. z ozirom na njeno prihodnjo konvencijo vrsto člankov in pod vodstvom njegovega štaba bodo delovali vsi tisti delegatje, ki eo pod njegovim vplivom in mislijo, da vrše s taktiko sabotaže in demagogije ter kričavih fraz revolucionarno delo. V resnici bodo seveda igrali v roke tistim, ki niso ne progresivni, ne revolucionarni. "Radnik" bo imel pod svojim direktnim vplivom najbrž kakih 15 do 20 delegatov. M. J. Turkov "blok" bo štel, ako se ne okrha, kakih 30 članov. Okrog dvajset jih bo z njim v vsakem slučaju. Agitatorji tega bloka v Chicagu bodo igrali "lobbyiste" s tako živahnostjo kakor še na nobeni konvenciji dosedaj. Na pomoč teh ljudi računa "Radni-kov" blok, kar je razvidno iz člankov, ki so bili priobčeni v njemu prošle tedne. Kakor v VVaukeganu, je to "progresivno krilo" (take je bilo imenovano v komunističnem glasilu) tudi sedaj brez načelnega programa. Sfana-tizirano je radi osebnosti, kar pač ne more dobro vplivati na potek sej. Cilj je seveda kontrola. Ker pa se vodilnemu krmarju te skupine zdi, da ne bi mogel dobiti večine glavnega odbora, je največ s tega vidika iz-posloval, da je prišla v osnutek pravil določba, ki bi poverila absolutno vodstvo jed note gl. predsedniku in upravnemu odboru. Ne-glede, v kako nedolžni luči se prikazuje, ali se bo prikazovalo dotične točke delegaciji, uvedene so bile v osnutek radi motivov ljudi, ki se hočejo utaboriti na vodstvu ter si ga zagotoviti za bodočnost. Kakor na prošli, bo tudi na tej konvenciji takozvana narodna struja, ki ima poleg odkritih tudi nekaj neodkritih privržencev. Slednji so narodni radi "strategije". Ker SNPJ. vrši narodno delo v smislu prosvetnega delovanja v precejšnji meri, ne more ta struja zahtevati pač nič drugega kakor večje apeliranje na narodni čut in odstranjevanje delavskega mišljenja iz jednote. — Članov odločno katoliškega mišljenja in nazorov bo morda kakih deset, ki pa n€ bodo imeli vodstva in se bodo nagibali k enemu ali drugemu "opozicionalnemu" bloku, kot so se v VVaukeganu. Kakor na vsaki, bo tudi na tej konvenciji velik odstotek delegatov, ki zastopajo jedno-to v smislu njenih etabliranih načel in tradicij. Ti ljudje so najmanj pripravljeni delovati v mejah kakega bloka, kajti v SNPJ. in tudi izven nje nastopajo kot "jednotarji". V njo so vložili toliko dela in truda, da se zanjo boje in zato bodo pač pazili, da se ne dogodi na konvenciji ničesar, kar bi ogrožalo interese SNPJ. Kakih 70 delegatov pride na konvencijo brez izrazite odrejenosti. M. J. T. struja se bo na vso moč trudila, da jih pridobi zase. Nekaj delegatov bo "samostojnih", kakor so npr. tisti poslanci, 'ki so jim rekli v avstrijskem državnem zboru "divjaki" in ici so drugače znani kot "neodvisni". Večinoma so o-portunističnega tipa. Umevno je, da tu opisane "atruje" ne bodo nastopale povsem kot struje, ampak v razpravah ter sklepanjih o pravilih in vseh stvareh, ki pridejo na dnevni red, bodo uravnavale svojo taktiko v skladu s svojimi nazori in inspiracijami, kakor na vsakem takem zborovanju. Zase sem mnenja, da bo ipotek devete redne konvencije mirnejši kakor je bil v VVaukeganu in da bodo odločevali interesi jednote, ne pa "bloki" in ambicije posameznikov. Seveda, lahko je tudi, da ae motim. ALI JE MLADINA BOLJ "POK VARJENA " KAKOR JE BILA ? Posebna porota do l¿i ~ starše za es kapa de mladine. Krivda za to socialno hibo fe v sistemu kakršen Je. Od ¿asa do «¿asa so dogodi, da prido v javnost kak "mladfaiski" škandal—posledica orgij mod mladino. Učenci in učenke srednjih in visokik šol so udejajo orgijam, ki imajo glasom poročil jrsa ivojitva nemoralnosti. Dati imamo prohibicijo, sa na njih pljančuje. Po oni taki zabavi prod dobrim todnom v Chicagu so jo dogodila avtomobilska kolizija, lu jo sahtovala človoiko irtov. Pijano mladino, ki so jo dobili v avtu, so zaslišali, nato so j* začela proiskava. Posebna porota, v kateri so ¿Hi izbrani socialni delavci ter učitelji in profesorji, je podala svoje poročilo, T katerem pravi, da se velik del mladine pogreza v razuzdanost. Krivda pa je največ na starših, ker dajejo ali slabe vzglede s enako razuzdanim življenje*^ ali pa ker ne dajo mladini doma potrebnega pouka ter discipline. Prva obdolžitev se tiče onih starčev, ki «padajo med bogataške sloje, druga pa vseh. -V drugem slu¿aju sta o¿e in mati okupirana s delom sa preživljanje otrok—dom m vzgoja otrok doma je v »led tega zanemarjena. V prvom »lučaju je kriva za moralno pogrezanje brezskrbno*« za dohodke, kajti sa te skribe tisti starši, ki so priklenjeni na delo sa Vzdrževanje svojih ia bogataških otrok. Porota, ki je podala poročilo, ni konstatirala dejstev na ta način, vendar pa dovolj jasno, da je vzrok v sistemu kakršen je. Ta je škodljiv moralno onim, ki se kopljejo v bogastvu in duie svoj ¿as v zabavah, katere se prav nič ne skriva pod plašč nsorale, in tietim, ki morajo v sled borbe sa kruh dati glavno poaomost svojim službam, da oetaja le malo časa za kaj drugega. "Rešitev je v mladini sami," pravi ena izjava is te preiskave, res pa je, da je rešitev v mladini in starših le, ako začno študirati hibe v obstoječi socialni uredbi Ur jih odstranijo. VŠČIPCI Med nami je res križ! Ce nUem s tem, pa pravi rojak, z onim drugim držiš. Ce kaj rečem, pravi, oseben si, socializmu škoduješ. Ako pošteno pokritiziraš, pa ti zaluče: Ven bi ga rad izrinil! V ostalem smo vsi skupaj dobri ljudje, kakor se spodobi.—Ivan Trubel. Klerikalni čudež: iznajdena žleza! Pri "Am£r. Slovencu", kjer se zanimajo za pomote v "Pro-letarcu", so zadnji teden izvedeli, da je dr. Steinach na Dunaju iznašel posebno žlezo, s katero se pomladi stara oseba. Iznajdena žleza se vcepi v votlo iglo!—Temu listu tudi poročajo z Dunaja, da to čudovito žlezo ali serum tvorijo razni ekstrakti 1 Učeni "redahter" A. S. se je delal norca iz svojega kolege v Clevelandu, ki se je dal potegniti z milwauškim cepeli-nom za 1. aprila. Kolega mu lahko vrne, da je A. S. "aprilski kurir" celo leto. Kdo more iznajti žlezo, ki je telesni organ? In kako se more organ vcepiti z iglo? Učeni "redahter" je pokazal, da ne ve kaj je žleza in kaj je serum, ko piše "žleza ali serum", kakor da je to ena in ista stvar. A. S. je že stara podrtina. Saj sam pravi, da je "prvi slovenski list v Ameriki". Dobro bi bilo, da g. Trunk ali kateri drugi "špecijalist" iznajde posebno žlezo za tega starega siromaka, da se more pomladiti in priti malo k pameti.—F. S., Cicero. Konvenčno zanimanje. Slovenski klerikalci se zanimajo za svoj katoliški shod, frančiškani pa računajo, koliko čistega jim prinese. Članstvo SNPJ. se zanima za konvencijo, "ta-bližnji" pa, kdo bo izvoljen v odbor. V VVisconsi-nu se zanimajo kar za dve konvenciji, kajti imela jo bo v tem letu tudi JPZ. Sloga. Upamo, da ne bo prehude vročine ne i v Lemontu, ne v dvorani SNPJ., ne v Milwaukeeju, da se prekmalu ne usposobimo "za drugi svet". Naše jednote rabijo še veliko asesmenta in frančiškani bi radi prebrali še mnogo plačanih maš.—Reporter. Trunk-trunk, trunk. Trunk-trunk-trunk, binga-bonga-bunk, bi pel šeboygan-ski fajmošter po vzgledu šmar-škega šolmaštra. Pa res, ali veste, da vlada nad gospodom fajmoštrom % Cernetom ostra cenzura ?—Radovedo. Tudi duhovniki doprinaiajo žrtve sa narod. Socialisti delajo duhovnikom po slovenskih farah veliko krivico, kajti ni jih bolj požrtvovalnih narodnih borcev kakor 6o slovenski dušebrižniki. Dnevnik Kazimirjeve žlahte piše: "Nihče ni doprinašal sa nai skupni naprodek toliko žrtev, kakor naši slovenski svečeniki. Začnite tam pri začetku delovanja pokojnega velezaslužnega Monsigno-ra Buha, pa do današnjega najmlajšega slovenskega sve¿enika, vsi so na en ali drug način doprinašal i žrtve in ie doprinašajo žrtve sa svoj narod v Ameriki ," Tako je in pribito. Naš dobri narod se ,te resnice v polni meri zaveda, zato gradi požrtvovalnim gospodom vile po dvajset tisoč dolarjev, kupuje jim avte, in poklanja jim v dar ob vsakem pomembnejšem jubileju kak tisočak ali dva, da gredo ta ali oni gospod lahko na oddih. Kaj pa socialisti? Ti seveda samo gulijo, jemljejo za maše, za krste, za pogrebne škropitve, dajo si plačati vsako besedo, in neumni narod jim postavlja hiše kakor da so milijonarji, kupuje jim najlepše avte—pa saj to itak vse veste.—Pika. List z raki jo ob obeh straneh glave. V VVinnipegu, Kanada, izhaja hrvatski tednik "Kanadski Glass", ki pravi, da je "ne-zavisni tjednik kanadskih Hrvata, Srba i Slovenaca". Na vrhu prve strani ob naslovu (glavi) ima na vsaki strani v črno vrezan oglas, da ti takoj pade v oči, ki priporoča whisky. Na eni strani te opozarja na "black watch whisky", na drugi pa na "black friars gin". V ostalem je list izobraževalen natančno tako, kakor so bili slovenski šifkartaški listi v Zedinjenih državah, ko so se začeli pojavljati.—Arhivar. telja, itd., itd., itd., Mr. Antona Družino.—Jerry Pengov. O pevki, ki je pomirila stranke in frakcije. Ga. Pavla Lovšetova pravi v "Jutru", da je bilo njeno petje v Ameriki tako učinkovito, da je pomirilo bojevite slovenske stranke in frakcije. — Vidite, sloga, krasna sloga, je dosežena! Ga. Lovšetova pravi: "Kakor so mi ponekod sami priznali, so se marsikatera stara in dolgoletna nasprotstva med posameznimi strujami in strankami poravnala pod vtisom slovenske pesmi." Res, rad priznam, ga. Lovšetova je pevka, toda njena pesem ni bila tako učinkovita kakor pravi. Tisti, ki so ji o "po-mirjenju sami priznali", so ji nekaj trdili v kar niso verjali. Po domače rečeno, ge. Lovšeto- vi so se prav debelo lagali. — Resnicoljub. Dvom je upravičen na dve plati. Jakob Zupančič izraža v Prosveti dvom, da so glavni odborniki SNPJ. prečitali osnutek pravil, pa so ga vzlic temu obsodili. Tudi jaz dvomim, toda v drugo plat. Vse se mi tako zdi, da ga niso prečitali pazno niti vsi trije člani odUpra za pravila, pa so ga vzlic temu podpisali ter spravili na svitlo. —F. Z. "Radnik" in časnikarsko poštenje. Naslov ne odgovarja pomenu, kajti "Radniku" je časnikarsko poštenje to, kot profesionalnemu tolovaju pridiga o izpreobrnitvi. Laže, ker je to pač dobra taktika, ki vodi v "revolucijo". Ko hitro se mu kdo zameri, pa je izdajica, žuti demagog in kar je še takih izrazov. Dober tek, če jim to voščilo pomaga pri prebavi.— Bivši komunist. Jugoslovanski klub v Clevelandu. Jugoslovani v Clevelandu napredujemo in se dvigamo. Dosegli smo zopet nekaj lepega, kar bo s časoma še lepše. Ustanovljen je Jugoslovanski klub. Tone Grduia je predsednik, Janko Rogelj tajnik, odborniki pa dr. Malley, Gornik, Lehan, Mandič, Mihajlovič in Brajdič. Klub bo sprejemal v prvi vrsti odlične Jugoslovane, ki pridejo k nam na obisk, in pa mogoče častne člane. V slednjo kategorijo predlagam predvsem navdušenega Jugo-slovena, misleca, filozofa, zgodovinarja, pravilarja, reševalca SNPJ., čaanikarja, predava- Ameriiki Slovenci ob kulturnem vstajenju. Polagoma bomo izvedeli, da imamo vsepolno umetnikov, ki so pripravljeni potruditi se med nas, če jim priredimo koncert ali kaj drugega, kar bi prineslo par dolarjev. Ampak umetnik, ki je med nami dvajset let, ne da bi ga poznali, in se nam predstavi le radi naših peniizev, ni za nas umetnik, ampak biznisman.