PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO 2012. £atav«4 m Dk. C. mi, •! »H* p«.' alf k« »I Clkcm**. tU., vmimt Um Act vi Cn|nn ti Ma.cb S. U7t CHICAGO 23, ILL. ie. APRILA (April 10), 194«. ►•ublinhed We«lcly at 2801 8. L*wndale Ave. LETO—VOL. XXXXI. AMERIŠKI VOJAKI, ki so prišli nedavno is Vladivosioka v Los Angeles. Pravijo, da se s Rusi niso počutili domačim, ker so jih oprezovaii s sumnicenjem, da špijonirajo in pa da so doma is Sovjetski uniji neprijateljskih Zed. držav. Na povratku domov so raakazovali letake in slike, ki so jih označili sa bolj-seviško propagando. Nesoglasja med zavezniki glede ureditve sveta O bodoči obliki Nemčije ie nobenega načrta. —Mirovna pogodba r Italijo. — Moskva z našo taktiko na Japonskem zelo nezadovoljna Prccej časa jc že, od kar je minila vojna, a med zavezniki ni za bodočo ureditev sveta še nobenega sporazuma. Byrnes za nov sestanek V Londonu se*že dolgo trudijo zastopniki vnanjih ministrstev vodilnih zavezniških dežel spraviti skupaj načrte za mirovne pogodbe in za ureditev Nemčije, toda je med njimi toliko nasprotujočih si mnenj, da jim ni mogoče priti do soglasnosti. Njihova naloga ie predložiti mirovni konferenci, ki se ima pričeti meseca maja v Parizu, že čimpopolnejše osnutke za mirovne pogodbe in načrt za bodočo ureditev Nemčije, a se nikakor ne morejo sporazumeti Zato je nas državni tajnik Byr-nes minuli teden predlagal, naj se 25. aprila zberejo skupaj z njim v Pariz minister vnanjih Zadev Sovjetske unije, Velike Britanije in Francije. On upa. da le oni bi se lahko dogovorili med sabo za kaj skupnega. Brez tega je uspeh mirovne konference nemogoč. Preglavico radi Italije Ena glavnih točk konference podministrov v Londonu je mirovna pogodba z Italijo. A se nc morejo zediniti. Angleška in ameriška vlada sta za čimmilej-šo pogodbo z Italijo. Vzela bi ji le kolonije in dodakaneške otoke, ,vse drugo pa si bi ohranila. Sovjetska unija pa vztraja, da mota Italija plačati nji in Jugoslaviji vojno odškodnino in hoče jo tudi Grčija Ameriška in angleška vlada sta proti, češ, Italija je prerevna, da bi mogla plačati vojno odškodnino. Obe sta zato, da se jo pomaga gospodarsko čimprej utrditi v okviru njenega sedanjega sistema. Rusiji pa seveda ni na tem, da bi pomagala jačanju kapitalizma v Evropi. Preglavice dela tudi vprašanje italijanskih kolonij. Rusija zahteva eno zase. čemur se Ah-gleži na vso moč protivijo, ker si hočejo kontrolo nad Sredozemljem ne le ohraniti temveč si jo utrditi. Sporna točka so tudi strategi-čno važni Dodakaneški otoki, ki Jih hoče Grčija. Sovjetska unija pa se trudi, da ne bi bila spet zaprta v Črno morje kakor Je bila doslej in zato hoče enega teh otokov zase in poleg tega pravico zgraditi utrdbo ob Dar-danelah. Ker je Grčija pod an- Anglo-ameriški diplomati v boju z Moskvo radi Perzije slabo opravili Bilo je prerokovanja in pretenj, kako bo varnostni svet združenih narodov stopil na prste Sovjetski uniji, ker ni umaknila svojih čet iz Irana (Perzije) do 2. marca, kot je obljubila v vzajemni pogodbi z Anglijo in Zed. državami. Perzijska vlada se je varnostnemu svetu proti nadaljevanju ruske invazije pritožila, perzijski poslanik, na angleškem vzgojen Hussein Ala, dodeljen za zastopnika svoje dežele pri ameriški vladi, je klical združene narode na pomoč proti ruskemu medvedu, med tem pa so iz Teherana prihajali uradni glasovi, da je Ala prenapet idealist, in da odnošaji z Rusijo niso tako opasni kot izgleda iz njegovih pritožb. A drugi prav tako važni činitelji perzijske vlade pa so trdili, da dela Ala na konferenci varnostnega sveta ZN v Nevv Yorku popolnoma po navoditu svoje vlade in-perzijski premier je izjavil, da ima Ala njegovo popolno zaupanje. "Nekaj se kuha", so ugibali v Londonu, kajti ori-entalci so oač konjski mešetarji in nikoli ne veš, kdaj lažejo in kdaj ne. Predprošlo nedeljo sta dva najvažnejša angleška dnevnika imela poročila iz Teherana. Eden je iz "neoporečno zanesljivih virov" poročal, da so govorice o tajnih pogajanjih med moskovsko in perzijsko vlado neosnovane. Drugi pa, da ima iz "najbolj zaupnih virov" zatrdilo, da se med Teheranom in Moskvo zaupni pomenki že dolgo vrše. "Komu naj bi človek verjel," je vzkliknil poročevalec radio omrežja Columbia, in dne 4. aprila pa je lahko uvidel, da so bili v pravem tisti, ki so vedeli o tainih pogajanjih, čeprav iih je perzijska vlada tajila do zadnjega tre-notka. To je na seji varnostnega sveta ZN posebno razjezilo avstralskega delegata. Ni pa udaril toliko po Moskvi kot po perzijski vladi — češ, čemu nas je vlekla tako za nos? Mar zgolj zato, da ji je Moskva tu pa tam popustila v svojih zahtevah? Angležem se gre seveda zgolj za petrolej v Perziji. iTrntt« tSSr^l IT**'™ /»" fr P" r» P*«">9ol in . dobrohotnosti. to taktiko nadal/u/e. Kar pomeni, da smo v zvezi z Veliko Britanijo v obrambi njenih interesov in kapitalizma toliko, kot je Churchill priporočal, čeprav nimamo z njo pisane pogodbe za takč zavezništvo. Gromejko, ki je vedel, kaj se v Teheranu in v Moskvi za kulisami godi, je hotel, da nai se s perzijsko obtožbo proti Rusiji počaka do 10. aprila, ker on na zagovor še ni pripravljen. Sedaj se smehlja. Naša in vedno vprašanje Trsta Jugosla-! angleška diplomacija pa se kajpada jezi, in to celo Vija ga odločno zahteva in sc-1 bo// nad perzijsko kot nad sovjetsko vlado. Kajti slednja jo je pustila na cedilu baš ko se je mislila za Perzijo najbolj postavitil In kar je še posebno nerodno — Perzija je sklenila z Moskvo pogodbo za skupno izrabljanje petrolejskih ležišč na severu dežele. Petrolej pa je v tem boju med velesilami v Perziji glavna sporna točka. Anglija, Zed. države, zadnja nada krona-nih glav in monarhi-zrna Za odpravo monarhije so se po minuli vojni izrekle Jugoslavija Mudžarska in Albanija. Dne 3. aprila je premier Kimon Gcorgijev izjavil, da jo mora biti tudi v Bolgariji konec. V B< Igiji ima monarhizem še KOMENTARJI Zbim in /treso/n urednik VValter Reuther je po konvenciji avtne unije izjavil, da se bo še boril za zvišanje mezde delavcem in ob enem proti zvišanju cen. Kajti če se bodo pomikale navzgor kakor se, ne bodo vsi letošnji poviški mezde ubežnega1 vredni prihodnje leto ne poče-levičarske nega centa. S;«j že sedaj niso. In kaj pa /;i tisie delavce oni so v večini — ki niso dobili nikakršnega |>ovišanja! Reuther in drugi unijski voditelji naj rajše pridejo skupaj in se domenijo za borbo proti inflaciji. To je sedaj važnejše kot pa le Zahtevati poviške plač, ki v inflaci-žilo le okrog 50 <»dstotkov vo-jjah ne pomenijo drugega kot še lilcev. Velika večina le pod vlad-! večjo inflacijo. veliko opore, toda kralja Leopolda stranke nikakor nočejo nazaj, čeprav ima v anglo-ameriški diplomaciji vso mogočo pomoč. Grčija, ki je imela predprošlo i nedeljo prve volitve po mnogih letih, se je indirektno izrekla za povratek svojega fašističnega kralja, toda volitev se je udele- nih otokov Grčiji, ki jih je prej imela Italija, pomenilo ojačanje angleške sile v Sredozemlju in Kaj bo s Trstom? Ker se glede bodočnosti italijanskih kolonij in omenjenih otokov podministri v Londonu ne morejo sporazumeti, smatra Byrnes, da bodo imeli ministri zunanjih zadev velike četvori-ce več sreče. In drugič je tu še vjetska vlada jo v tem podpira. Angleška in ameriška vlada sta proti in podpirata zahtevo vlade v Rimu. da Trst s Primorjem ostane pod Italijo. Angk>-ameriška propaganda je proti zahtevi Jugoslavije po Trstu jako delavna. Dela vtis. da če se da Trst Jugoslaviji, ga v,_ bo dobila pravzaprav Rusija, te- ' ... . ga pa se ne sme dopustiti, ker bi Omil/evanie naredb za postala sovjetska moč s prido- priseljevanje bitvijo Trsta v Evropi prevelika. | ^ je kongcps spreje, Angležem in