—RK. Senator Brookhart je spet "progresivec". Senator Brookhart, ki je bil tako radikalno progresiven, da so ga republikanci svoj čas črtali iz svojih vrst, se je v lanski predsednjški kampanji iz-preobrnil ter lojalno in na vso moč agitiral za Hooverja. Sedaj je "razočaran" ter je zopet progresiven in očita predsedni- ku, da je pozabil na obljube. Z ameriškimi progresivci je ta križ, da so progresivni samo takrat, ko nič ne zaleže. Coolidge in Smith sta si spet v konkurenci. Ena insurance kompanija je izvolila v svoj direktorij demokrata Al. Smitha, druga pa je vrženo rokavico sprejela ter najela v enak reklamni namen, bivšega predsednika Coolidga» Temu lahko pravimo bizniška^ ali pa republikanska-demo-kratska politika.—C. K metec. Bratska ljubezen« Učiteljica je predavala otrokom o dobrodelnosti. Poklicala je dečka v srednji klopi: Willie, če bi ti videl fanta, ki bi pretepal osla, in bi mu pretepanje zabranil, kakšno čednost bi s tem izkazal?" Willie je nekaj časa pomislil in nato odgovoril: "Bratsko ljubezen." Ernest Tiran: Človek. Včasih se mi zazdi, da to, kar je, v resnici ni. Da je to sen, bolan in boleč, in ko pride dan, ga ne bo več. Kadar sem sam, iščem ta dan. Nocoj spet moje oči ga zazro. Vse je svetlo ^ pred menoj . . . Vsojfriegle, vse, kar je sivega bilo kedaj, vse je v solricu vtonilo. In jaz— bi nekoga objel in bi pesem zapel tisočih sreč in bi vstopil v svoj raj. A meč plameneč: "Postoj! Jo li vidiš? Senca dolin je s teboj." Jaz sem jo videl in sem vzdrhtel in se zavel in sem vedel, da je to, kar je, v resnici vse. ŽUPNIKOVA POMOTA .......j ■ Lr»—...r . Dober dan, dober dan, dobra ženska!" globlje kot misli, si je pomagal m»> i» lahko dobi po iniioni «eni pri ŽIVLJENJE NA NAŠIH DESKAH. Pite X., Ljubljana. 2e par let otvarja ljubijan-' ako dramsko gledališče svojo sezono s Shakespearjem, za katerega je vsa zadnja leta edini režiser Sest. On ima nekak ^monopol na Shakespearja, in tako poznamo samo Sestovega Shakespearja. Pod njegovo režijo amo v zadnjih sezonah do-biK Hamleta, Othella, Zimsko pravljico, Komedijo zmešnjav, Malbetha, Sen kresne noči, U-kročeno trmoglavko in letos smo za otvoritev sezone dobili pravljico Romea in Julija. Prvi je stopil letos na naše deske Shakespeare, privedel ga je Sest z muziko kot vedno, z in-scenacijo kot pri vseh Shakes-pearjevih dramah in z igralcem Janom kot Romeom in in igralko go. Saričevo kot Julije. Vendar ta začetek ni dal mnogo upanja, upanje smo dobili šele s tretjo premijero kitajske pravljice "Krog s kredo". To pravljico iz dežele vzhajajočega solnca je v nemščino prepesnil lani umrli nemški pesnik Klabund (dr. Alfred Henschke), nam pa jo je pre-vel pesnik Zupančič. Je to drama dobre žene Haitaing, ki jo mati radi bede proda v čajni-co, kitajsko zabavišče, odkoder jo odkupi bogati starec, mandarin Ma, ki ga Haitang sicer ne ljubi, a mu je poslušna. Rodila je otroka in tega je mandarin tako vesel, da postane ; njegova prva žena maščevalna. Zastrupi mandarina in obdolži Haitang zločina. Prilasti si tudi Haitanginega otroka, češ, da je otrok njen in da torej vsa zapuščina mandarinova pripada njej. Pred sodiščem odloči* kredni krog, da je otrok Hai-tangin. Istočasno je zavladal državi novi cesar, ki se mu morajo iti pokloniti vsi kaznjenci in jetniki. V cesarju spozna Haitang nekdanjega kraljeviča, ki jo je obiskal v čajnici in jo vzljubil. Haitang postane kraljica, kralj Pa pa ji pove, da otrok Haitangin ni otrok mandarina, marveč da je on sam oče temu otroku. In drama konča z besedami Haitan ge: - "S pravičnostjo s sveta preganjaj bedo, tako uči nas krog, začrtan s kredo." A drama ni samo igra te trpljenja polne ljubezni Kitajke, ki mora biti sužnja možu. V drami, ki sama slika tudi socialne razmere na Kitajskem pred stoletji, nastopa tudi pun-tar Cang-Ling, brat Haitange, ki meče z odra često povsem sodobne parole in dovaja dramo do naravnost revolucionarnih trenutkov, kar daje tej lepi rahli pravljici o ljubezni večjo barvitost. To dramo nam je postavil na oder režiser Ciril Debevec. V pretekli sezoni je prvič nastopil kot režiser in uspel zlasti z režijo Maeterlinkove drame izza vojne "Stilmondski župan", ki so jo ponavljali tudi v letošnji sezoni z vednim uspehom. "Krog s kredo" je pod njegovo režijo doslej najboljša uprizoritev te sezone. Vse nastopajoče osebe so dale kar so največ mogle, vse jih je umel režiser strniti v celoto tako notranje kakor zunanje. Haitang je i-grala ga. Saričeva, mandarina Ma g. Skrbinšek, kraljeviča in poznejšega kralja Pa g. Jan, zvodnika pa g. Cesar. Insceni-ral je igro slikar Vavpotič ml., in je zlasti prvo dejanje (čaj-niča) silno lepo. Ko se dvigne zastor, zadiha z odra čudežna dežela Kitajska.—"Krog s kre- Kaj so igrali doslej originalnega. Dva mejnika sta. Cankarjevo "Pohujšanje v dolini šentflorijanski" v novi režiji Skrbniška, in potem smo priro-mali slavnostno spet k "Vdovi Rošlinki", ki je bilo toliko kričanja že pri premijeri pred leti in ki bo letos nosila našo slavo celo v Češko po intervenciji slavnega Govekarja. Na spored je prišla tudi drama mladega, 23-letnega nemškega pisatelja, a že pred sto leti umrlega Georga Buechner-ja "Dantonova smrt" iz francoske revolucije. Je to "ma-sendrama", pisana s tako močjo, da ima šele zdaj po sto letih pravi uspeh, koderkoli jo igrajo. Na Madžarskem v Budimpešti je imela tak uspeh, da so jo prepovedali. Za naš oder jo je prevedel Ciril Debevec, in bi bilo že raditega in radi priznanja, ki ga je pridobil Debevec z uprizoritvijo raznih dram, pričakovati, da nam jo bo tudi on zrežiral. A jo je zrežiral profesor Sest. Ni to vse, kar igra drama. Iz prejšnjih sezon ponavlja dramatizirane pustolovščine vojaka Svejka, Shakespearjevo veseloigro "Ukročena trmoglavka", ponovili so večkrat "Stilmondskega župana", na-študirali so Čapkovo "Tajnost dolgega življenja", za desetletnico Cankarjeve smrti so naštu-dirali "Lepo Vido" (režija Debevec). Tudi na pust niso pozabili. Igrali so burko, ki jo ljudje radi gledajo zategadelj ker je burka, "Utopljenca", kjer pojo tudi neke uboge kup-lete, in kjer je edino kreacija Cesarja v vlogi kmeta Buče dovršena do karikature. Zdaj pa stojimo v znamenju Rošlinke. Opera? Začeli smo s Smetanovim "Daliborjem" in preko par operet in repriz prišli celo do prve jazz-opere "Jonny svi-ra" nemškega komponista Kre-neka, ki so jo igrali tudi v New Yorku z—kot poročajo nemški listi—neuspehom. Izmed ev-rilpske moderne so nam dali Stravinskega "Oedipus rex" in premijero izvirne "Iz komične opere" našega komponista Os-terca. Najlepši večeri so še bili s "Čarobno piščalko" Mozarta in z reprizami "Aide", "Tos-ke" z gostovanjem tenorista Slovenca Šimenca in s sopra-nistko Vilfan-Kunčevo, ki je za letos angažirana na naši operi, a pojde z drugo sezono v Nemčijo v Draždane. Kot novo izvirno opero študira opera Kogojeve "Črne maske", ki jih režira in dirigira ravnatelj opere Polič, in kjer bo pel glavno vlogo baritonist Primožič. Po mnenju ravnatelja je to- edina in prva slovenska resna opera, izdelana in sposobna, da nas gre legitimirat tudi v inozemstvo. In kaj počno na diletantskih deskah, kakšen program imajo? Nič novega; igrajo stare komade, burke in lažje drame. Repertoar diletantskih gledališč ni nič kaj organiziran. Pojavi se nekje kaka nova narodna igra, ima nekje uspeh, p; planejo vsi naši diletantski odri po njej in jo igrajo. Tako* je Manica Komanov» napisala neko igro "Prisega o polnoči", ki ima silen naslov, ki je doživela baje silen uspeh v Radovljici in ki so jo stavili marsikateri diletantski odri na svoj repertoar in ki jo je igral celo neki slovenski oder v Ameriki. Igre same ne poznamo in ne moremo soditi o njej. Vemo le, da so napravile "narodne dame" precejšen halo za to igro in da jo hočejo marsikje igrati. Tako je na naših deskah. Ni mogoče to vse, bežen pogled je v informacijo našim rojakom, "PRISEGA 0 POI MOČI" da ni nikjer dušo pretresujočih y | borb, nikjer trpljenja, kot je . , . , . to vendar vedno bilo z neza- neatakontka ciganska drama. konskimi otroci in materami, tedaj človek začne dvomiti, Desetletnica v zakonu, dra-dvomiti, dokler ne spozna, da mi ali kjer že ne .šteje mnogo. je to nekako sukanje marijo-Srečen zakonski par dobi v dar netf kar pač ni mojstersko. Zo-kako "kanto", publika drama- pet—upam, da je to njeno prvo tičnega društva pa ko^iaj na- dramsko delo. vaden domač igrokaz. Pozabljivost in površnost ljudi je faktor, ki dopušča, da se nas "zadovolji" ob desetletnici z igro pod gornjim imenom. Drugi faktor je neorganizirana reži- ja. Kadar imamo tako kombi- lom. Igranje je bilo slabo in dobro, kakor se vzame. Ce upoštevam, da so igralci imeli komaj tri dobre vaje, tedaj dobro, ko bi jih imeli več, pisal bi to kritiko z gorečim žvep- | iz zagate na račun čustev in v zagate za režiserja je tako lah-I ko priti, ako igralci nimajo več j kot tri vaje. Včasih je dobro, da imamo tudi take ljudi med nami, zakaj čustva so prva, potem Šele dejanja. Isto velja pri udejstvovanju vsake ideje in bo ostalo. Edina škoda je bila ta, da nismo ob taki desetletnici dobili za duševno razvedrilo kaj bolj primernega—kaj boljšega, saj so vendar Cankarjevi zmožni nuditi kaj boljšega. Ker so obljubili nekaj takšnega za drugo sezono, je bolje, da končam s to kritiko ter nadaljujem z željami v drugem članku, v katerem se bom ukvarjal z načrtom, kako priti do novega življenje na našem odru—igral bom Mojzesa in vodil Cankar-jevce v obljubljeno deželo, ako se ne bo zgodilo kot slutim—da bom ostal sam. Joaeph A. Sitkovich. nacijo, nimamo pričakovati kaj prida predstavo. Odpuščanje, zapopadeno v pozabljivosti in površnosti, se kaj rado maščuje s tem, da ljudje sicer odpuste kaki slabi vprizoritvi, in potem sploh ne pridejo več zraven. Ne govore dosti, toda njihova odsotnost je občutna—gmotno in moralno. Zatoraj, gledati bi se moralo neprenehoma, da se vsako igro vprizori boljše kot prejšnjo. Na ta način bi vsaka odgovarjala desetletnici, ker bi beležila napredek igralcev in pa vzgojo publike za boljše igre. ''Prisega o polnoči" je delo Manice Komanove. Jedro, razvoj in konec igre jasno pove, da je to delo ženske, in da v njemu preveva ženska psihologija, pa bilo v moških ali ženskih vlogah. Kako bi jo človek neki krstil — grenko-sladka. Preveč je sladkorja v nji, da bi človeka pretresla kot zamišljeno. V drugih besedah povedano, trpi na sladkorni bolezni. Dasiravno v nji veje precej modernega duha—iskanje Martinu JudniČu ali Anni MahniČ. Vstopnina na predstavo Je 60t\, za otroke od 7. do 1«. leta pa 15c. Po igri bo ple« in provti zabava v spodnjih prostorih. Pripravljalni od-bor bo skrbel, da bo«te imeli dovolj zabave in dobro postreibo. To bo zaključna predstava v tej sezoni, kar pomeni, da bomo imeli prihodnjo šele v jeseni. Ozirali smo se na to dejstvo ter si izbrali za zaključek sezone tako, ki bo navzočim ostala v spominu do jeseni in ie dolgo potem. Če bomo na tej predstavi imeli obilen poset, bo to igralcem v dokaz, da se njihovo delo pravilno ceni in se bodo skozi poletje potrudili. da v Jeseni občinstvo iznenadijo z veliko, in čimbolj dovršeno predstavo. Na svidenje 4. maja—X. X. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. Siškovičeva kritika o predstavi dram. društva "Ivan Cankar", ki je priobčena v tej številki, je iz prejšnjih dveh izostala radi stiake za prostor. Toliko v pojasnilo, čemu je zakasnela. Opisi, članki, življenjepisi itd., ki so bili poslani za objavo v prvomajski številki, so priobčeni deloma v tej številki, ostali pa bodo uvrščeni v prihodnjih. Igranje nekaterih je bilo po-voljno, drugih spet ne tako. Vendar dočakal sem srečen dan, ko z veseljem zapitem, da pripada krona ,ge. Mary Iva-nushovi (GrHlovi). Ni imela kdovekaj dolgo vlogo, ali kar je imela, je bilo težko. Gledal in poslušal sem jo že mnogokrat, a do tedaj je še nisem videl igrati tako naravno ter tako dobro pogoditi svojo vlogo. Znala je predstaviti vso zlob- "KAMNOLOM" V WAUKE- V PODPORO LISTU. Detroit, Mick.—Na "surprise party", ki je bila prirejena novoporo-čencema Joe Ocepku ter njegovi nevesti Angeli, rojena Meršol, se je nabralo Proletarcu v podporo $12.15. Ob tej priliki se jima zahvalim za dobro postreibo. Kadar pa bo "kr-stija", upam, da bomo zbrani t enako dobrem razpoloženju, in dtm jima bo sreča smehljala iz vseh kotičkov. Poroka je bila civilna in s tem sta pokazala, da sta zvesta svojemu svobodomiselnemu prepričanju. Paul Oc«p*k. nost, malenkostnost in maščevalnost potovke, vaške klepetulje. Naravnost grozna v sv jih nastopih. Se danes me pretrese, ko se spomnim prizorov, v, katerih je nastopila, osobito v <^NU V SOBOTO 4. MAJA. W»uU|M, m.—Znana socialna drama "Kamnolom" v štirih dejanjih, ki jo je spisal pisatelj in pesnik Tone Seliškar, bo vprizorjena v tukajšnjem Slovenskem narodnem domu v sobo-... , , to 4. maja ob 7:30 zvečer. Kdor onem, ko do konca dožene, da I Že4i igro čimboljše razumeti, naj jo je resnica kar je gobezdala— ! prečita, predno pride na predstavo, da je otrok ciganski sin. Pride v "Ameriškem družinskem koledarju prilika, ko bo lahko ljudem dokazala, da je imela prav in njeno satansko veselje je nepopisno. Sam hudič bi se lahko tako zlobnopolno in slastno režal nad usodo nedolžno prizadetih. Če Mary danes opusti deske, dasi ni te bojazni, lahko to stori s ponosno zavestjo, da poti iz močvirja morale—ven- odnese s seboj spomin nb Lov- ■ i u< - _.___ J __mnlrn Irnfovn i i» l/»Ann iisaIi do" je doalej najboljša pred-1 ki se tudi v tujini radi sučejo •tava v ljubljanski Drami. 'po deskah, ki pomenijo svet. dar pozabiti ne smemo, da se igra odigrava pred 25 leti v gorenjski vasi. Ko bi to bilo v sedanjosti, zapisal bi drugačno sodbo. Ker pa temu ni tako, jo prištejemo med navadne igro-kaze, kateri se lokavo klanjajo filmom, nivoju, v katerem je taka igra mogoča. Izčrpek igre? Mlad cigan se je zaljubil v hčerko premožnega zasebnika, kmeta. Ljubezen mu je vračana in posledica je nezakonski otrok. Zbegana mlada in neizkušena mati izroči svojega novorojenčka bro-darju, ki poskrbi, da se skrivnost o najdenčku ne izve. Cigan je odšel po svetu pred rojstvom otroka ne da bi vedel, da postane srečen oče. Ljubica se medtem poroči in otroka je dobila pod pretvezo v hišo. Nekega dne se prikaže cigan v vasi in obišče svojo ljubico. Dogodi se, da mož izve za prejšnje razmerje in čigav je otrok, nakar se obesi ciganu na ljubo. Zadnje je gotovo želja pisateljice bolj kot povzeto iz realnega življenja, ali za tako stvarco se ne velja dolgo muditi. Ako je to njena prva igra, ni slab začetek. Če je, je najbolje pozabiti nanjo. Želeti je, da v bodočih delih preraste mejo takih motivov in da opusti polje nezakonske ljubezni ter otrok iz nje narojenih. Bolje bo, .da v bodočih igrah vzgoji druge otroke, kajti to polje je precej izčrpano—kar pomeni, da so ga že dobro obdelali drugi mojstri. Pankrt, ali nezakonski o-trok, se v tej drami dokaj dobro počuti. Mati—nasprotno. Kljub temu ni sile. Ohranila je spomin na prvo ljubezen, zraven pa imela pri sebi otroka prvorojenega iz nje. To je tisto veliko zadoščenje, ki pa ne spravlja v sklad drug del igre. Velikih duševnih borb ni nikjer, kar je značilno. Otrok, čeravno nezakonski, ne nosi pečata sramote; mati ga dobi v novem zakonu brez posebnih težkoč—§ staro žensko avijačo. Ko to odvzamemo igri, to je, rinko, katera je krona vseh pridobljenih kron, ki jih je žela odru. Omeniti moram še nekaj drugih. Otrok, Stanley Centa, bi se dal malo bolj udomačiti kot je bil, a vraga, bil je ciganske krvi, kar daje režiserju ja-ko nehvaležno delo. Fantek je dobro igral in mislim, da se ne motim v sodbi, da ga ljudje žele zopet videti. Birk, v vlogi Pavleta je pokazal vso gorenjsko jezo kakor zahteva vloga. Bil je tipičen in dobro pogoden Gorenjec. Bil je precej dober, kar znači, da je nekdo dobro pilil, da je mogel pokazati jezo in razjarjenost v zahtevani meri. Vendar mislim, da je to vlogo lahko igral, ki je kakor nalašč zanj. Skoda, da ga je pisateljica ob koncu igre obesila, da da zamaha ciganovi ljubezni tako kot v šundromanih. Ta karakter ima nekaj takih lastnosti, ki bi jih človek ne pričakoval. Morda je to psi-hologično mogoče, vendar jaz jih odklanjam. Pa naj bo, bil je dober tip drugače. Brodar Koritnik, star veslač, je vloga, ki zahteva izurjenega igralca. Naloga je bila podeljena dobri moči, g. Terbižanu. Izgleda, da je brodar le zato na svetu, da se k njim nosijo nezakonski otroci—najdenčke. Vloga bi ne mogla biti v boljših rokah. On je pač tak, da se jako naravno poglobi v svojo vlogo, in težko ga ujamete, da bi se spotaknil. Pozabiti ne smem, da je bilo Se veliko drugih dobro pogode-nih vlog, ali prostor ne dopušča, da bi vsakega posebej pohvalil. Zadostuje naj jim priznanje, da so v celoti vsi skupaj dobro izvršili svojo nalogo, upoštevajoč dejstvo, da so imeli nekako samo tri vaje. Mary Ivanushovi, Fr. Klemenčiču in Terbižanu pa gre priznanje za dobro igranje, neglede na število vaj. Režijo je vodil Vatro Grill. Ne bi mogel storiti več kot je, zakaj čas beži, vaj je bilo malo in ljudstva v dvorani pičlo število. Kot človek, kateri čuti za 1. 1929. Kdor tega koledarja ni- Filmski igralci o svojem poklicu. Napisal Charles Darn ton.' Nekaj sodb odličnih filmskih igralcev o hollywoodskih prilikah. Poslušajte: Emil Jannings: Kolikor sem mogel dognati, je igralcu, ki hoče v Hollywoodu postati zvezdnik, potreba garderoba zvezdnika, ročnost akrobata, hladnokrvnost gostilničarja, lepota revijske girl in zakrknjenost agenta za aluminij ob slabem poslu. Clara Bowova: Imej v mislih svoje največje razočaranje, pridi v Hollywood in bodi pripravljen, da boš doživel še desetkrat večje razočaranje. Bebe Danielsova: Zberi naprej vse križanke, ki jih tvoji prijatelji še niso rešili, kupi si nekaj kovčegov, napolni si jih s samimi zagonetkami, vse to vzemi s seboj v Hollywood, da si s tem krajšaš čas, ko boš ča-kU na pismene odklonilne odgovore raznih filmskih tvrdk. Esther Ralstonova : Kakor hitro prideš v Hollywood, se takoj odpravi v Los Angleles, poišči si tam službo in pozabi na filmske ateljeje. Florence Vidorjeva: Človek, ki bi hotel kot zvezdnik v Hollywoodu danes kaj doseči, mora imeti potrpežljivost čipkar-ja in pogum oceanskega letalca. Če imaš ti lastnosti in toliko gotovine, da boš vzdržal šest mesecev, pridi in poskusi evojo srečo ! Po preteku te dobe boš pač temeljito ozdravljen. Richard Dix : Naloži svoj denar v hiše, akcije ali karkoli» kjer boš zanesljivo dobil svoja obresti. Zasluži si najprej toliko denarja, da ne boš odvisen od sveta, in pridi potem v Hollywood z upanjem, da boš nemara nekaj dni dobil zapodi«-nje po 5 dolarjev na dan. Adolphe Menjou: Natrpana omara je najvažnejša stvar med važnimi. On ali ona, M bi hotela postati slavna zvead-nika (to se pravi, da bi nastopila dva krat na teden, misliti na kaj več, bi bila utopija), morata brezpogojno imeti a seboj najmodernejšo garderobo, če hočeta biti dorasla vsem zahtevam družbe po dnevi in po noči. O KONCERTU CLEVELAND-ČANOV V CHICAGU. Louis Belle, Fr. Plut in Tone Eppich, ki so imeli v nedeljo 28. aprila kofacert v dvorani SNPJ., so v polni meri zadovoljili občinstvo—žal pa, da je bila udeležba jako slaba. Plut in Bell$ sta pevca—to je vsakdo priznal, in Eppich je komik—to je dokazal smeh avdi-jence. Več o tem koncertu v prihodnji številki.—X. Potovanje v Jugoslavijo % skozi potniški oddelek naše banke je zelo priljubljeno. Skoro vsak dan dobivamo vprašanja za podatke o potovanju iz vseh kra;ev Amerike od ljudi, ki mislijo iti preko. Sledite njihovemu vzgledu tudi vi, in če nameravate iti na poset v domovino, se obrnite na nas ¿a potrebne podatke. Mi zastopamo vse parobrodne linije in vas lahko odpremimo kadarkoli sami želite. Izpolnimo vam prošnja za povratni "Permit", pomagamo pri dobavi potnega lista, vizumov in vseh drugih stvari, ki so v zvezi s potovanjem. Naši zastopniki skrbe za vas in za vašo prtljago ves čas vašega potovanja. » ,1 Od časa do časa oglašamo v listih imena vseh potnikov, ki prihajajo ali odhajajo preko skozi potniški oddelek naše banke. Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO. ILL. DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH CENAH rr pays to ADVERTISE ! NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS —- Tiskamo v raznih jezikih, vedno v zadovoljstvo interesantov. ATLANTIC PRINTMG 6 PUBLI/HIHG CO. 2656 SOOTH CRAWFORD A VE., CHICAGO, ILL. PROLETAREC te tiska v naši tiskarni. *j -yr\i '"t3 .^-a WWMVWVWWVW^tfVWWVWWVWWWWV^ HANS KIRCHSTEIGER: POD SPOVEDMI« PEČATOM (/fuman, poslovenit t, K. (Nadaljevanje). Drugega ni župnik več slišal, vozovi so že izginili. Zadnje bobnenje groma je prepričalo župnika, da je minula tudi ta nevihta bi^ez Škode nad Gospojno. JLakor da bi se bila vsa društva naenkrat za- izla v daljno vas, o kateri še nihče ni vedel iq|česar pred petimi leti, pa je priredila tudi šolska družba izlet v Gospojno in je sklicala shod. Upala pač ni, da doseže kaj uspeha pri neumnih kmetih in na pridobitev u-dov celo ni računala. Tega zborovanja pa se je udeležil tudi župnik. Prosil je celo za besedo in je imel govor, ki je navdušil kmete za materinski jezik in za narodno kulturo. Kaj takega niso slišali kmetje še nikoli od župnika, kajti v cerkvi ni govoril nikoli o politiki, temveč jih je učil vedno le besede božje. Seveda je bil ves v ognju za božjo čast in za ljubezen do bližnjega; da pa je znal govoriti tudi o narodnem značaju in o njega bistvu, jim je bilo doslej neznano. Na svojih gospodarskih predavanjih je govoril pač tudi o narodnem kulturnem delu, ali danes je govoril vse drugače. Uspeh župniko-vega govora je bil tak, da je pristopilo takoj ve£ kakor dvesto udov šolski družbi. Samo mlinar je nasprotoval, ker je vedel iz svojega časopisa, da služi šolska družba antekristu. XVI % Ko je dobil kaplan Hercog svoje imenovanje za župnika v Gospojni, mu je bilo prvo, naznaniti svoji sestri veselo vest. Ce je imela prej prisrčno usmiljenje s svojim bratom, ker je moral toliko časa romati kot kaplan po škofiji, se ji je zdelo sedaj, ko je postal brat končno sam svoj gospodar, ka-K^tr da je sama odrešena. V prvem pismu, ki ga je poslal sestri kot novo imenovani župnik, je pisal med drugim: "ln sedaj bi bilo treba le še ene reči, ki pa je med najvažnejšimi za župnika, namreč dobro, pošteno in zvesto gospodinjo. Seveda si ne bi mogel želiti boljše, pego lastno sestro. Toda Ti si že izbrala boljši del: Dober mož in mili otroci so vendar kaj druzega, kakor star župnik/' , Kmalu je prišla od sestre in od svaka srčna čestitka. Sestra pa je zapisala tudi sledeče : "Za čast župnijske kuharice, ki si mi jo namenil, se moram seveda prav lepo zahvaliti. Nikoli mi ni bilo na misli, da bi postala stara devica v farovžu, pa naj bi bilo tudi pri najljubšem bratu. Ne smem T4 pisati) kako je lepo zakonsko življenje, kajti sicer