Američanom je ob redbo ki dovoljuje, £ enem tudi na tem, da se bi radi Italiji prikupili, toda če odobre Trst Jugoslaviji, bi se ji zamerili. Namesto, da bi priznali, da ima Jugoslavija pravico do Trsta in Primorja, na io propagan-(Nadaljevanje na 6 strani.) nase smejo Kitajke, ki so žene ameriških državljanov, priseliti sem izven kvote. Ta znaša samo 105 oseb iz vse Kitajske na leto. In še ta mala kvota je prišla v veljavo med vojno, ko smo Kitajsko proglasili za "enakopravno" članico velike petorice. nim pritiskom in pod vplivom Velike Britanije, ki si hoče Grčijo ohraniti pod svojimi perot-mi. V Avstriji je Oto s svojo rodbino spoznal, da prestola na Dunaju ne bo dobil nazaj niti z blagohotno pomočjo angleške in posebno še ameriške vlade, pri kateri je dobil med vojno največ zaščite, opore; reklame in pa — priložnosti za veseljače-nje v takozvani višji družbi. Rumunski kralj Mihael bi bil strmoglavljen že nekaj mesecev po vojni, če se ne bi bil obrnil proti Rusiii z apelom za demokratično zaščito *vojc dežele na vladi Zed. držav in Velike Britanije. Dala sta mu jo v polni meri. ne siccr z orožjem, ampak s pretnjami Rusiji in pa diplomatično ter ekonomsko. Jugoslovanskemu Petru sta obljubila povrnitev na prestol na sestanku v Quebecu v Kanadi pokojni Roosevelt in pa ta* kratni angleški premier Churchill. Angloameriška diplomacija tistega obetanja še ni popolnoma umaknila, kar je posebno očitno z ozirom na dogodke v Grčiji. Kaiti v isti izjavi sta takrat tudi grškemu kralju obljubila povratek na tron. Albanski Zog. ki je živel skozi vso vojno v udobju, se je tudi ponujal za odrešenika svoji deželi. Ker je vedel, da ga Albanci ne marajo, ie hotel kajpada nazaj z ameriško in angleško zaščito. A stvar ie bila predebela in niti kapitalistična demokracija je nc hi mogla prebaviti. Zogu ua se še vedno dobro godi in naša demokratična diplomacija ga ima v rezervi za vsak slučaj. Španiji ponuiamo nazaj kra-lia namesto obnovitev republike. In vse to zapadna demokracija počne vsled strahu pred socialnimi preobrati. Zato podpi-tudi monarhiste v Italiji, na "Dolar je dolar", so rekli včasi. "Če ga imaš, lahko z njim kupuješ, podkupuješ, vodiš politiko, si z njim pomagaš naprej" Ampak dolar danes ni več dolar. Obseg na papirju in v kovini mu je še vedno enak, ampak ne v prodajalni in ne nikjer drugje. Norman Thomas je pred senatno komisijo za vojaške zadeve dne 1. aprila dejal, da bi bil največji greh nad ameriškim ljudstvom, če bi vzdržavali i v nadalje obvezno vojaško službo in bi morali naši fantje v nji ščititi širom sveta posesti Velike Britanije, kot jih morajo sedaj. Zvezna vlada s predsednikom Trumanom zahteva, da se "draft" podaljša. Thomas in mnogi drugi argumentirajo, da ni zanj nobene potrebe več. Seveda, če ne mislimo na mir, ampak, kakor je priporočil Churchill, na voiiaško, politično in ekonomsko zvezo z Veliko Britanijo za eventualni spoprijem s Sovj. unijo, potem je podaljšanje "drafta" potrebno. Thomas je ob enem kritiziral sestanke velike trojice, ali velike petorice, ki so se vršili v Kairu, Teheranu, na Jalti in v Pots- damu Pravi, da zastopniki Amerike na njih niso znali drugega kot uganjati "stupidno politiko apizanja britskemu in ruskemu imperializmu," Ampak "draft" bo vzlic opozicionalcem podaljšan in potem znova in znpva, dokler se ne dobi na svetu dovolj vodilnih državnikov, ki bodo za politiko vzajemnosti namesto za diplomacijo nove oboroževalne tekme in atomskih bomb. Hearstov tisk, ki je do decembra 1941 storil vse v svoji moči, da bi Hitlerju in njegovemu rajhu ne stopili na prste, in lo-pal po Rooseveltu, češ, da nas peha v vojno, je sedaj zelo navdušen za borbo proti Titovi Jugoslaviji. Z McCormickovim in drugim reakcionarnim tiskom oglaša srbskega Konstantina Fo-tiča ter njegove tovariše, ki pritiskajo na ameriško vlado, naj jim reši Dražo Mihajloviča in pa Jugoslavijo "izpod komunističnega terorja". Dokler je bila pod terorjem čaršije, so molčali. Ne, niso molčali! Hvalili so jo in prihajali v Beograd n& obiske, se klanjali Aleksandru, nato knezu Pavlu in Olgi ter se gostili na stroške državne blagajne, to se pravi, na stroške ljudstva, ki ni imelo v takratni Jugoslaviji nobene besede. Moralo je delati in plačevati. UNRRA vzlic svojim hibam veliko pomaga. Z živežem, obleko in obuvali, s semeni, tanki, vprežno živino, z materijalom za popravljanje prog, z dajatvami lokomotiv, vagonov, voz itd. Pa dogovoru zaveznikov glede te ustanove bi morala biti zares le pomožna in pomoči ne bi smela nikjer nuditi v kake postranske, politične namene Žal, da se političnim motivom ni mogla ogniti. In tako se je pred volitvami v Grčiji zelo sušljalo, (Nadaljevanje na Z. strani.) rn Nad 347,000 mož ameriške zračne flote že zapustilo Japonsko Glavni stan ameriške vojaške] Japonskem in fašiste na Portugalskem. na japonskega cesarja in vse drugo, na čemur sloni stari red. Ameriški tisk oglaša tako politiko za demokracijo. A če bi po pravici pisal, bi moral priznati, da to, kar kapitalizen« počne, ie le zaviranje demokratičnega razvoja. oblasti v Yokohami je poročal, da je bilo odpuščenih iz ameriškega letalstva že 347,233 mož. kvso bili dodeljeni naši invazij-ski armadi na Japonskem. Ta demobilizacija se je stopnjema izvršila od lanskega 2. sept. pa do letošnjega 6 marca. Stanovanjski problem čezdalje bolj zamotan Predsednik Truman hoče, da se zgradi 2,700,000 stanovanj za veterane. Ne ve pa, kako bi se to izvršilo. Pa poskuša z odredbami, ki delajo več konfitzije kot pa da bi pomagale v konstruktivno delo. Velika napaka jc v tem, ker se je stanovanjskega problema lotil s stališča, kot da je treba pomagati Ic veteranom — to jc — vojakom, ki so bili odpuščeni iz armade in sedaj zaman iščejo stanovanj. Tudi v kongresu imajo odsek, pravzaprav več odsekov, ki imajo nalogo poskrbeti za čimhitrejšo rešitev stanovanjskega vprašanja. Ampak nesreča je, da ie zvezna vlada, to jc, Trumanova administracija, načela ta problem prvič veliko prepozno ln drugič napačno, kongresni odseki pa so v raz- kulantov in kontraktorjev kot ne sme nihče ničesar predelati, pa za interese onih, ki si iščejo ali zgraditi kai novega, brez posebnega dovoljenja merodajne- pravah o teh stvareh bolj v skr-gleško sfero, bi vrnitev omenje-beh za koristi zemljiščnih špe- strehe Vladna odredba, da se ne sme letos in prihodnje leto graditi ničesar, razen stanovanjske hiše za veterane, je bila izdana tja-vendan, brez posebnega premisleka in brez načrta. Zato so ae dvignile proti nii unije stavbnih delavcev, ki dokazujejo, da to ne pomeni pospeševanje grad-behe industrije temveč oviranje. Dalje poudarjajo, da ker se največje gradbene firme sploh ne pečajo * postavljanjem malih hišic bodo vsled *e naredbe morale prenehati obratovati. N. pr. »veza unii stavbnih strok v Chi-ragu ki ima 85,000 članov, trdi, da bo vsled l* odredbe le 30,000 izmed njih zaposljenih, ostali pa bodo morali čakati, dokler velike gradnje ne bodo znova dovoljene. Po sedanji naredbi ga urada zvezne vlade. Dovoljenje pa bo izdano Ic, če se ugotovi, da je predelava res nujna, res koristna predvsem v reševanju stanovanjskega problema, ali pa industrialno toliko važna, da se io sme odobriti Jeze se tudi tovarnarji, ki izdelujejo železna ogrodja za stavbe. Male hišice jih ne rabijo. Pri njih je treba Ic mnogo Običaj je, da se sedaj še zmerom vse producira s stališča vojnih nujnosti, kar pomeni čimslabšc blago po čimvišjih cenah. Hišice, ki Jih grade in prodajajo po sede m do dvanajst tisoč dolarjev za eno družino, so na prvi hip lične in udobne. A njihna trpežnost bo kratkotrajna in kupci bodo imeli potem stroškov čez glavo, da si bodo držali krov nad glavami. Tak je pač naš "free enterprise". Vse