mi skočiš še z obema nogama iz kute. Toda brez šale! Ako še nimaš gospodinje, pa si vzemi Lenko, ki si mi jo poslal pred triindvajsetimi leti kot ubogo dekle. Deset let je pač že pri nekem dvornem svetniku v So-tenhofu pri Dunaju za kuharico, ali kadarkoli pridem na Dunaj, je vselej obiščem. Gospodarji so zelo zadovoljni ž njo in dobro izpričevalo je že to, da je tako dolgo na e-nem mestu. Seveda, take plače ji ne boš mogel dati, kakršno ima na Dunaju, namreč petindvajset forintov na mesec. Da razume prav dobro hlevno gospodarstvo, zato ti jamčim. Se nikoli nisem imela boljše dekle. Ko je odšla od nas, mi je bilo zelo žal, ker sem jo ihiela rada kakor lastno sestro; tudi ona ni silila v tujino, ker je našla pri nas pravo domovino. Ali zanjo je bilo koristno, da je odšla, ker je postala vendar kaj boljšega, nego kravja dekla. Starost kanonov, kakor pravite pri vas, je tudi že dosegla. Otrok o-stane seveda pri meni; saj je moj ljubi kr-ščenec in njegova mati sem. Tako nezakonsko dete je pač zmerom usmiljenja vredno, ker ga smatrajo neumni ljudje za nekaj slabšega od poštenih, kakor da bi bil otrok kriv, če je imel hudobnega očeta, ki je ogoljufal mater. Z detetom torej ni zapreke, ako hočeš vzeti po mojem nasvetu Lenko za kuharico. Na Dunaju jo imajo za devico in bila je vedno tako dobra, kakor v mladosti. Nihče ji ne more očitati ničesar. Dobro vem, da mora biti župnijska kuharica devica, ali tako natančno je pač tudi gospod škof ne bo preiskal, ako pride k Tebi na vizitacijo. Ako sprejmeš moj dobri svet, mi takoj odpiši." S prvo pošto je prišel odgovor: "Hvala Ti za dobri svet; Tvojemu poznavanju ljudi zaupam in rad sprejmem Lenko za gospodinjo. Pisati pa ji ne morem, ker ne vem njenega priimka. Prosim Te torej, odpelji se na Dunaj in pomeni se ž njo. Saj se odpravi take reči veliko bolje ustmeno nego pismeno. Le to moram opomniti že sedaj, da kot župnik ne .morem plačati toliko kakor dvomi svetnik. Najljubše bi mi bilo pač, če bi prišla kar Ti ž njo v Gospojno ; ali počakati moraš s svojim obiskom, da pridem vsaj deloma v red, da Ti pokažem lahko tudi kuhinjo, ki jo kupim za denar, katerega mi je posodil Tvoj mož." Tako se je zgodilo, da je prišla že dva tedna po prihodu župnika Hercoga Lenka drugič v kraj, kjer je iskala kot mlado, obupano dekle smrt, katere jo je rešil mladi kaplan. Premišljevala ni dolgo, preden je odpovedala svojo službo na Dunaju. Hvaležnost napram rešitelju svojega življenja, svoje duše in svojega otroka ter hvaležnost napram se- stri, ki jo je takrat ljubeznivo sprejela, je zaprla usta vsem pomislekom. Ko je šla prvo nedeljo po veliki maši iz cerkve, so že postajali kmetje po pokopališču; ona ni pazila na radovedne poglede, ki so se upirali vanjo, ali bilo je videti, da so bili kmetje zadovoljni z ¿upnikovo volitvijo. Samo eden je debelo gledal, ko je opazil novo kuharico. V tem licu se mu je zdelo nekaj znano in vendar se ni mogel spomniti, kje da je že videl to osebo. Pa vendar jo je moral poznati. Zastopil ji je torej pot, da jo pogleda natančneje. Sedaj je tudi ona dvignila oči in na prvi pogled je izpoznala mlinarja Gro-sa, svojega nekdaj vročeljubljenega Pepeta, ki jo je spravil v nesrečo. Začutila je zba-dljaj, kakor da bi ji kdo porinil ostri nož v srce, ko je izza toliko let nenadoma opazila svojega zapeljive*.^ Ko je prišla v župnišče, je morala takoj sesti; noge so se ji šibile, da ni mogla stati in vendar bi bila najrajše zbežala pred tem človekom, daleč proč, kakor takrat, ko jo je bil brcnil z nogo, ko se ga je oklepala v mladi ljubezni in mu priznala, da je mati. "Proč iz bližine tega človeka! Proč, sicer te spravi vnovič v nesrečo!" To je bilo skoraj instinktivno čuvstvo, ki je Lenko vso pretreslo. Pa vendar — oditi ni smela; zvesto je hotela vztrajati v večni hvaležnosti pri svojem rešitelju. Tudi mlinar je izpoznal sedaj oči, ki so se upirale vanj z grenkim očitanjem. 2e enkrat je bil Čutil, da so se te oči ravno tako upirale vanj in še ni mogel pozabiti na ta pogled, Čeravno bi ga bil kaj rad izbrisal iz svojih spominov. Kakor obstreljena srna, ki gleda, proseča za svoje življenje, na lovca, pri-pravljajočega se, da ji prinese smrt s svojim nožem, tako ga je gledalo pred mnogimi leti njegovo lepo dekle, ko jo je bil spravil v nesrečo in potem pahnil ubogo bitje od sebe. Na ta pogled odpahnjene Lenke in na pogled Mihe, ko mu je bil v ljubosumnosti porinil nož v telo, ni mogel pozabiti. Ali je bila pekoča vest, ki mu je neprenehoma pokaza-vala tako razločno tiste umirajoče oči? Slaba vest ni mogla biti. Saj je bil vendar pri Mariji Pomagaj. Ali mar tudi romanje nič ne zaleže? Kako more gospod Bog izza tako dolgega časa poslati že davno za mrtvo smatrano Lenko sem, ko je žrtvoval pri Mariji Pomagaj posebno svečo iz hvaležnosti, da je izginila? Sedaj bi človek lahko izgubil svojo sveto vero, ako se ne more zanašati na Boga in na mater božjo, pa je denar za romanje in za svečo popolnoma izgubljen. Sedaj ni treba nič drugega več, nego da pride še dete na dan, njegovo dete, pa da zahteva postavne pravice. Toda to pač ni mogoče. Otrok je gotovo mrtev, sicer ne bi mogla biti Lenka za kuharico v farovžu. Kdove, ali je kaj povedala župniku, kakšen je mlinar? "Tedaj bi imel župnik še drugo orožje proti njemu. In vendar je bil že nož preveč. Sakram —' da je moral ravno ta človek postati župnik J Ali gospodarji v občini so vendar kmetje, ne pa župnik. In on je župan! Takega župnika se bo pač še lahko pregnalo, z njegovo kuharico vred. Priložnost se že najde, da se ga pošteno očrni pri škofu. Saj študira sin pri jezuitih; tam postane pač tako moder, da bo lahko svojemu očetu svetoval kaj pametnega. Res ni zamudil župan vsa leta nobene priložnosti, da zatoži župnika ustmeno in pismeno pri škofu za liberalca. Na svoja pisma je pritiskal vedno občinski pečat, in pisal je kot župan v imenu cele katoliške občine, dočim je bil njegov sin, ki je prišel kot mlad bogo-slovec iz Rima na počitnice v Gospojno, vsaki dan na kosilu pri župniku. V mlinu so bile sedaj za hlev same stare, nelepe dekle, najmanj nevarne, kar jih je mogla mlinarica najti. Toda ta previdnost je bila popolnoma nepotrebna; odkar je Avguštin nosil duhovniško obleko, ni pogledal nobenega dekleta več. Sploh ni gledal več nobenemu človeku v obraz. Niti po hribih se ni hotel ozirati, temveč je pobešal pogled k zemlji, od greha prokleti. Napolnjeval ga je animus clericandi, ki ga je prinesel popolnoma pristnega seboj iz Rima. Za gospojinskega župnika bi bil lahko krasen vzgled ta grešnemu svetu popolnoma odmrli mladenič. Tak župnik! Z grozo je moral mladi bo-goslovec opazovati, kako je župnik pozdravljal kmetico in ji celo dajal roko, ako je prišla v župnišče po kakšno lepo knjigo iz občinske knjižnice. Potem je vstopila zopet sta--ra objokana ženica, ki ji je mož umrl in župnik jo je tolažil, pa ji je položil celo roko na ramo. In vsem ljudem je gledal tako odkrito v oči. Tako svobodno, nevarno občevanje z ljudmi drugega spola je gojencu iz Rima kratkomalo nerazumljivo. Ta župnik mora Še paarti, pa kmalu; to mu je popolnoma jasno. Niti izpreobrniti ga ni mogel, kar mu je vendar nalagala vest. Župnik se je le čudno smehljal. Toda po noči je mladi bo-goslovec po cele ure molil na kolenih za iz-preobrnenje zakrknjenega greSnika. Celo bičal se de že, hoteč dati Bogu zadoščenje za župnikove grehe. Ali to je kmalu opustil, ker ga je preveč bolelo. Letošnje počitnice so bile zadnje, ki jih je preživel svetniku podobni bogoslovec v domači vasi. - Prihodnje leto postane doktor filozofije, pa se povrne nanovo posvečen iz Rima, da zapoje prvo mašo v župni cerkvi, v kateri je bil krščen. (Dalje prihodnjič.) Martin Judnich Pravijo, da sem buržuj Ali ¿¡tat« redno "Proletarca", ki je najboljši »I oven »k i dolarski tednik? Kjerkoli hodim, karkoli delam, kamorkoli se obrnem, imam za seboj sledosledce. Ako začnem delati ob 10. dopoldne, sem buržuj, ako neham ob 4. popoldne sem buržuj. Ako začnem ob 7. zjutraj in neham ob 9. zvečer, sem skeb in obenem buržuj. Ker imam v svoji zalogi,—da lahko vodim svojo obrt—več potrebščin, kot jih morem jaz in moja družina porabiti, sem faktično kapitalist, torej buržuj. In končno, ker nočem podpirati materijal-no ali moralno komunistične stranke, in ker ne maram biti njenilan, sem buržuj vseh bur-žujev. Pred volitvami lansko jesen so se komunisti drli na ulici, v dvorani in v svojem časopisju, da bi človek, ki jih ne bi poznal, mislil, da jih je več kot vseh "buržujev". Je pa baš nasprotno. To dokazujejo tudi odani glasovi pri zadnjih volitvah. V Lake County (Wau-kegan, 111., in okolica) no republikanci dobili čez 26,000, demokratje nad 12,000, socialisti 339, komunisti 150, in S. L. P. 32 glasov. Omeniti moram, da socijalisti nismo imeli niti enega shoda, ne v angleškem in ne v kakem drugem jeziku. Edina naša agitacija je bila v časopisju in letakih. Komunisti so pa rmeli poseben štab agitatorjev. Skozi tri mesece so prirejali vsak teden en večer shod na ulici in enkrat v tednu v dvorani. Njihova kampanjska literatura in časopisje je posvečalo več pozornosti socialistični stranki in njenim kandidatom, kot pa svojim in kapitalističnim. Na svojih shodih ni-*>o nikdar pozabili udrihati po soc. kandidatu in soc. stranki, češ, da je to "tretja" buržoaz-na stranka, ki zastopa "male obrtnike in trgovce." Posebno so bili aktivni ob volitvah člani "Young Workers League of America". Kdor je imel s temi mladimi ljudmi kaj opravka, ve kako se obnašajo. Do skrajnosti so predrzni in neotesani, poleg vsega pa fanatiki. Nekega dne pridrvi en tak fanatik—mlad židek, k meni, pa pravi: "Vi ste za svobodo govora?" "Seveda sem," pravim. "Potem se nisem motil," odvrne on in nadaljuje: "Ali bi dali par dolarjev v to svrho? Povem vam kaj se je zgodilo! Otodržavali smo shod na ulici, to je bilo sinoči. Prišla je policija, buržuji, in nam vzela dva govornika ter nekaj naših članov. Te ljudi je treba dobiti iz zapora, a mi nimamo denarja, da bi plačali poroštvo." "Katera stranka je to, ki so ji razbili shod?" sem vprašal. "Ne razumem, kaj mislite," je dejal on. "Namreč, ali je bil shod političen, dobrodelen ali . . . " "Političen, političen," mi je naglo segel v besedo in se pomilovalno smehljal, češ, saj siromak še ne ve, da se je tukaj začela volilna borba. Ko sem ga tako opazoval, sem si mislil: Malo vas je, toda ste dovolj premeteni, da mislite, naj drugi trpe za vaše neumnosti. "To je delavska stranka. Mi se bojujemo za pravico delavskega razreda. Vi, kot mali obrtnik, ste odvisni od delavcev, zato pričakujem, da boste stvar podpirali," je hitel pojasnjevati. « "Kako se imenuje ta stranka," ga vprašam, dasi sem vedel že po njegovem vedenju in govoru, kdo in kaj je. Vedno se je izogibal pravemu odgovoru, dokler ga nisem pritiral do jasnejšega izražanja. Nekaj časa je tipal; ni vedel, ali sem tega ali onega prepričanja, ali sem "v politiki" samo tjaven-dan, kot večina ljudi v Ameriki. "To je delavska komunistična stranka, a jaz spadam k mladinski ligi. (Young Workers League of America). Pa to ni najvažnejše. Ime samo na sebi ne šteje. Gre se za delavsko stvar. Mi agitiramo, da bo naš kandidat izvoljen in obenem vabimo delavce, naj pristopijo v našo stranko. Tudi vi lahko pristopite in'-čim prej toliko boljše. Ali ste že kaj slišali o Sovjetski Rusiji? Imenitna dežela. Tam je vlada delavcev in kmetov. Kakor delavci želijo, tako pa je. In tukaj ... še govoriti nam ne puste na ulici. Mi zahtevamo «$obodo govora in tiska. Hočemo večje plače za delavce in krajši delavnik in sploh vse, kar je za delavce koristno.