za sveti profit. In lesa, nekaj opeke, opreme, utre- profitarji imajo vpliv. Oni tudi ho, nekaj cementa itd. Tako so prispevajo v republikanski in prizadete vsl^d teh odredb poleg železarske tudi razne druge demokratski kampanjski sklad. Volilci pa imajo pravico glaso industrije. In Če se vladi pri tem res posreči zgraditi letos in prihodnje leto 2.7000,000 stnnovanj, koliko pa bodo vredna? Kajti tistim. ki jih bodo najemali ali kupili, bodo drago zaračunana. vati sa kandidate, ki jim jih oni postavijo na "tiket". V. takih okolščinah torej ni nič čudnega, ako postaja zavoženi stanovanjski problem še bolj zamotan in za ljudstvo čez-| ložnosti. dalje bolj drag. v_ VSE, KAR NAJ BI BILO LJUDSTVU V KORIST, JE - "KOMUNISTIČNO" Senator Murray in Montane je demokrat. Verjame v "free enterprise", ob enem pa se zelo poteguje za socialne reforme, med njimi za socialno zdravstvo, za jamčenje stalne zaposlitve delavcem, za višje zavarovalnine in druge take stvari, ki naj bi bile vsemu Ijud-stu v prid. Murray je predsednik senatnega delavskega in prosvetnega odbora, senator Taft (rept, O.) pa član odseka in glavni besednik predstavnikov plutokracije. Na svoji strani ima demokratske burbonce in pa skoro vse republikanske poslance. Gre se med drugim za zdravstvo. Ali naj bo revno ameriško ljudstvo še vedno goljufano? In ker ti vsled revščine ne more pomagati, ali naj mu zdravniki jemljejo zadnje cente, namesto da se bi i te ljudi varovalo? Zdravniška komora je proti "socializmu" v zdravstvu in Taft je eden njenih glavnih "prvoborite-Ijev". Kaj briga te gospode, če je delavčeva družina toliko v stiski v boleznih, da nima niti za najpotrebnejši živež, kaj šele za draga zdravila, za zdravnikov* obiske in operacijel Saj se še celo v Angliji zdravniki dušajo proti socialnemu zdravstvu — kako da se tukaj ne bi — ko smo vendar tako demokratični, da naj bodo lačni lačni in bolniki bolni, če nimajo sredstev za prehrano in zdravstvol Senator Murray je dejal, da se naj kaj stori saj za boljše zdravje ameriškega ljudstva. Mar nas niso vojaški nabori v tem nič naučili? Toda Taft iz Ohla je ro-bantil, da kar Murray in njegovi tovariši hočejo, je socializem in pa komunizem, V tem sporeku sta se skregala toliko, da je skoro prišlo do tepeža med njima« Murray je hotel vedeti, zakaj naj bo vsaka stvar, ki ima namen koristiti ljudstvu, krščena za "socializem" ali pa za "komunizem". In Taft je odgovoril, da je načrt za socialno zdravstvo popolnoma "socialističen", zato je proti, in pa da je bil zakonski osnutek ta "popolno zaposlitev delavcev" tudi vzet iz "sovjetskega komunizma". Vm ta bitka se torej ne suče okrog kake demokracije, ampak je zgolj borba med razredi. Ali bolje, boj privilegijev za obdržanje mase v njihni pod- proletarec UST ZA INTERESE D2«~AVSKECA LJUDSTVA. a*. IZHAJA VSAKO SREDO. JnfilUfiub Dtltvib TUkofu Družb«, Chicago, h lil GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE NAROČNINA v Zed in jenih driavan s« celo leto fS.Ou; s u četrt leta $1.00. Inoaamstvo: ta celo leto $3.60; ta pol leU $2.00. ZVEZE pol leta $1.7»; Vai rokopisi in oglati morajo biti v ns&em uradu najpotneje do pondeljkt popoldne ta priobčitav v številki tekočega tedna. P U O L E TA R E C Published ever? Wednetday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Established 1006. Editor................... Business Manager_____________ --------------Frank Zaiti ________Charles Pogorelec 8UBSCRIPTION RATES: Tnited States: One Year $3.00; Sit Months $1.76; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.60; Sit Months $2.00. P R O L E TA R E C 2301 S, Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Ameriški protestanti se osmelili obsoditi politiko katoliške cerkve Zed. države imajo okrog 140 m Hjonov prebivalcev. Izmed njih si jih lasti katoliška cerkev nad 28 milijonov. Ostali so ali v protestantskih cerkvah ali pa brezbrižni za verske sekte. Toda če je človek gledal v liste posebno v onih nedavnih dneh, ko je šlo par ameriških nadškofov v Rim po kardinalske klobuke, bi dobil vtis — če ne bi poznal prave slike — kot da je ta dežela prav tako klerikalna kot n- pr. Francova Španija, Argentina, Portugalska in druge od katoliških vlad kontrolirane države. Sploh je vsa stvar mejila že na paganizem, na čaščenje živih malikov, poveličevalo se je "krščanstvo" ovito v baržun, v diamante in v dvorni pomp in ob enem pa se vse to uporabljalo za negovanje teženj vatikanske politike in pa stremljenj posameznih klerikalnih pokretov po svetu. Ker je bilo tega končno tudi ameriškim protestantom, (ki so drugače že dolgo let zelo tolerantni ljudje» več kot dovolj se je oglasil predsednik zveze protestantskih cerkva škof G. Bromley Oxnam z izjavo, da kar klerikalizem sedaj uganja tu in po svetu, je nevarno krščanstvu, svobodi ljudstev in demokraciji. To je bil smisel njegovih besed. Naravno, da katoliški tisk izjave tako vplivnega protestantskega voditelja ni prezrl in je udaril po njemu — češ, da je s tem, ko je lopnil po katoliškem gibanju, udaril tudi samega Krista. Bil je že čas, da se protestanti zganejo. Prej so videli visoke katoliške svečenike prihajati k Rooseveltu, sedaj k Trumanu, in vidijo jih, kako zelo so v klerikalni posesti koruptne politične ma-šine v velikih mestih in pa kako ta politična rimska cerkev deluje zoper vse, kar stremi po napredku. Ni pa verjetno, da bo napor protestantov za enkrat kaj prida izdal Zato je nevarnost, da nastane nekega dne spet kak poseben KKK, ki bo v imenu prote-stantstva uvedel v deželo po zaslugi klerikalizma še več intole-rance. Med katoliško hierarhijo je nekaj zelo uglednih, socialno mislečih mož in od njih je odvisno, če se hočejo postaviti po robu onim, ki jim je cerkev le sredstvo v dosego njihnih reakcionarnih namenov. Volitve v Berlinu o predlogu za združenje delavstva in rezultat V sovjetskem delu Nemčije deluje okupacijska oblast v prid konsolidacije delavskega unijskega in političnega gibanja. Ameriška in angleška vojaška vlada v Nemčiji smatra taktiko sovjetskega poveljnika za nedemokratično, češ, da ovira formiranje strank in namesto njih hoče zgraditi le eno, ki bo Moskvi poslušna. Vsled teh nesoglasij so se v ameriški in v angleški zoni v Nemčiji pojavili propagandisti, ki delujejo proti načrtu delavskega gibanja v sovjetski okupacijski zoni, češ, da bi združenje socialdemokratov s komunisti pomenilo totalitarnost in pa predajo nemškega delavstva ruskim boljševikom v službo. Z ruske strani okupiranega Berlina je prišel delavstvu v ameriškem in v angleškem predelu mesta predlog za enotnost. Nastala je polemika, v kateri so dobili opozicionalci moralno, in mogoče tudi finančno podporo Amerike in Anglije v urgiranju, da naj do organskega združenja med socialdemokrati in komunisti nikar ne pride. ' Odbor socialdemokratske stranke jc izjavil, da naj o tem vprašanju odloči strankin kongres. Ampak opozicionalcem se je mudilo in so izposlovali v ameriški in angleški zoni referendum, oitaterem je strankin odbor znova izjavil, da ne bo obvezen, neglede kako izpade, kajti pravila govore, da mora o takih stvareh pravoveljauno sklepati le strankina konvencija Volitve so se vršile v ameriški, francoski in angleški zoni v Berlinu o tem vprašanju 31. marca. V sovjetski zoni so se nanje tudi pripravili, a so bile zadnji moment od sovjetske vojaške oblasti prepovedane. Ko so bili glasovi prešteti, je kapitalistični tisk objavil rezultat z naslovi, ki naj bi pričali, da je predlog za enotnost zavržen in da se bo delavstvo teplo med sabo, kakor se je (posebno v Nemčiji in v večini drugih dežel po prvi svetovni vojni). Kdor čita le liste privilegijev in posluša v radiu razne Kaltenborne, je kajpada dobil vtis, da so si nemški