—No, ali mi boste dali zdaj par dolarjev?" "Le počakajte! Res je žalostno, da delavci nimajo popolne svobode govoriti in agi-tirati za svoje stranke in kandidate. Ampak prej ste rekli, da v Rusiji je vse kakor delavci Želijo. Mnogi žele govoriti svobodno, kakor vi tukaj, toda ne smejo. Nobeno drugo časopisje ne izhaja, kakor edino boljše-viško, ker vlada ne dovoli. Bolj-ševiki ne trpe nikogar, ki bi jim delal opozicijo. Naprimer, socialisti so radikalni, a jih vendar zatirajo in izganjajo v Sibirijo, kakor je to delala prej carska Rusijt. Niti na misel mi ne pride, da bi zagovarjal republikansko ali demokratsko stranko v Ameriki. Pa vendar, mar bi bilo za vas boljše, če bi vlada republikanske stranke ravnala z opozicijo natanko tako, kakor ravnajo z opozicijo boljševiki v Rusiji?" "Socialisti so slabši od buržu-jev. Oni so izdajalci delavskega razreda." Postavil se je v pozo, kakor je videl svoje učitelje v stranki, skrčil je prste v pest, obraz mu je postal strogo revolucio- naren, kakor je videl prejšnji je stal vsak izmed teh 150 gla-večer njihovega kandidata na sov, ki so jih dobili v Lake zaboju na uličnem vogalu, County, najmanj petak. skratka, pripravil se je tako, kot da gre na barikade v vojni proti buržujem. Začel je ponavljati vse tisto, kar je komunistično časopisje že tisočkrat premlelo. Nato sem ga opozoril, naj rajši organizirajo tiste delavce, ki še niso nikjer, pa je rekel, da kadar začne Ameriška del. federacija, bodo že storili svoje. Na enem shodu jim je nekdo stavil vprašanje: "Kaj bi bilo komunistom prvo delo, ko bi dobili vlado v roke/' Govornik je bil v zadregi, bodisi, da ni vedel kaj bi-odgovoril, ali pa ni hotel. In ko ni odgovoril, se je kakih petnajst buržujev zaletelo vanj, ga pretepli in tudi druge »o razgnali, jih obmetali z jajci ter z drugo gnilobo. In komedije z revolucijo je bilo en večer zopet konec. Komunisti so agitirali tudi od hiše do hiše za svoje kandidate. In vsa ta ljuta borba, kakor ji oni pravijo, jim ni prinesla več kot 150 glasov. Stavim, da jih Jaz pa, ki nisem hotel prispevati v njihov volilni fond, sem in ostanem za vedno "buržuj". Wiseoflsia noč« prohi-bieije Na referendumu 2. aprila v državi Wisconsin se je izreklo nad 245,000 volilcev za ukinje-nje prohibije in 137,000 proti Vprašanje na glasovnici je bilo, ali so volilci za odpravo wisconsinske prohibicijske postave, in drugo, ali so za dva in pol procentno pivo. Na oba vprašanja »o glasovali pritrje-valno z omenjeno večino, kar pa seveda ne znači, da v Wis-consinu sedaj ne bo več prohi-cije, kajti ta je fpHeralni zakon, in ljudstvo v Wisconsinu je s tem izreklo le svoj sentiment proti nji v svarilo Hoo-verju, da naj svojih prohibi-cionističnih fanatikov ne pusti predaleč. Oglašajte priredbe podpornih društev, klubov JSZ. in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizacij v "PROLCTARCU". p 1. ■ _^T" ^HHft BBB BB^V HHHB. i A Kako dolgo že niste obiskali svojih sorodnikov in prijateljev? Hitra in udobna vožnja po interurban električni železnici/ ODRODNIKI in prijatelji so le malo oddaljeni od vas, ako se poslužujete hitrih vlakov interurban električne železnice. Obiskujte jih pogostoma, ne glede kje žive — na severni, vzhodni ali zapadni strani. Vlaki vozijo po 7o milj na uro. Ekonomično potovanje, nobenih prometnih ovir, breskrbna vožnja. Uživali boste krasoto čikaške okolice vi in vaša družina. Na cilj boste dospeli spočiti in imeli prijeten obisk. Za povratek so vam zopet vlaki poljubno na razpolago. /a (eno, vol nji red in druge in formacije na vteh treh progah pokličite RAS'DOL P H MJOO Consolidated City Ticket Office: Outing * Recreation Bureau. 72 W. Adams St., Randolph 8200. Brezplačne informacij« glede izletniških vlakov, prostorov »a piknike in drugih izletov v razne kraje prijazne iikaftke okolice. CHICAGO _ ROPA • N0 piGlN PAll R0AD , Maksim Gorki: ... Bil je trenotek, ko mi je bila sreča tako blizu, da tem skoraj zašel v njene mehke šape. _ Bilo je nekoč na sprehodu. Poletne soparne noči se je zbrala večja družba mladine pri lovcih na poljanah .onstran Volge. Sedeli smo okoli ojfnja, pokušali ribjo juho, ki so nam jo bili skuhali ribiči, pili žganj« in pivo. Prepirali smo se, kako bi bilo mogoče spremeniti svet najhitreje in najboljše. Potem smo se razpršili, trudni na telesu in duši. Vsak je po svoji volji poiskal zase mesto na pokofienem travniku. Jaz sem se oddaljih od ognja z n*kim dekletom, ki se fni je zdela pametna in nežna. Imela je tople, črne oči, a v besedah ji je zvenela preprosta, razumljiva resnica. To dekle j* imelo za vsakogar ljubezniv pogled. Sla sva počasi, drug poleg drugega. Pod najinimi nogami so se drobile pokošene bilke. S kristalnega neba, poveznjenega na zemljo, je lila reka mesečine, ki je omamljala. Dekle je globoko dihala in dejala: "Lepo! Kot afriška puščava, a kopice sena so piramide. In toplo .. Potem je predlagala, naj sedeva ob kopici sena v senco, v gosto senco. Škržati so skržali, v daljavi pa je vpraševala pesem: "Oh, zakaj si me prevarala . *. Ves vznemirjen sem pripovedoval dekletu o življenju, ki sem ga bil spoznal, in o onem, kar mi je bilo nepojmljivo. Iznenada, z lahkim krikom, pade moja poslušalka na hrbet. Mislim, da je bila to prva nezavest, ki sem jo videl. Za trenotek sem bil ves zmeden. Hotel sem poklicati, klicati na pomoč, pa sem se brž domislil, kaj store v takih slučajih lepo vzgojeni junaki iz romanov, ki sem jih poznal. Pretrgal sem pas na njeni suknji, na njeni bluzi in pretrgal vezi na prsniku. Ko sem bil ugledal njene grudi—dve mali skodelici, polni jedre mesečine in poveznjeni na njeno srce—me je obšla kot pekoči val vrele tekočine silna volja, da bi jih poljubil. A premagal sem ieljo in pohitel čez dm in strn k reki po vodo. Zakaj knjiga pravi, da junaki v takih slučajih vedno hitijo po vodo, in zato postavi obzirni pisatelj vedno potok ob mesto katastrofe. i A ko sem se, skakajoč preko travnika kakor divji konj, vrnil s klobukom, polnim vode, je stala bolnica v polni zavesti naslonjena na kopico; zmešnjavo, ki sem jo ji bil napravil na obleki, je kmalu spravila v red. "Ni potrebno," je dejala s trudnim tihim glasom. Z roko^e odbila moj mokri klobuk v stran. Potem je šla proč od mene, k ognju, kjer sta dva študenta z nekim uradnikom še vedno igrala tisto dolgočasno, pesem: "Oh, zakaj si me prevarala . . . ?' - "Sem vas užalil?" sem jo vpraševal, ves zmeden radi njenega molčanja. Ona mi je tiho odgovorila: "Ne. Vi—niste posebno domiselni . . . Vsekakor . hvaljujem se vam, seveda . . Videti je bilo, da je bila zahvala neiskrena. Kataster naših naselbin v preko-oceanskih in kontinentalnih deželah lirad izseljeniškega komisarijata, Zagreb V deželah z močnim izseljevanjem so se že zdavnaj osnovali katastri njihovih zunanjih naselbin. V Stuttgartu na primer se je osnoval po privatni inicijativi kmalu po koncu vojne zavod pod imenom "Nemški klube, dalje sokolska, športna, gledališka, pevska, politična in ostala kulturna društva, kakor tudi vse druge kulturne institucije v dotičnem kraju. Tu se tudi zaznamujejo imena in naslovi oseb, ki stoje na čelu tem inozemski institut", v katerem institucijam, število parohija- za- Nisem je pogosto srečava!, a po tem dogodku so postala naša srečanja še redkejša. Kmalu je izginila popolnoma iz mesta, in našel sem jo spet šele po štirih letih na neki ladji. Vračala se je iz neke vasi ob Volgi, kjer je prebila poletje, v mesto k svojemu možu; bila je v blagoslovljenem stanju, lepo in lahko oblečena, na vratu je imela dolgo verižico iz zlata in brošo, veliko kot medalja. Postala je lepša in bolj polna. Bila je podobna mehu, polnemu kavkaškega vina, kakoršnega prodajajo na vročih tržiščih Tiflisa veseli Georgijanci. "Zdaj," je dejala, ko sva se v prijateljskem razgovoru spomnila preteklosti, "zdaj sem omožena in tako . . ." Bilo je na večer, na reki je odsevalo blesteče nebe. Penasta sled se je gubila v modro daljavo severa kot široka priostrena rdeča progah "Imam že dva otroka, tretjega pričakujem," je dejala s ponosnim glasom mojstra, ki ceni svoje delo. Na njenem krilu so bile oranže v modri papirnati vrečici. "In—ali naj vam povem to?" je vprašala in se nežno smehljala s svojimi motnimi očmi. "Če bi bili takrat, ob oni kopici sena, saj se spominjate, malo bolj pogumni ... če bi me bili takrat poljubili, bi bila danes vaša žena . . . Jaz sem Vam . . . seveda . . . u-ugajala? Smešni čudaški človek, pohiteli ste po vodo . . . o, vi .. ." Povedal sem ji, da sem se obnašal kot pišejo v knjigah in da je po knjigi, ki je bila zame takrat sveta, treba nezavestnega dekleta najprej počastiti z vodo, ftoljubiti pa jo smeš šele potem, ko je bila odprla oči in zaklicala: "Ah, kje sem?" Malo se je smejala, potem pa je rekla zamišljeno: "Saj prav v tem je nesreča, da hočemo vedno živeti po knjigah ... Življenje je širše, pametnejše od knjig, moj gospod . . . Življenje ni niti malo podobno knjigam ... da, da . . ." Vzela je oranžo iz papirnate vrečice, jo pazno ogledovala in postavila na stran ter nagubančila čelo: "Ta capin mi je vendar pomešal med oranže eno gnilo . . ." Z nespretno kretnjo jo je vrgla čez rob ladje—gledal sem, kako seje rumena žoga vrtela v zraku in potem izginila v rdečkasti peni. "No—in zdaj, ali živite še vedno po knjigah?" Molčal sem, gledal peščeno obal, ki jo je zahajajoče Solnce barvalo ognjeno rdeče, in gledal dalje praznino zlato rumenih travnikov. Prevrnjeni čolni so ležali na pesku kot velike mrtve ribe. Na zlatem pesku so se odpočivale sence vrb-žalujk. Daleč tam na travnikih so stale po gričih kopice sena; spomnil sem se njene prispodobe: "Kot afriška puščava, a kopice sena so piramide." Olupila je drugo oranžo in ponovila z zmedenim a istočasno očitajočim glasom: "Da, da, bila bi zdaj vaša žena . . "Hvala," sem dejal, "hvala vam." A moja zahvala je bila iskrena. (Prevel M. K.) se med mnogim drugim za nemško izseljenstvo koristnim ustanovami nahaja tudi kataster vseh njihovih prekmorskih in kontinentalnih naselbin. V Italiji in v še nekaterih evropskih državah obstojajo slič-ni zavodi, ki so se osnovali in ki se uzdržavajo deloma po privatni inicijativi in deloma po inicijativi oblasti dotičnih držav. Na dlani je korist in potreba takih statističnih del. Tale so neobhodno potrebna baza vsake pametne administracije in prosvetne propagande, kakor tudi važno oporišče emigracijske politike. Služijo tudi za eminentno praktične svrhe mnogih mogočnosti in so v prvi vrsti sredstvo neposredne zveze domovine s svojimi izseljen-s katerim sredstvom se morajo posluževati ne samo ofi-cijelne ustanove temveč tudi zunanji krogi, najsibo za privatne, ali pa za gospodarske svrhe. To velja v dvojni meri za tiste odaljene kraje naših nov nov itd. upljanov, učencev, čla- V tabeli IV. "Stampa" zaznamujejo se naslovi naših časopisov, ki izhajajo v dotičnem mestu, njihova vrsta in cirkulacija, kakor tudi imena in naslovi lastnikov, urednikov in glavnih sodelovalcev. V tabelo V. "Gospodarska Podjetja" opisujejo se nazivi in naslovi vseh naših poslovnih firm v dotičnem kraju po njihovi kategoriji. Tu se zaznamujejo tudi rudniki, fabrike, delavnice, pomagalnice, ribar-ska podjetja, hoteli, restavracije in večje farme, lastniki katerih so naši ljudje, njihova i-mena in naslovi, obseg poslovanja itd. Tabela VI. "Adreenik" vse- Activities of the Socialist Party National Office. 