delavci nepomirljivo v laseh Kapitalistični interesi vseh dežel bi radi, da bi bilo res tako. In pa nemški fašisti, ki so se potuhnili, ne pa zginili. Sploh so spet začeli dvigati glave toliko, da so jih naše vojaške oblasti kak tisoč potaknili v luknjo, dasi v trebljenju nacizma niso bile dosedaj še nič kaj ognjevite. Borba, ki je divjala v Nemčiji po prvi svetovni vojni med komunisti in socialdemokrati skoro tik do druge svetovne vojne, je bila zločin nad proletariatom. Krivda zanj ni bila vsa na eni strani In če se te katastrofalne napake nemško delavstvo noče več poslužiti, se mora pač vprašati, kako se ji ogniti. Čisto razumljivo je, da je velfk odstotek socialdemokratov proti združenju s komunisti, ker so jih skušnje prepričale, da jim ni verjeti v nobenem slučaju. Komunisti na drugi strani jim dopovedujejo, da so sedaj iskreno za solidarnost in da jo ne ponu- KOMENTARJI AMERIŠKA ZASTAVA V ROKAH STAVKARJEV ni bila od policije, ali pa od milice in korporacij-skih gangsterjev se nikoli spoštovana. Enako se je dogodilo gornji tastavi v stavki delavcev v elektrotehnični industriji v Philadelphiji. Policaji na konjih so navalili na sUvkarje ter jim iitrgali prapor V tepeiu med njimi in stavkarji je bil tbit na tla in po/eptan od konjskih kopit. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Novi časi - nove zahteve Milčinskega Igračke" se zaključujejo z vzklikom: "Pri moji veri, edino, kar se dandanes še lahko postane brez dokaza usposobljenosti, je menda res le — poslanec." Skoda, da ni ta mož dočakal nove Jugoslavije! Povestice. ki jih je njegov vedri humor ustvarjal za mladino, skoro nimajo primere v slovenskem slovstvu Takisto ne zdravilni leki. treba kar spočetka že grabiti», pa da je bil s kostmi in dlako vred strankarsko "naš". Ako pa se je vse to troje srečalo — namreč: jezik, denar in "naš '— toliko bolje. v V Črnomlju so bili precej dolgo klerikalci na krmilu in izvolili so si vmes župana, ki so ga sprva imenovali "molčeče čudo', pozneje pa. no, nekoliko drugače.. • Opomogel se je bil v Ameriki in pa z ženino doto. torej je bil "pri sebi"; v talar zaverovana mati mu je vcepila ki jih je v svojo šaljivost skrbno nauke, ki jih ni nikoli deval na zavite in zalepljene nudil vsem rešeto, torej je bil "naš", nam-mogočim hibam in napakam talarjev; ampak daru jezika podvrženim odraslim pacier.- mu ni mogla dati ne Amerika, tom Jemal je na piko zlasti me- ne dokaj zgovorna mati- ščansko družbo, ki jo je imel kakor na dlani. Vem, da bi i v prerojeni Jugoslaviji našel marsikak zgib. ki bi ga javnosti na dobro in v uteho skušal s svojim ostrim peresom izravnati; toda glede posjancev bi moral svojo sodbo vsekako spremeniti. Kajti iz on-dotnih pisem in poročil se da sklepati, da morajo celo pokrajinski odborniki pohajati v tozadevno šolo in napraviti uspo-sobljenostni izpit, preden smejo zavzeti kako odborniško mesto. Kdo je za dobe Milčinskega, ali pa sploh kdaj prej slišal o takih zahtevah?! Dovolj je bilo, da je imel politični kandidat namazan jezik, da je bil gmotno kolikor toliko "pri sebi" (tako, da mu ni bilo Stranka je bila močna in županskega materiala se ji ni manjkalo. Toda vse, kar je bilo na razpolago, je imelo že preveč masla na glavi. Pa so se zgrnili okrog tega politično nedolžnega jagneta. "Tih je in skromen ta naš mož poštenjak!" so bobnali na široko, "toda kadar spregovori, so njegove besede kakor suho zlato!' Ali prav kmalu se jc izkazalo, da je vzrok njegove molčečnosti iskati predvsem v mentalni suši. Njegovo "suho zlato" pa je imelo vse znake in duh po ka-planovi torbi Bil je skrben gospodar, skrben družinski oče — za mestnega župana pa ni bil rojen. In so se cefrali in si dajali kar prek njegove glave — mož pa silno tenkočuten! Ko je kmalu nato zbolel in umrl, so mnogi trdili, da mu je baš žu-panovanje pomagalo na oni svet. In so krivdo položili pred klerikalni prag. češ, izigrali ste ga, vedeli ste, ali vsaj morali bi vedeti, kolikšen je bil obseg njegove sposobnosti! Sposobnost, vidite, je važen činitelj! Zgodovinopisci n. pr. trdijo, da je bil francoski kralj Ludovik XVI., ki je moral kot Ludovik Capet pod gilotino, le žrtev dednega prava. Kriv da ni bil on. pač pa nasledstveno pravo, po katerem je moral prevzeti vladarske posle, pa čeprav ni imel prav nič vladarskih zmožnosti. Osebno, pravijo, jo bil dober in pošten. In kar ga je zanimalo in za kar je imel veselje. jc bilo — vrtnarstvo. Toda obtežen z velikimi-grehi svojih prednikov ter s svojimi nedo-statki, ki so bili posebno za razmere tistega časa tudi greh — je moral v smrt. Poldrugo stoletje je poteklo po tem dogodku. Poldrugo stoletje. odkar je ljudska volja na Francoskem spregovorila tako glasno, da je odmevalo po vsej Evropi, ter je pri tem udarila po tronu, s toliko silo, da so se potresli in zamajali prestoli tudi povsod drugod po Evropi. In vendar imamo še dandanes narode, ki trpe nad sabo kronane glave, če ne iz potreba ali pritiska. pa zavoljo demokracije . .. Prav, naj jih imajo, ako so se v monrahistično tradicijo tako zarasli, da jih podložništvo nič več ne boli, nič več ne draži in so kar voljni plačevati svoj pod-ložniški tribuj tako v denarju kot s klečeplaztvom Ampak zakaj vsiljevati kralje ljudstvom, ki so se jih komaj in z velikansko težavo odkrižala in ki jih ne marajo ne za vladarje, in še manj za drago dekorativno navlako? Novi časi so prinesli na površje nove zahteve! Monarhije pa so predmet (Nadaljevanje s 1. strani.) da če ljudje ne izvolijo konservativcev, posebno tistih, ki so za povratek kralja, pa ne bo Grčija več deležna toliko podpore kakor jo je. Slično, oziroma veliko z enakega stališča se pomaga Italiji. Tudi v nji se gre za obvarovanje dinastije in starih privilegijev. Trum^uov zaupnik Hoover je bil nedavno v Italiji in od tam poslal apel za še več pomoči on-dotnemu ljudstvu. Tudi papežu, pri katerem je bil sprejet, je priporočil, naj svetu pove o silnem pomanjkanju v Italiji in v drugih od vojne prizadetih deželah. Ampak poteza se Hoovru ni kaj dobro posrečila, kajti baš iste dni je prišlo v dva največja ameriška lista nekaj poročil od očividcev, ki pričajo, da se z relifom v Italiji ne ravna tako kot bi bilo potrebno in res v korist onim, ki pomoči najbolj potrebujejo. (O tem je bilo v prejšnji številki Proletarca poročano in komentirano na 1. strani v peti koloni ) IWW je organizacija, ki je včasi — posebno pred prvo svetovno vojno, imela toliko pozornosti kot jo je imela socialisti-I čna stranka med takratno vojno in skozi nekaj let prej, sedaj pa | komunisti. Gibanje, označeno z IWW, je imelo svojo prvo konvencijo v tej deželi leta 1905 Ena glavnih resolucij, sprejeta takrat, je bila proti carizmu in v podporo proletariatu, ki se ga je skušal otresti z. revolucijo. Petindvajseta konvencija IWW se je vršila nedavno v Chicagu čije. mi je dejal, da so se levi-in ena glavnih resolucij spreje- čarji povsod bali z njim govo-ta na nji je bila proti Stalinu riti. Objasnil mi je, da je tero-in sistemu v njegovi državi ter riziranje ne-monarhistov jako oroti tukajšnjim komunistom, j razširjeno, ter da povsod raz-IWW se smatra za najbolj re- grajajo teroristične bande, ki volucionarno, za edino industri- j očividno uživajo podporo žan-alno demokratično unijo in za darmerije. edino gibanje, ki res vodi v os- "Zanimivo je bilo poročilo vo bodi te v proletariata. Njeno uradnika UNRRAe, ki je bil v glasilo Industrial Worker i mi- Janini v Epiru. Pritožil .se je, mogrede rečeno, tiska se v isti da generalni governer te pokra-tiskarni kakor Proletarci piše jine razdeljuje dobave UNRRA proti AFL, proti CTO, proti vsem v korist svoje politične akcije, delavskim političnim strankam Omenjeni governer je namreč in seveda proti kapitalizmu. A odklonil drugje uvedene metode ni verjetno, da bodo IWW še kdaj mogli iz svoje organizacije ustvariti udarno moč kot je bila nekoč. ko nagraditi Italijo, pa ne bi obstojala nevarnost, da se jugoslovanskemu ljudstvu spet stori krivico, kot se mu je po prvi svetovni vojni. Teror na Grškem se nadaljuje V minulih volitvah v Grčiji, ki so jih levičarske stranke ignorirale, so kajpada zmagali monarhisti in s tem dobili pravico ali mandat svoj teror legalizirati. Njihov namen je spraviti kralja nazaj čimprej in obnoviti fašistično diktaturo, kot so jo imeli po strmoglavljenju republike in skozi do te vojne Korespondent Konstantin Poulos, ki piše za časniško agencijo ONA. je dne 22. marca po ročal iz Aten, kako sedanji režim zlorablja tudi zavezniške relifne dajatve (UNRRA) za utrjevanje reakcije. Poulos pravi med drugim, da vlada v podeželskih grških pokrajinah, v katerih živi preko 65 S vsega prebivalstva, strah pred organi vlade, pritisk radi nepravičnega in politično usmerjenega razdeljevanja dobav UNRRA-e, ter teror žandarmerije in monarhi-stičnih tolp. Te obtožbe prihajajo ne le iz krogov levice, temveč tudi s strani bivših ministrov in visokih uradnikov iz centra, ki so bili že pred volitvami odstopili v znak protesta proti tem razmeram. Dalje piše: "Eden ameriških častnikov, ki je bil član ameriške komisije opazovalcev glasovanja in prepotoval severne pokrajine Gr- Ncwyoriki "New Leader", ki je bil nekoč izrazito socialistični list — vse do dneva, ko ga je razdeljevanja ter je razdelil posebne nakaznice za obleko, in sicer svojim pristašem Tudi za živež je uvedel posebno proceduro pri delitvi, tako da so njegovi pristaši uživali posebne ugodnosti. V nekaterih krajih, kjer je torej s tem s stališča, da naj bodoča Nemčija postane socialistično urejena država. V razpravah v Berlinu je pri tem nastala zahteva za "plebiscit", v katerem naj se socialisti odločijo za združenje s komunisti ali proti. Tako bi izgledalo iz naslovov v kapitalističnem časopisju, ki 1 preteklosti je vzklikalo i^ radosti nad izidom glasovanja. V resnici je bilo to glasovanje izvršeno prvič na pritisk od zunaj, in v drugič, da delavski voditelji iz sentimenta izvedo, kako naj svoje smernice urede na bodočem gtrankinem zboru. Kapitalistični časopisi so v svojih naslovih zamolčali, da sta bila na glasovnici DVA temeljna vprašanja': Eno, ali so socialdemokrati v Berlinu za popolno združenje s komunisti, ali proti? Drugo, če so proti skupni stranki s komunisti, ali so ZA sodelo-vonje med socialdemokratsko in komunistično stranko, ali PROTI? Petinosemdeset odstotkov izmed tistih, ki so se glasovanja udeležili, so se izrekli proti združenju s komunisti v skupno stranko, toda ob enem je 14,763 volilcev glasovalo ZA sodelovanje s komunisti in pri tem za taktiko, ki bi PREPREČILA obno- j društvih. Bil je pevovodja in po-vitev bratomornega boja med proletariatom, 5,559 glasov pa jeimagal zelo veliko v snovanju IGNAC HUDE PREMINUL "Glas Naroda" poroča, da je dne 3 aprila po dolgi in mučni bolezni preminul Ignac Hude, star 63 let. Rojen je bil v Mirni peči na Dolenjskem in bival v Ameriki približno 35 let. Službo urednika "Glasa Naroda" je imel od leta 1942, prej pa je bil pomožni urednik. Pokojni Hude se je v svojih prvih letih bivanja v tej deželi najbolj udejstvoval v pevskih slovenske pevske zveze ter njenega skupnega koncerta. V časnikarstvu se ni spuščal v pole- bilo oddanih proti sodelovanju s komunisti. Ker je Rusija v Nemčiji obsovražena kot menda še nikdar toliko, in ker vsakdo smatra komuniste ob enem za direktne agente moskovske politike, je še posebno značilno, da je delav-|miko Jnko mu Je nagajalo sla stvo v Berlinu v veliki večini proti obnovitvi sovražnosti, v ka-j60 kravjo, da je le z največjim terih so po padcu kajzerja tolkli komunisti in socialisti drug dru- n"P«rom vr*'1 svoj posel. S gega v največje veselje nemškega kapitalizma in nemških jun- ^J1^ ^T.tlaZ kerjev 2rtve so padale na obeh straneh m končno, ko je prišel zc, ^^ na časnikarskem kot na glasbenem polju. zadnjič uredil James Oneal, je bilo znano, da nima nobene za-od takrat ves posvečen protiso- slombe, pa je prepovedal razde-vjetski propagandi. Zato je lani ljevanje." izjavil, da je v Grčiji za "manj-1-—---- še" zlo in je podprl Churchillo- __ .. .. Jr^iri f^iefiA^«* I Obnovitev ameriških konzulatov v Nemčiji . Vlada v VVashingtonu je meseca februarja objavila svoj sklep, da bo letos ustanovila v Nemčiji konzulatne urade v šestih nemških mestifc, in sicer v Berlinu, Bremenu, Frankfurtu, Hamburgu, v Monakovu in Stuttgartu. na površje Hitler, je udaril po obojih in jJh razpršil. Rezultat o vprašanju solidarnosti med delavstvorh v Berlinu torej ni bil slab, kajti vrata v solidarnost so ostala odprta, čeprav se je minulo nedeljo tudi zbor berlinskih socialdemokra- tov izrazil za nadaljevanje svoje stranke samostojno in pod sta-jajo pod masko kake prevare pač pa iz zgodovinske nujnosti in1 rim imenom. Več je neratkrinkanlh tepcev kakor pa neprltnanih talentov.—Roda Roda Kupujte Victory bondel vo politiko v prid fašističnega grškega kralja Georga. In iz propagandne pisarne Konstantina Fotiča je priobčil veliko gradiva, enakega, kot ga je imel "Srbobran", v pomoč kralju Petru, srbski čaršiji in Vatikanu. V izdaji z dne 30. marca je objavil Fotičev telegram v okvirju, z zahtevo, naj se ravna z Dražo Mihajlovičem "pravično". To je, proti interesom nove, revolucionarne Jugoslavije. Mihajlovič namreč zahteva povratek v tako, kakor je bila — v gnilobo birokratične, velesrb-ske hegemonije. Isti "Nevv Leader" ima tudi "editorial" v prid Mihajloviču. in proti sedanji Jugoslaviji; hoče jo rešiti "komunizma" in to bo najlaglje, če se ji vrne Petra. Fotiča, dvorno kamarilo in pa begunce, ki vedre pod angloameriško zaščito v Rimu, v Londonu, Kairu in v Nemčiji. Delujejo za demokracijo pod pokroviteljstvom "njegovega veličanstva", ki sicer ni več kralj, a upa, da bo nekega dne še zasedel prestol in da mu v imenu "zapadne" demokracije še posade krono na glavo, s Titom pa se bi zgodilo nekako tako kot se Mihajloviču obeta konec. V Rimu so koncem marca širili vesti o jačanju Titove armade ob Morganovi črti na Primorskem, in pa da so v nji tudi močni oddelki sovjetskih čet. Ameriška in angleška vlada sta Beograd opozorile, da jim* jačanje jugoslovanske oborožene sile ni všeč, ker pomeni nevarnost za mir. Vse te napetosti pa ne bi bilQ prav nič treba, če bi Angleži in Američani priznali, da ljudstvo na Primorskem, vštev-ši večino tržaškega prebivalstva, hoče pridruženje k Jugoslaviji. Naj bi mu ugodili, namesto da slepomišijo in iščejo izhod, ka-i ELEKTRIFIKACIJA FARM V zadnjih desetih letih je bila v Illinoisu elektrika napeljana že na nad 60 odstotkov farm. Tole mi ne gre v glavo? Kako lo, da ljudje niso že od začetka tapopadli, da se an«lo-ameriški interesi s pomočjo vla-de v VVashingtonu in v Londonu niso ^pustili v boj proti Rusiji zato.Vjjer ogroža neodvisnost Penijejampak sgolj vsled bo-i«n» Y kontrolo nad perzijskimi petrolej ski m i vrelci, to nikakor ne gre v glavo! m i HELP W AN TEH Help Wanted Help Wanted Help Wanted H ELI1 IVANI EH housewi ves Wheelco mothers si s t e r s |ns|rument Co. COME OUT OF THE KITCHEN high vvages security Refund Typist — Form Typist — Stencil Typist Name & Address Typist — Notator — Router Ticket Typist — Invoice Typist — Credit Typist Pricer — lndex Clerk — Detail Typist VVE "ALSO" NEED HIGH SCHOOL STUDENTS—EXPERIENCED ADULTS EARN HIGH WAGES — 5:15 P. M to 8:15 P. M. GET YOUR EXPERIENCE NOW Analyzers — Inserters — Messengers — Prep Clerks— Wrapper — Sorter — Billers — ^ Baggers — Distributors — Filer — Pre-Arranger Service Clerk SPIEGELS 1038 