8. P. indiana. Comrade Jose-ph W. Sharts, member of the- National Executive Committee from Ohio, will be the speaker at the Indiana Socialist convention, which is to be held In Indianapolis on the afternoon of May 5th, at the De-nison Hotel, North Pennsylvania street. The Indiana Socialists should get their flivers out and gas it to the convention. cleveland, ohio. The Socialist Party has decided to put five men in the field for Council this fall. The action was taken at an enthusiastic membership meeting. The men who are to carry the Socialist banner are: John G. Willert, for years secretary of the Metal Polishers' Union and former member of the Council, First district; Joseph Martinek, editor of the Bohemian weekly labor paper, and David Solomon, Second District; Henry Kull-mann, for eight years chairman of Carpenters' 82 nad now secretary of the Workmen's Sick and Death Benefit Fund, Third District, and Sidney Yellen, well known in labor circles as secretary of the Workmen's Center School system, Fourth District. The platform will be issued later. A full time organizer will pu«h the campaign, and an office has been opened at 310 Superior building, where literature and information can be secured. an appeal to the higher COUrt. Morri. ZT 'ïV rt'MlkCnme like "»"W * L. Krnst, attorney for th, convicted botU* of hom« wotnan, in hi« Jldres« to £ W^ï ""f1* J?""** to 11 'tHk*-said that the case was the mo«ub. or teaching evolution in Te* suH in his experience and that he . AU h,° * could not believe that the parnphh-t TY> * ** b<™h would be banned anywhere ^out^dr £ of ** United of Dayton, Tennessee." Assistant JS^ I*?*1, * ™ »<>«• *< Federal Attorney James E Wilkin- famnd bu*lnt'»» how »«ch he paid san who prosecuted the cast- de- °f Int*rior Alb*rt FlU1 «on, www pruheruied me case, clared the pamphlet "pure and simple smut." By ADAM COALDIGGER milwaukee. It is not necessary for this news ... . .____ x;, , i letter to go into details about the big buje imena m naslove naših od- home.cominif affair held in honor of which uncovered the fraudg/. for helping him steal Teapot Dome.. The important part of the Supreme- Court decision is that it de-mlir ni A,It _ . finitely establishes the right of th. THE BLOW HAS FALLEN *to Mk civil <,uerti0"8 of trail * ors, thives and corruptionists and that I say is a net gain. Anyway, my respect for the Supreme Court w i. . .. i ^H | has risen 900 per cent. (100 for each well, I II be -. Here I've been 'judge), even if it spoiled my reputar" preaching year in and year out that tion as a prophet no court in this great democracy' could send a hundred million dollars to jail. And now they done and made me out a liar and ruined my reputation as a prophet. The blow fell when the Supreme Court approved the conviction of Unload Parasites With about 5,000,000 workers unemployed and many others in line, Harry Sinclair on the charge that he ^ tt matter of amazement why was in contempt of court because he monkeyed around with Burns detectives who shadowed the jury while he was on trial on charges of having "loaned" his old buddy Albert Fall too much jack when Albert wanted to start a country club in New Mexico. And now the poor fellow must go to jail for 90 days and pay a fine of $500.00 besides. government and business are so insistent that the hours of some be long while many others are forced into idleness. Why all should not be given an opportunity to work at least as a matter of justice if not safety, is hard to understand. But the first step necessary is for the worker» to make their fight along a reduction of hours for all workers; ličnejših izseljencev v dotični naselbini z navedbo njihovega poklica, družinskega stanu in starosti. V ozki zvezi z zgoraj opisanimi takozvanimi "Zveaki kraja naselbine" je "kartoteka* emigracijskih sfer, ki so tako|na§ih odličnejših emigrantov, rekoč proč od roke izseljenskih ki je razvrščena po "spolu" in REZIDENCA PREMOGARJA V BICKNELLU, INDIANA Vsled dolgotrajne brezposelnosti premogarjev so bili mnogi primorani vsled pomankanja sredstev iti v še slabša stanovanja kakor so jih imeli poprej. Slika pokazuje "dom" premogarja, kakršnih je mnogo po kempah, v Bicknellu, Indiana. izaslanstev. Vrednost take sta tistike poraste v oni meri, v kateri bodo zveze med svetom v domovini in zunaj nje obstojale tesnejše. Nesporno je ustanovljeno, da se v Zedinjenih Državah Amerike nahaja okoli 850 večjih deloma manjših naših naselbin, v Kanadi okoli 150, v Južni Ameriki okoli 110, v Južni Afriki dve (okoli Johannes-burga), v Avstraliji 7, v Novi Zelandiji 3, na Francoskem 30, v Belgiji 6, v Holandiji 5, na Nemškem 50, in v Luxembur-gu 3. ' Torej je doaedaj ustanovljenih skoro 1200 naših naselbin sirom sveta. Imigracijske oblasti Zedinjenih Držav Amerike, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije in morda tudi one južno ameriških republik, kakor tudi napredne države evropskega izseljevanja, trosijo na leto znatne vsote za statistiko njihov ga vseljevanja, odnosno izseljevanja. To ni proč vržen denar, a ne bo zastonj niti trud, ki smo ga vložili v to svrho, da tudi sebi izdelamo kataster naših naselbin. Pri tem skoro da sploh ni stroškov. Izseljeniški Komisarijat v Zagrebu zbira že leta in leta materijal za osnovanje in iz-gradbo takega katastra in spravil je to vejo svoje emigracijske statistike v gotov sistem na ta način, da je za vsako po-edino našo naselbino priredil poseben zvezek s 6 listov (tabel), v katerih se sistematski zaznamujejo vsi važni podatki o dotični naselbini. Tabela I. vsebuje "Opče Podatke'1. V prvem redu približno število naših izseljencev (družin in samcev) v dotični naselbini, potem kratek opis kraja naselbine in njegove okolice z navedbo njegovih klimatskih razmer. Tu se posebno naglašajo tista tuja in naša industrijska podjetja, v katerih so zaposleni naši ljudje. Dalje se vnaša v to tabelo kratki his-toHjat naše naselbine in njeno gospodarsko stanje, kakor tudi to, iz katerih krajev naše domovine so se v glavnem izselili njeni člani in s čim se pretežno bavijo itd. V tabeli II. "Podporne Organizacije" zaznamujejo se vsa naša podporna društva v dotičnem kraju, dalje naslovi njihovih uprav, število članov, šte- Comrade Hoan and his group when they arrived back home from an extended trip in Europe, except to sa. that it was a howling success in every way. Big crowds—good reports from Hoan and others—good eats, and some six hundred present to get rid of it. Senator Norris of Nebraska, com- there is no reason why anyone, re-menting on the verdict said: gardless of sex, should work longer "Hundreds of milljgns of dollars than a six-toour day, while millions of public property were squandered, not employed at all, and mechan-stolen, 'bought' through bribery and irol facilities are only partially in corruption, and one man of all those U8€- Put everyone to work and re-involved goes to jail for 90 days! | quire only enough labor to produce "The punishment doesn't seem to *H that is necessary for human needs, fit the crime. But it does vindicate But before this can come to pass the the Senate, and the investigations wealth producers will have to unload the parasitical burden that now bohemians organize. The Bohemian comrades have recently organized a new branch in Milwaukee. At a meeting held on April 29th, Comrade Emil Seidel was the main speaker. The Bohemian comrades of Milwaukee and vicinity are urged to get into the branch. The man to see is J. Vauck, T462— po "poklicu" dotičnih oseb. Najprej prihajajo v to kartoteko člani (članice) vseh naših organizacij v državah izseljevanja Srbov, Hrvatov in Slovencev, potem naši izseljenci liberalnih profesij, kakor tudi 5th St., Milwaukee, tisti, ki imajo posebne poklice, j - Posebna pozornost obrača se "rLINO's- , e . , . , .41 The State Committee of the So- na to oko i nosi, aa v 10 Kanoie- daHst Party of m[nok met recently ko pridejo kar najpopolnejše ¡n Chicago and planned to hold a naši izučeni (kvalificirani) in-1 state membership convention some- dustrijalni delavci po vrsti nji- time the latter part of May. The hovega rokodelstva, dalje one I convention will map out work of or- , . gamzation. W. K. Snow was re-elect- osebe, ki uživajo posebni ugled ed as Sute SecreUry for two ycar8. in zaupanje med našimi izšel-1 - jenci, ali se odlikujejo s poseb- national executive committee banquet. The reservations for a place at the banquet table when the National Executive Committee is here, have already made the affair an assured success. The banquet will be held in the Douglas Park Labor Lyceum on Sunday, May 5th, 6:30 P. M. lit no agilnostjo in delom. Razne grafične izdelave (mape, diagrami in slično) naše emigracije izpolnjujejo ta kataster. Razen tega zbirajo se fotografske znimke iz vseh naših gervationg at $1 50 per platc. can naselbin, kakor tudi nasa izšel- gtiU be made at Nati0nal Headquar-jenska literatura, tiskana in V ters, at the State and County Office, with The Forward and with the comrades of the foreign federations. Nothing will be left undone to make this an affair that will live in the memory of those in attendance. The well known of the Socialist movement of this country will be present and speak—Hillquit, Berger, Hoan, Mau-rer, Oneal, McLevy, Lewis, Wilson and Sharts. You must not miss this, comrades, if you live close enough to be on hand. Get in your reservations and be sure of a place. The hall is at Kedzie and Ogden Aves., Chicago. weighs down society and disorganizes Well, every bit helps, as the old production. If there must be a fight lady said when she spit in the ocean, let us make it worth while.—Minne-Besides it ain't as if Sinclair had sota Union Advocate. ^fMf^f /tVtMf Mf Mf MfyMt W Mf/V* /jVf Mf y^Vf AVf/.fThe Socialists do nothing but holler, anyway! » Here comes again The Tribune, which says In one of its previous editorials . . . "we find Piitics and crime in partnership." Of course, has in mind the politics of Republicans and ¡Democrats, only it wasn't quite so explicit. Jilt we told you the tarns revelation in a nguags plain «nough before the election. r9 have been repeating this truth for years. Jftaybe the people of Chicago will believe The •Tribune, and turn at the next election to the Socialist party, which could do such a thing separate crooks from politics, if put into office. The Same Old Story I V ______— ♦ Down in Gastonia, North Carolina, the employes of the Loray textile mills went on ^trike, for decent pay and human treatment. Immediately, anti-labor bullies began to /stir up violence. The national guards were called out "to protect property and enforce jaw and order." Suddenly the town was invaded by what reporters call a mob of "between 50 and 500/' who smashed the headquarters and the fp^ocery store of the strikers. The national guards let this happen. Evidently they were not there to protect the property and the law for the strikers. The national guards have been used to break strikes and terrorize strikers all through the history of this country. They eeem to do the same thing in North Carolina, Just to show what the old party governments tnean by political equality and law and order. The strikers probably voted for the old party politicians who do this to them after promising to give * square deal to all citizens regardless of wealth. (Milwaukee Leader) Form or Congress in its closing days passed an admirable law setting up a program for providing Aielters for birds in every state. It is not only good as a pleasing bit of sentiment but as a wise move to secure the co-operation of man'« songster friends in his long and serious war with his greatest enemy—the insect world. But isn't it odd that a Congress that could plan so wisely for the birds could do nothing at all for the unemployed? If only they could grow wings and sing! Yean ago we Socialists enjoy**! a wheese when somebody asked us who would do the dirty work under Socialism. We always flashed back, "the capitalist politicians." We merely add that sewer politics and oil politics in recent years show that the politicians are training for the job we expect of them. One membership card in the Socialist Party is worth more to the fanner and worker than a million rotes east for the boodk parties of capitalism. EVENTS COMMENTS By Norman Thomas TURN MACHINERY TO SOCIAL GOOD WE CONGRATULATE UPTON SINCLAIR. Word has just come that Richard Burton, Chairman of the jury for the Pulitzer Prize award for the best American novel of the year, has stated that Upton Sinclair's "Boston" which otherwise would have won the prise was ruled out because of its Socialist tendencies. Thereby the jury writes itself down as hopelessly prejudiced and incompetent and unfaithful to its trust. What shall we say of a countrv where even its literary men so naively confess an utterly stupid prejudice. "Boston", be it observed, is not condemned as a bad novel or untrue to life or to the facts but only as Socialist in tendency. Here we have a new echo of the extraordinary caste and class feeling of the Sacco and Vanzetti case, new proof of the justice of cer-tain Socialist criticism, new reason to congratulate the country on possessing Upton Sinclair. • * • SOUTHERN WORKERS PROVE THEIR MANHOOD. It is magnificant that the supposedly cheap and docile workers of the Southern textile mills are standing up like men for their rights in a series of strikes in the South. They strike against ten and twelve hour shifts, wages less than thirteen dollars a week, and a cruel system of multiplying the looms for which they must care. Their Communist leadership—where it is Communist—does not seem to be very wise or likely to win the most constructive results, but trade unionists, progressive« and Socialists will not find that their allegedly superior wisdom is worth much if it is the Communists who have the energy and enthusiasm to tackle the organizing job in the South. The United Textile Workers, in this case loyally backed by the A. F. of L., has been doing good work in Elizabethtown. Tenn. i The kidnapping of Hoffman and McGrady only added to the fighting spirit of these leaders and the union. And that is the spirit that is needed. Indeed a few more Hoffmans could do some remarkable work in the South just now. It is therefore a satisfaction to see signs that the U. T. W. is going into action. It is a union that has shown some independence of the paralyzing hand of Matthew Woll. A. J. Muste is a vice-president of it and Hoffman is a Brookwood graduate. Which is a better indication of the value of that excommunicated school than many words. • * • The convention of the Workers' Education Bureau at Washington was the funeral, so far as the A. F. of L. was concerned, of what once seemed to be one of the most promising movements in the labor world. It was killed because the labor hierarchy feared it. But workers' education is not dead. That vital workers' education has lost official A. F. of L. sanction is a blow not to be minimized. Nevertheless impendent of the official movement institutions like the Philadelphia Labor College, Brookwood, the Rand School and others ought to affiliate for better carrying on the work. • • • Well, if in the United States we cannot convict "more than ten million dollars", in this case incarnated in Harry Sinclair, of bribery and theft, it now appears, thanks to the Supreme Court, that we can send it to jail for three months for contempt of the Senate. An that's something Brother Sinclair may wish he hud tried Brother Stewart's mtihod of deceiving the Senate instead of defying it. But on the whole hereafter rich men may be a little less defiant of investigations. • • • A couple of weeks ago I paid mv respects to a f.ine meeting of Socialists of Pottstown, Pa., arranged for me and 1 congratulated them, especially Comrade Weinberg, on their excellent paper, The People's Press. Somehow my remarks got crowded out and I renew them now. Incidentally a group of Reading comrades did me the honor to come down to the meeting and Jim Maurer told me a strange tale of the struggles our Socialist Councilmen are having against the restricted laws of the state, the bias of the courts and the ballyhoo of the press to put through the fairer system of tax assessment which they had promised. They are going tc win. • • • Speaking of winning, our heartiest congratulations go to our Milwaukee comrades for their thoroughly satisfactory showing in the last municipal election. Xjlan'l_jreier primarily to SHOULD LABOR WIN Should labor carry a majority of votes in the coming election in Great Britain, its first task would be military disarmament to the minimum required for police purposes. The New York World publishes the Outline of International Policy which the Labor Party will seek to carry into efect if and when it gains enough power in parliament to direct the political destiny of the State. The Outline pub lished by the New York World con tains ten points, all related to international problems. According to the account? in this newspaper, League of Nations circles interested in disarmament have been informed that both British Liberals and Laborites "mean business" regarding disarmament if elected. Former Prime Minister Lloyd George, leader of the Liberal Party, sponsors a fifty-percent cut in armament budgets and considerably curtailment of existing expenditures. Bettings on the London Stock Exchange give the labor Party even chances with the Conservatives for winning the greatest number of seats in the next English Parliament of any of the three parties contesting the General Election. The Liberal Party stands no chance of getting anywhere near a majority, but it it not impossible that it may hold the balance of power. It will be very interesting, in the victory of the wet referendum which although Socialists sponsored it was scarcely a Socialist Party measure. It was, however, the use of a principle that I think should be used in the whole country. Once more I repeat: there should be a national referendum on the wet and dry question to which all parties should be in honor bound to give efficacy. I 0 0 0 To how low an estate the Demo cratic Party has fallen nationally I hardly realized until I went to the Institute of Statesmanship at Rollins College and heard what editors professors and Senator Thomas Walsh did and did not say about the prospects and platform of the poor old party. In my prepared speech I had devoted a few paragraphs to showing why the Democratic Party could not be an effective liberal party. So many worse things had been said by non Socialists that I cut out those paragraphs as unnecessary. That isn't saying, of course, that the Democratic Party will disappear. The Republican Party and big business which is behind both parties need it. The Democratic Party may be dead but it won't be buried until a strong party of our own forces a'coalition of the two conservative parties. such case, to watch old Lloyd George attempt to help scrap armaments with the deciding vote at his control. If his past is an indication of his future, he is the last man on earth to do so. He was a pacifist before the war broke out but he turned the scales to the side of the Jingo party when the issue of peace or war was in the balance. He engineered the patriotic "khaki" election of 1919 because at the time that course held out the greater promise of getting the vote and riding on top of it into power. Lloyd George is the demagogue in politics who will play any card that promises success, regardless of method or stake. But labor stands for peace. War holds out no promise or hope to labor. If the alternative of peace or war were the issue, and the people voted intelligently, the decision could go no other way but to labor. ^---(Advaaca.) An incidental advantage which labor-saving machinery gives to the exploiters of workers is that it enables the machine owners to pick and choose the best and most efficient labor power available; the young, the active, the willing workers, are given opportunities to earn wages and the old, slow and especially the rebel workers are barred from the humble but necessary job. The law of supply and demand, like most other laws, is all against the propertiless man and all in favor of the capitalist when the purchase of human labor power is to be made. With the right to work as the most fundamental need of the average man, it is difficult to understand why even those fortunate workers who are granted work as a privilege should insist upon considering themselves free men. But don't issue tirades against the owners of machinery for taking advantage of a situation. Remember that we are living under a competi-. tive system and that private profit, not the welfare of workers, is the driving motive of every business enterprise. With every business concern striving for all the business in sight, the capitalist firm or individual who would fail to take full advantage of the opportunity to get cheap production would quickly be forced from the business arena. The unemployment of millions of workers is not occasioned by the meanness of italists; it is a natural consqeuence of a system of "sturdy individualism" under which the wealth-producing forces are permitted to be in the possession of a small group of people. In a word, it's capitalism. The lesson taught by the Socialists is simply being made plainer today by the capitalists themselves than it ever could have been by Socialist theory. I like labor-aaving machinery. I never like it so much or long for it so keenly as when I am doing some back-breaking taidc. But I do not want a machine which will drive me out to starve. Even a hard and gruelling job which will enable me to support myself and my family is better than no job at all if idleness brings me social ostracism and poverty. And so, as just an average man, I recognize the menace of the machine and cast about for some way to make it my servant instead of my competitor. I have not yet lost hope in the intelligence of the workers to the extent that I have stopped believing that they will join forces with the Socialists when once they understand that the subjugation of the machinery of production and distribution is the final end and aim of Socialism. Even the most stupid of my class is intelligent enough to wiah to avoid the horrors of unemployment and to enjoy the great benefits of leisure, culture and international peace which machinery in the service of mankind will make possible. And I am nore hopeful than ever before that workers are now about to understand why it is that Socialists demand that the great industries and the b-iurte-ous natural resources of the nation shall be made the social property of everybody instead of the private property of a few people. The development of machinery and the consequent unemployment of millions is about to accomplish by practical demonstration what Socialist agitators and educators have been trying to do by word of mouth and by the printed warning.