VVest 35th Street 847 W. HARRISON GIRLS - GIRLS GET A PERMANENT * POSITION HERE WE NEED AT ONCE Typist — Comptometer Operators — Billers General Office Workers EXCELLENT SALARY WITH REGULAR INCREASES llOSPITALIZATION INSURANCE PLENTY OF OVERTIME VVAREHOUSE Helpers Laborers Truck Drivers Good Wages Steady Work Pleasant VVorking Condkions APPLY AT UNITED AUTOGRAPHIC REGISTER CO. 5000 S. CALIFORNIA AVE. Needed At Once BOYS and MEN GIRLS and Women VVrappers — Inspeetors — Ma-chiniats — Cutters. Also for General VVork. Experienee not Necessary. Full or Part Time. Steady VVork. — Time and M Over 40 Hours. Plenty of Overtime Austin Glass Co., Inc. 517 VVEST MONROE MEN-MEN TURRET LATHE Good Pay — Stcady Occupationts — Excellcnt VVorking OPERATOR Conditions. — Don t Wait! — Apply Today! DRILL PRESS OPERATOR MACHINIST IMPORTANT VVAR VVORK "WE NEED MEN" Machinists — Tool Men — Layout Men — Welders Radial Drill Operators — Floor Assemblers EXCELLENT STARTING SALAKY POST-WAR FUTURE — PLENTY OF OVERTIME BEATY MACHINE & MFG. CO. 940 150th Street, HAMMOND, IND. 1 00 — GIRLS — 100 NEEDED FOR THE FOLLOWING POSITIONS: Wirers — Solderers — Assemblers — Cablers » Inspeetors — Coil Winders HALLICRAFTERS RADIO CO. « 2611 INDIANA AVENUE MEN — CZECHS - YUGOSLAVS SECURE YOUR FUTURE AT ROSENBAUM BROS. GRAIN CO. WANTED MEN TO SHOVEL GRAIN 95c AN HOUR TO START Time and One-Half After 40 Hours Double Pay on Sundays 87TH AND STEWART EAST 102ND AND CALUMET RIVER WE HAVE SEVERAL OPENINGS FOR SECRETARIES - STENOGRAPHERS Modern Office Building Just Being Completed . * * •» • Also Boiler Attendants — Finishing Room Cleaners Second Shift MATRON - JANITOR < » * MODERN STEEL CO. 722 JAMES STREET GENEVA, ILLINOIS REYNOLDS METALS COMPANY due to tremendous expanding peace time program have openings for DESIGNERS and DRAFTSMEN familiar with design of rolling mills and auxiliary equip-ment for steel mills. Reply by letter stating details of education and experience. — Adress REYNOLDS METALS COMPANY 1 Perrfonnel Division' 3RD ANI) G RACE STS. RICHMOND, VIRGINIA Stock Room Helpers 50 Hours — Time H After 40 Hours SEE MR. PENCE GRAY MILLS CO. 1948 RIDGE AVENUE EVAN8TON, ILL. OPERATORS Fxperlenced or Inexperlenced With SINGLE NEEDLE OPERATORS Experienced to work on Light Cotton Garments. Paid Vaca-tions — Group Insurance and Hospitalization.—Top earnings Pleasant VVorking Conditions Clean, daylight work rooms. E. R. MOORE & CO. 932 W. DAKIN ST. APER & BAG CO. Good Wages — Steady OBS FOR GOOD MEN ONLY Phone CAN AL 2153 ŠlTLS - GIRLS LOOK-UP CLERK FOR lndex Files 11 so TYP!ST & MESSENGEB 5 DAYS — 37 HOURS VVestern Medical Corp.* 415 W PERSHING RD. Phone Boulevard 5800 Help Wanted General Office T Y P I S T S KAST GROVVING COSMETIC FIRM 5 Duy Week 205 N. Michigan 4th FLOOR _ GIRLS - VVOMEN AGE 18 TO 40 Experience Not Necessary PLEASANT WORK Appy At Once Lenz Electric Mfg. Co. 1751 N. VVestern Ave. Armitage 4454 VVE NEED BODY & FENDER MEN % TRUCK BODY WOODWORKERS STEADY JOB—TOP WAGES Biitz Auto Body Shop 9 EAST 25TH STREET GIRLS RECORDING and General Office Work Excellent Opportunit & Pay $26.00 VVEEK TYPIST $32.«0 WEEK »hipping Room Help $42 VVk Carborundum Co. 3630 S. Iron Street WE NEED 4 - Decorators 3 - Housemen : TO WORK NORTH SIDE APARTM.ENT HOTEL Good Pay Hol/wood Beach HOTEL p653 N. Kenmore Ave. Wl NEED Vlechanic Helpers > ANI "EPAIR SPRING SERV1CF STA'TION ATT EN DAN T Steady VVork and PostAV ar Upi >oi tunity iTEMME SPRING CORP. 1515 SOI rii VVABASH OFFICE CLERKS < Assistcnt Bookkeeper ,OOD STATlTING SALARY Time 'i Over 40 Hours leasant Working Conditions International Packing Co. 4043 DREXEL BLVD. OAK. 7414 WAREHOUSEMEN AND TRUCK DRIVERS 'umiture Storage Co. No lay-ff aH the year. Best working conditions and good pfcy. BURKES STORAGE CO. .. 4332 West Madison Street ALL AROUND MAN Dr six days a week. —Steady /ork with room and board and monthiy $80.00. ST. ANNES HOSPITAL .. 4900 West Thomas Street lAKER with experience on read and rolli. Good work n da future for a steady man. Very satisfactory pay. SADOWSKI BAKERY 1018 N. Western Ave. Humboldt 7770 WE NEED MEN and VVOMEN STEADY OR PART TIME GOOD PAY Choose your own hours from 7 A. M to 10 P. M. (Pleasant Inside Work) CLEANERS — DRIVERS and HELPERS CHICAGO RUG and CARPET CLEANERS 3847 W. NORTH AVENUE • SPA. 0580 Attention MEN WE VVILL TRAIN YOU VVe Manufacture VVork Gloves '•Ve offer you an excellent op->ortunity. If you qualify, you will be considered for super-visory positions WHY NOT LOOK INTO THIS? 20th Century Glove Co. , 2650 BELDEN AVE. !.asily reached by California. Mihvaukee, Kedzie or Fuller-ton Ave. street cars or Logan Square Elevated (California Station.) MEN! - M EN! No Age Limit F\perlence Unnecessary >\Y OH EVENING VVORK Apply ♦ i.)M »l»»yinent Manager WESTERN UNION TELEGRTPH CO. 417 S. L A SALLE ST. Weidemiller Foundry i-F MEN Earn Some Extra Money after hours as LABORERS, GRINDERS, Etc. 6448 No. Ravensvvood NEAR DEVON Help VVanted Girl«—Hlfh School Gradu.tn SWITCHBOARD OPERATORS TYPISTS Excellent Salary. — 44 Hour VVeek — Group Insurance Modern Office LIBERTY HIGHWAY CO. 330 W. 25th Street WE NEED SEMI-DRIVERS MECHANICS and GREASERS STEADY VVORK APPLY The VVillet Co. * 700 S. DESPLAINES R. K. O. Palače Theatre VVE NEEDED AT ONCE U S H E R S High School Boys Accepted Pleasant VVorking Conditions £ood Pay 159 West Randolph St. YARD HELP MILL HANDS BOX NAILERS TOP VVAGES Steady Year Round VVork Schenk Lumber Co. 6601 Central Avenue Highway Drivers For drive-away and tow-bar vvork. Must meet Interstate Commerce Commission quali-fications and physical requlre-ments. — Union Scale Wages DEALERS' TRANSPORT CO. COMMODORE 3111 Mr. MINGEY Stenographer—Typist Learn the Printing Business 5 Vt Day VVeek and $35 Weekly Steady Positions. — Desirable VVorking Conditions. —• Loop Location—Paid Vacations — Insurance Ask for Mr. Johnaon or ~ Mr. Knight POOLE BROTHERS, Inc. *5 W. HARRISON STREET Help VVanted WE~NEED YOUNG MEN EXPERIENCE IN TYPING and BOOKKEEPING Highest Pay VVe VVill Teach You Necesaary Duties for VVarehous Manager WILLIAM JESSOP and SON$, Inc. 4532 PALMER Albany 3212 Mechanical Designers Mechanical Engineers Draftsmen — Detailers Experienced Only on Small Mechanism Produetion a t Present Apply Chief Engineer * J. H. Keeny & Companv 6630 SO. ASHLAND AVE. LIGHT CLEAN FACTORV VVORK FOR GIRLS and Women 17 to 40 Years No Experience Necessary PAULS FISH NET CO. 1729 No. VVlnchester Avenue (near Milvvaukee-Damen and North Ave. car lines) Help VVanted Experienced Men TO VVORK IN Shipping Room 40 HOUR VVEEK 90c PER HOUR PERFECTION STOVE CO. 323 W. POLK STREET Harrison 3483 P H O E N I X TRIMMING CO. NEEDS Girls and Women DAY OR NIGHT VVORK 2000 N. RACINE AVE. Comptometer Operator« and Typists VVork 3 Days or More or Nights 6 P M to 10 P. M. Also Saturdays and Sundays Call Miss Anderson Wab. 2490 Workman Calculating & Typing Service 608 SO. DEAltBORN ST GENERAL FACTORY WORKERS Top VVages for Steady VVorkers Mllllng Machine Operators Drill Pretiš Operators Shipping Clerk MERCIL PLATING EOUIPMENT CO. 1821 W. FULTON ST. GIRLS NEEDED FOR General Office VVork (In Protestant Publ. House) Good Starting Salary THE GIDEONS 202 So. State Street VVe have openings here for FOUNTAlN HELP Full or part time. «Good pay. Pleasant Working Conditions Hospitalization. Vacations vvith pay. Many Company advant. Apply today VVALGREEN CO. 100 YORK STREET EL.MHURST. ILL. Help VVanted Machine Shop Setup Man — Screw Machine Operator — Lathe Hands GOOD PAY Excellent VVorking Conditions United Machine VVorks 2700 WKVV HELMONT M E N I -M E N I / Expcrience Unnecessary Time and One Half Over 40 Hours VVe VVill Train You VVISNICK ACCURATE MATCH PLATE CO. 1847 VVEST CARROLL STENOGRAPHER General Office Work. Good Starting Salary. Beg^nner Considered CORY GLASS COFFEE BREVVER CO. 525 N. VVells St. 2nd Floor VVE NEED AT ONCE Monitor Key Operators PAID VACATION NIGHT VVORK Good Salary — Pleasant Surroundings POOLE BROTHERS, Inc. 85 VV. HARRISON STREET Stenographer (Experienced) VVith Some Secretarial Background 5 DAY VVEEK Vacation VVith Pay Group Insurance Plan Robert O. Law Co. 2100 N. NATCHEZ NIJE JANITRESS LARGE LOOP OFFICE BUILDING 40 HOUR VVEEK UNION SCALE Apply ROOM 2000 309 W. JACKSON We Need Steady VVorkers Stock Room Men 2 VVEEKS PAID VACATION Excel!ent VVorking Conditions GOOD SALARY 1509 S. Michigan 3 I MEN and BOYS LIGHT FACTORY VVORK Good Pay. Plenty of Overtime Apply at once Wire Sales Co. 4630 VVEST 54TH STREET MEN and VVOMEN ARE NEEDED 48 HOUR VVEEK Tvvo Shifts — Apply at Once MARTIN FOOD PRODUCTS, Inc. 3641 SO. IRON STREET ~ORDER FILLERS LIGHT VVORK Permanent Positions VVith Advancement Pleasant VVorking Conditions and Benefits C. & E. Marshall Co 1445 VV. JACKSON BLVD. MEN!! MEN!! AT ONCE DOCK HELP CITY DRIVERS PERMANENT JOB Union VVages Apply UNION FREIGHTWAYS 2000 VVest 32nd Mr. Amend Phone Laf. 6480 Help VVanted Help VVanted WAR VETERANS ESSENTIAL INDUSTRY NEEDS GENERAL VVARE-HOUSE VVORKERS Good Posibilities for the Future Plenty Overtime Apply American Radiator and Standard Sanitary Co. 3920 VVEST HARRISON GIRLS - VVOMEN Sewing Machine Operators Also For Light Factory VVork No experience needed. Good pay. Pleasant vvorking conditions. Vacations vvith pay. VVestern Burlap Bag Co. 1109 VV. 3MTH STREET (Betvveen Morgan-Racine) Ask for Paul. Supt., 2nd floor VVANTED 1MMEDIATELY VVOOD VVORKERS Of Ali Kinds . MEN VVith Experience Pre- /erred But Not Neessary Good Pay — Good VVorking Conditions — Steady VVork Pleasant VVorking Conditions Woodworkers Tool VVorks 222 SO. JEFFESON ST. RAN. 1857 BOOKKEEPER and General Office Clerk leasant VVorking Conditions >ERRY FOOD PRODUCTS Yards 1440 See or Call Mr JACOBS STENO—TYPIST To Operate Comptometer, do Clerical, General Utility and Relief Light VVork SCHULZE BAKERY 1435 VVebster KITCHEN HELP f • Also Girl« for Bathroom. Full or Part Time. Living Ouarters if Desired GIRL S RESIDENCE CLUB 2155 Pierce Ave. Hum. 1007 Attention! GIRLS under 25 for Photo Finishing, Sorting and Spreading snapshota. and Cut* tfng Film VVill teach. Exp. not necessary. Good earnings. LANE PHOTO SERVICE 3155 VV Lake Street DISHVV ASHERS POT VVASHERS VVork from 12 to 9 P M. GOOD SALARY Harbor Vievv Tea Room 2150 LINCOLN PARK. VVEST 14th Floor — VVebster Hotel GIRLS & VVOMEN VVanted For LIGHT FACTORY VVORK Good Pay 48 Hour VVeek — Time and M After 40 Hours MODERN BOXES, Inc. 4949 NORTH PULA9KI VVE NEED GIRLS LIGHT FACTORY VVORK Good Pay Experience not necessary Apply DR. SACHS LABORATORIES 5810 So. Perry VVE NEED (3) DECORATORS Year Position. — Good Salary. Pleasant Working Conditions Apply at once SEAY AND THOMAS 30 N. La Salle Street Or call CENtral 7060 C O O K S Cool Kitchen. Salary 85 vveek Also VVaffle and Pantry Men RICKETTS RESTAURANT 103 East Chicago CABINET MAK ERS Pleasant VVorking Conditions For Union Cabinet Makers OSCAR PETERSON 836 N. VVells Street Superior 7284 W O M E N Embroldery Machine OPERATORS Experienced — Good Pay SCHNEIDERS 2627 Lincoln Avenue FILE CLERKS Beginner« or Experienced Five Day VVeek HOME INSURANCE CO. Room 1723 175 VVest Jackson Blvd. OPERATORS Experienced on Sportswear Earning Up to $60 per VVeek Can Also Use SORTERS — FINISHERS BUTTON SEWERS BUTTON HOLE MAKERS Wolman & Mann 237 SO MARKET PORTERS Blacksmith Helpers KLING BROS. ENGINERING •J* ' 1300 North Kostner BLUEPRINTERS OPERATORS and MANAGERS 100^ VVAR VVORK Plenty Overtime VVestern Blue Print Co. SPAULDING 2211 COMPETENT W O M A N FOR GENERAL HOUSEWORK AND Assist with Children No heavy cleaning or vvindovvs Stay. Ovvn Room, Bath and Radio. Permanent Position Call: GLtNCOE 2335 GIRLS - VVOMEN Are Needed to Do Light Assembly VVork Experience Not Necessary GOOD PAY VVork from 8 to 4:30 6TEADY Motive Equipment Co. 4600 VV HARRISON ST. MEN WANTED AT ONCE Experienced Blacksmith Helper STEADY VVORK Time and a Half for Overtime Apply at once Sternberg Forgings Co. 3717 MILVVAUKEE AVENUE BOYS and MEN At Once — Gordon Feeders Opportunity to Learn Good Trade Lakeview Printing Co. 429 VVEST SUPERIOR Superior 1600 J A NIT O R S Drivers at Once Experienced—Under 45 Years Old. From Afternoon Till Mid-night.—Starting Salary $33.80 Paid Vacations — Shovvers Cafeteria REPUBLIC DRILL & TOOL CO. 322 So GREEN STREET VVE NEED AT ONCE FUR FINISHERS and OPERATORS EXPERIENCED Excellent Working Conditions John T. Shayne 150 NORTH MICHIGAN MEN Chauffeurs to drive coal trucks also coal shovelers VVANTED AT ONCE Good Pay — Steady VVork Men in on the ground floor for novv and after peace Excelsior Coal Co. 3443 Addison Street VVOMEN _Jun 7700 . For Night Cleaning VVork MEN and VVOMEN EXPERIENCED ON HIGH-WAY See Us At Once Good Opportunity for Steady Reliable Man. Apply VVEST SHORE TRANSPORT CO. 3333 SOUTH IRON Laborers VVanted FOR VVAR VVORK 8 HOUR DAY Permanent VVork GOOD FUTURE Time and Half for Overtime VVESTERN METAL 3201 SOUTH KEDZIE 6 Hours Every Night. Shifts Are Changed One vveek from 6 p. m., the other VVeek from Midnight. No Sunda.vs. — Near Northside See Us Before 4:30 P. M. »it)'. 407 S. Dearborn St. Room 315 VVE BUY PIANOS VVe Buy Used Pianos. — Pay Hlhest Prices. Upright, Grands, Spinets Call MERRIMAC 8313 T Y P i S T Lxperienced & Inexperienced to Operate Nevv Authomatic Typcwriters. Interesting VVork in a Congenial Office. — Attractive Pay vvith many Privi-leges and Paid Vacations. — Good posibilities for High School Graduates See Mr. Rodenkirch American Automatic Typewriter Co. 614 N. CARPENTER Haymarket 0333 Experienoed or Inexperienced FOR DRY CLEANING Earn As You Learn FULL OR PART TIME UNIOUE CLEANERS & DYERS 2643 VV. CHICAGO AVE -MEN- Needed as FOOD HANDLERS NIGHT VVORK—GOOD PAY Pleasant VVorking Conditions Uniforms and Meals Furnished Stoady VVork Ask for TONE Allegrettio Grill 359 NORTH VVELLS ST. 2 Ford Truck Mechanics 1 Body Man and 1 Brake Man STEADY VVORK Apply in Person TRANSAMERICAN FREIGHT LINES 1130 VV. CERMAK ROAD See Mr. DEN N IS T Y P I S T Electric Adding Machine Comptometer — Svvitchboard No aetual experience necessary THE ODMAN CORP. 114 VVest Illinois • VVE NEED CAFETERIA HELP Cashier — Counter Girl Hours: 10 A. M to 2:30 P. M. Top vvages. pleasant vvorking conditions. Apply immediately DIVISION ST.. Y. M. C. A. 1621 VV. Division St. 6 GIRLS Light Shipping Room VVork Day VVork. 6 Days VVeek. Good Pay. Convenlent Transportation. — Apply Chicago Latrohe Twlst Drill VVorks, 411 VV Ontario Street 8tenographer-Seeretary One Girl Office. — Good Pay. Steady VVork. Pleasant VVorking Conditions Phone Har. 0755 TITUSVTLLE IRON VVORKS 122 So. Michigan Ave. ARM HOLE B ASTER.S and button hole makers t to vvork full or part time. Also VVomen to Learn B. KUPPENHEIMF.R fk CO. 4101 VVest 1 Bth Street VVe Need at Once POVVER MACHINE OPERATORS Good Pay D. M KERR MFG. 1954 VVest Grand Ave. CABINET MAKERS Steady Job Good Pay (Apply at Once) 1400 VV. HUBBARD ST. GIRLS — VVOMEN Light Clean Assembly VVork • VVhile Sitting Nite shift 4 P. M to 10 P. M BULLDOG LOCK CO. 4642 Ravensvvood GORDON & CYLINDER 7 FEEDERS Good Pay — Small Shop GARNER PRESS 106 East Hubbard Street PUNCH PRESS OPERATORS Clean Plant • Pleasant VVorking Conditions SUPERIOR GASKET & PACKING CO. 6130 So. La Salle St. - T Y P I S T - Knovvledge of Shorthand For Small Insurance Office Excellent Salary. 