—Reading Labor Advocate Who Needs Charity the Most? Native born Americans are more in need of charity, or at leaA they ap-ply in larger numbers for help than do any other racial group in the United States. The Charity Organization Society, in its annual report says tfeat 37.7 per cent of the entire group of those asking for aid represented native-born Americans. The Italians were the second largest group with 20.5 per cent. An interesting fact that this report brought out was that more money was spent last year for the relief of families than has ever been spent before in its forty-six years of relief work. Some of this increase, they suggested, was due to the increased unemployment of last winter. Had there really been much unemployment last winter? Some government officers still have their doubts. Americanism: A judge fining six black boys for gambling while his wife is winning the bridge prize. SEARCHLIGHT By Donald J. UotrlcH 4 Well of Loneliness' * Cleared in N. Y.; Dreiser Banned in Boston "The Well of Loneliness," by Miss Radcliffe Hall, the English writer, although dealing with a "delicate social problem, "was not published and sold in New York in violation of the law against objectionable literature, according to the Court of Special Se ssions. Donald Friede, publisher, was thereupon discharged and the charge against his corporation made by John S. Sumner, secretary of the Society for the Suppression of Vice was quashed. Morris L. Ernst represented the publisher*. Friede did not fare so well the d&y previous however. He was convicted by a jury in Boston of violating the Massachusetts statute against objectionable literature for his distribution there of Theodor Dreiser's book, "An American Tragedy." Sentence was deferred unitil June 1. He was defended by Arthur Garfield Hays of New Yortc. The automobile industry makee Detroit, Michigan, a flourishing prosperous municipality. All indications point to a continuation of this prosperity of the city. We have been told that Slovene and other Jugoslav families from various sections of the country are constantly pouring into Detroit. There is plenty of work, they tell us, but they also add that conditions are the same as elsewhere in the country. Yet many fine improvements are being added to the city. Fine big buildings, wide well paved streets and bridges spaning the Detroit River look very good to the outsider. Last Saturday evening Socialist Club No. 114, J. S. F., sponsored a dance, where "yours truly" had a chance to epeak. Members of the committee expressed their gratitude for such a pleasing attendance. Dancing followed until midnight and an atmosphere of old time contentment prevailed. An unusual large number of young folks were present. • rj^...... Andy Grum, flf»e most active youngster in Detroit, who holds official position« in three or four Slovene organizations and who is also a member of the Club, presided for the evening and made a good job of it. Sunday morning the Heavens let a deluge of rain upon us as we scampered across the river to Canada. A little party has been arranged where we drank toasts to one another and once more we thought we were free people. The usual visits were made but felt sorry that time didn't permit us to see more of our friends. Besidee Andy Grum and his brother Frank, Joseph Mihelich, Babich and Polck just wouldn't let your correspondent out of sight, so kind appreciations are hereby sent them. Also to their families for their excellent hospitality. * Disarming, actually, and only talking about it, are two different things. The disarmament conference at Geneva deliberated one entire week without forming, any definite conclusions. The representatives of Soviet Russia offered the only true solution. But the powers don't want to disarm, it seems, so they cast it aside. In our estimation cutting all armaments in half for every nation as proposed by Russia is the most practical under the circumstances and a just way of settling the ques- tion. This would have a tendency to relieve the tax burden and in time avoid brutal wars, as further reductions would be considered each year. No small sum of the peoples' money is spent to pay for past and future wars and to keep up the armaments of the country. V * Comrades and friends in Chicago are requested to attend a lecture on "Socialism and Americanism" by Alfred Baker Lewis of Boston, Friday evening May 3rd at Meyer London Center, 1224 S. Albany Ave. The meeting is sponsored by the Young Peoples Socialist League of Cook County. Comrade Baker is one of the most active Socialist workers in the East, one who has a good record behind him with a lot of experience in labor and political movements. » • Reservation for the Cook County Socialist Banquet in honor of its National Executive Committee can still be made. Tickets are $1.50 a plate. Douglas Park Labor Lyceum, on Ogden and Kedzie Aves., will be the scene of the banquet. We urge our comrades to attend. Remember the date: Sunday, May 5th, 6:30 P. M. • Branch No. 1, J. S. F., held a lively discussion following its meeting last Friday. The blame for the in-activenees of so many of our members was laid to lack of quarters.' If we had our own club rooms, members could assemble more often, we were told. We agree there is dire need for such a meeting place. A committee was selected to push the sale of tickets for the Cook County Socialist Press picnic for June 9th. * Socialists of Denmark have emerged victorious from the general election of last Wednesday. Incomplete returns show a gain of 22 per cent, in the total vote. They will have 61 representatives In the next parliament. Liberals have the next highest number of seats, namely 43. More English Articles on Page 7 1 OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH VOL. XXIV. . . Learning the Political Game By Jam»» On«al. One thing that is essential to a clear understanding of politics and government is that in all ages those who own the most important forms of property and have the large-.-t incomes are those who rule. That i* they will inevitably rule so long as the underlying population does not understand this truth and act la -accord with it. It applies to all forms of government, even those that are democratic. If the chief means of income are derived from OWfK ership of large estates, which was the case in fei time«, land owners were certain to rule, to make laws and interpret the laws. If it is ownen"" slave« and land, then slave owners will rule direct or through their politicians. If it is great dustry requiring large capital, then the owners of this industry will rule. If big finance becomes powerfal, then it ie finance and capital that will jointly rule. The reason for this is that great wealth means power. Lack of it means weakness. To maintain the supremacy of these powerful forms of property whep suffrage is widespread is an art. It requires adroit appeals to those who have no power to accept the situation as it is. The masses must be convinced that there is really no class domination and must be induced to give their ballots to the parties that represent big property interests. But all the time evidence accumulates that public power is used for the possessing classes. The farmer» want relief from intolerate conditions and are promised it from one election to another but they do not get it. City workers are promised relief from injunctions from one election to another and do not get it. There is always a clever explanation why relief never comes and the attention of voters is aleo diverted to other things in order to confuse and ta _ confound their judgment. Fearful predictions ara made if they do not stay within their parties. Voters become muddled and scared. They decide that they will "try once more." The only result is that the voters' cry once more and give the politicians a chance to lie once more. In occasional moments of rational anger the voters laugh at their own folly. Press dispatches from the ' west declared that the day after Hoover's message on the matter of farm relief many farm leaders indulged in a "hearty laugh." That is, they realized that the lovely speech delivered by Hoover to the farmers last year at his old home in Iowa was worthless. There he promised a good steak; in his message he tossed them a dry bone. Naturally, if a person has a sense of humor he will laugh even when he is one of the victims of a rather costly joke, and the election of Hoover was a costly joke on the farmers as well as the city workers. This does not mean that the election of Smith would have changed the situation. Smith and his party were taken under the wing of the General Motors corporation. They were ready to fall heir to the dissatisfaction of the masses and ready to play the game that is always played by the parties of big property interests. The skinning of the farmers began under Wilson. It was continued under Harding and Coolidge. It will continue under Hoover, and Smith would have followed the lead of the big capitalists and bankers who also financed him. How different it would be if we had a wholesale desertion of these parties, and the working masses in a party of their own, sending workers into the city, state and national law-making bodies to work and fight for the deliverance from the rule of big property interests and their parties. Will it come? It will in good time. We are going to school and learning lessons as we never learned them before. A CONTRAST New York City has 18,000 police and 42,00(Tleach-ers. Other cities probably cannot boast of a very different proportion. In the Llano Co-operative Colony, in Louisiana, they have a number of teachers, but they do not have any policement, any constable, any jail, or any crime. The co-operative spirit does that At the present rate of the concentration of finance and capital there will soon be so few masters in the United States that we will have less difficulty in finding our owners. A.W.0.L Here lies the body of Samuel Crane Who ran a race with a speeding train. He reached the track, got near across. But Sam and his car were a total loss. The sexton softly tolled his knell. Speeding Sam on his to—well, If he'd only stopped to look and listen He'd be livin' now instead of missin'. Dallas Hurry Back News. "THE MILLS OF THE GODS» Dough In Th« Chlcaso I>»"r WAITING AND WONDERING.