40 Hr. Week Vacation with Pay W. W. VINCENT & CO. 141 VV. JACKSON BLVD. Harison 3600 S—T—E—N—O Light dietation. $7.00 per day 5 Day VVeek Pleasant VVorking Conditions Call MONROE 5732 Mr. Stelmore FILE CLERK Old established loop firm has openings for several file elerks 40 hour vveek. Excellent salary and vvorking conditions. Phone Mr. NUNNERY — VVab 8560 VVANTED 2 GIRLS FOR KITCHEN »n cafeteria. Experienced in steam table serving. — Apply AMERICAN CAN CO. 1834 CLYBOURN AVE General Office Work TYPING. FILING, Etc. Full Time or High School Senior for Part Time Work Full Timc Later VVagner Electric Corp. 2411 SOUTII rARKWAY Victory 5522 GIRLS and WOMEN To VVORK ON FLAT LOCKS and MERROVV LOCKS $50 00' to $60.C0 a VVeek • Day, Night VVork or Part Time APCO MFG. CO, • 1342 MlbVVAUKEE AVE. PRIPOVEDNI DEL TONE MAČEK: Sluga Matej in njegov pes Baron Steinhardt se je ravnokar vrnil z dopoldanske ježe. Vrgel je na dvorišču uzdo konjskemu hlapcu in se napotil v dvorec. V nosu ga je zaščegetal prijeten vonj pečenih fazanov, ki je prihajal iz kuhinje v pritličju. Začutil je glad. Pospešil je korak, da ukaže čimprej ser-virati Kosilo. V mračni veži se je pa pod stopnicami spotaknil ob nekaj mehkega Nejevoljen je zarobantil in natančneje pogledal pod noge. Nasproti mu je zamežikal stari prepeličar Te-dy, ki se je s trudom skušal postaviti na četverce, slabotno ma-haje z oguljenim repom. "A, ti si, mrcina! Kaj še nisi crknil? Marš!" in gospod baron je sirovo sunil psa z nogo, da je žalostno zacvilil in se opotekel v kot. "Dosti je tega! Ne maram te črke več pri hiši," je ozlovoljer rentačil gospod baron po stopnicah, in ko je stopil v svoj ka binet, je pozvonil. Vstopil je baronov sluga Ma tej. Od starosti in neprestaneg; dela je imel že sključen hrbet Ni imel več trdne, vojaške stoj« kakor nekdaj, kolena so se mr šibila in tudi roke so se mu ž« počele tresti. Nad ušesi in na za tilku mu je ostal še venee red kih, sivih las. Njegove oči so žt davno izgubile nekdanji mlade niški blesk in solznice so mu jih stalno zalivale Brezzoba usta so pod tenkimi, nagubanimi ustnicami le s težavo in s sikanjem izgovarjala potrebne besede. Po-nošeno livrejo mu je varoval bel, že malce umazan predpasnik. Obraz mu je bil preprežen z množico drobnih gub, ki so mu okrog usten nervozno podrhtavale. "Vi, vi! Kaj naj to pomeni?! Kaj tako izpolnjujete moja povelja?! Kdaj sem'vam že naročil, da mi spravite tisto ščene, Tedyja, kamorkoli od hiše! Pa se še vedno valja po veži! Takoj po kosilu, ko pospravite pbedni-co, boste vzeli puško in odvedli to crko v gozd in jo tam ustrelili!" Sluga Matej je začel migati z brado, hotel je nekaj povedati, a gospod baron ga je razdraženo prehitel: "Sicer sem pa že tudi vas, mevža stara, davno sit. Cez mesec dni lahko greste, kamor hočete. Lenuhov ne maram več rediti." Sluga Matej je še vedno stal pri vratih s široko odprtimi očmi, kakor od strele zadet Gospod baron se je še bolj razlju-til in ga je nahrulil: "Kaj ste popolnoma gluh? Ste razumeli?!" "Sem," je komaj slišno prišlo iz Matejevih ust. "Sedaj pa takoj servirajte obed!" Matej je stal pri posluživniku, ^nesrečen kakor še nikdar vv svojem življenju. Prsti njegovih rok, ki so tičali v mnogo predolgih, belih bombaževinastih rokavicah, so nemirnQ tipali ob hlačnem šivu. Videl je svojega ?6spodarja, ki je hlastno pospravljal s krožnikov, kakor skozi meglo in nikakor ni mogel osredotočiti svojih misli na delo, ki ga je trenutno moral o-aravljati, tako da ga je gospod moral celo opomniti: "Kaj, ali ste zaspali? Ne vidite, da imam prazen kozarec?" Matej mu je natočil kozarec rdečega burgundca, roka se mu je pa pri tem tako tresla, da je tanilo nekaj kapljic na snežno-bel damastast namizni prt, kakor da bi ga bil Matej oškropil { svojo srčno krvjo. "Neroda stara! No, pa saj se ie bom več dolgo z vami jezil." Po končanem obedu se je go-;pod baron umaknil v svoj ka->inet, prej pa je še naročil slugi, laj pazi, da bo turška kava, ki •Vaj jo prinese za njim, dovolj roča. "In pa ne pozabite, kaj sem 'am prej velel! Zaradi psa!" Gospod baron se je udobno deknil po divanu. Iz prepolnega želodca je rignil. Malo pre-'eč sem pojedel, je pomislil. V nojih letih človek kaj rad ode->eli. Trebušast pa ne bi rad postal. Se včeraj mi ie rekla Van-la. da sem še kot dvajsetletni nladenič. Vitek in prožen. Tak ločem tudi ostati, dokler se bo ,e dalo. Moral bom bolj zmerno jesti, ne preveč poležavati in smotreno gojiti šport: jahanje, tenis, golf. Zagledal se je v sliko angleškega lova. ki je visela v težkem zlatem okvirju na nasprotni, z rdečim brokatom prevlečeni steni. Kako graciozno sede dame na arabskih belcih, kako zano-sno se drže kavalirji na iskrih jorkširskih rjavcih v svojih, pisanih žokejskih dresih. S kakim ognjem se trgajo krdela lovskih psov s povodcev, da jih gonjači komaj krote. Da. saj res, naročiti £oram iz mesta orožarja, da pregleda moje puške In pse moram sedaj večkrat vzeti s seboj na sprehode, da jih streniram. V oktobru pa priredim velik lov, na katerega povabim vse plemenito sosedstvo. Svet naj se prepriča, da še nisem docela pri kraju. Upam, da Lowenstein povabila ne bo odklonil- Kmalu ga bom potreboval. V prvi vrsti pa ne sme manjkati moja božanska Vanda, seveda. Za njo moram še oskrbeti nov lovski kostum. Konja si bom pa zanjo izposodil pri polkovniku v mestu. Ima dva krotka belca. . Vanda na konju, to bo senzacija. Njeni boki in stegna v ozko napetem, zeleno - baržunastem PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVfIC} JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina ta Združene države (Itvtemil Chicaga) ln Kanado $6.00 na leto; $3.0« aa pol leta; $I.ftO sa četrt leta; ta Chicago in Cicero $7.50 sa celo leto; $3.75 za pol leta; ta Inoiematvo $0.00. Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS krilu. Oh, znorel bi človek. Sinoči se je malo kujala, ker ji nisem prinesel obljubljene ogrlice. Ampak ta prokleti Žid mi ni hotel dati nič več na upanje. Bom najbrž moral kar na tihem prodati še pristavo v Zavodni, da se prehitro ne zve. Prihodnji teden praznuje Vanda svoj rojstni dan. Do takrat ji moram na vsak način ogrlico kupiti, da mi ne bo zopet s tistim nadporočnikom flirtala. In ravno tisti večer bo igrala glavno vlogo v "ardaški kneginji". Gotovo se ji bo ogrlica izredno podala k slikoviti ogrski narodni noši, z Učnimi lakastimi ško-renjčki. In po predstavi —. V separeju pri "Zlati kroni" —^ Oh, Vanda, golobičica moja, carica moja —. Ttfoja rožnata Gospod baron je sladko zasanjal. Telo mu je podrhtevalo in prsti na rokah so mu trepetali, kakor da božajo objekt poželenja in razjedajoče strasti, dokler se mu ni dihanje umirilo in je kmalu nato začel glasno smrčati. Medtem je sluga Matej pospravljal obednico. Zložil je sre-brnino v posluživnUc, snel je beli prt z mize in ga nadomestil z brokatnim, pometel je drobtinice v smetišnico in parkrat je nato znova leskeče skrtačil- Nato je v strežni sobi pomil pribore in jih suho obrisal, nakar se je podal v kuhinjo k obedu. Kuharica mu je očitala: "Tako dolgo vas nI. Me s sobarico sva že obedovali. Za vas sem pustila na štedilniku." Mate] je zajel par žlic juhe, potem pa je nepremično obsedel poleg mize, strmeč skozi okno v sive oblake, ki so medtem zakrili zadnji solnčni žarek. Zunaj je začel pršeti droben dež. "Boste skoraj gotovi? Čakam še na vas, da pomijem," se je spet oglasila kuharica. "Ne bom več jedel. Le pomij-te " Porinil je krožnik od sebe *Kaj pa vam je? Ste bolni? Naj vam skuham lipovega i- i _ o • » ca j a 7 "Ne, ni treba. Ni nič posebnega. Kar tako.'Bo že prešlo. Če bo gospod baron popoldne kaj vprašal po meni. recite, da sem šel s Tedyjem v gozd." "Ob tako neprijaznem vremenu greste na sprehod?" "Ne. grem na sprehod. Po opravkih. Gospod baron mi je naročil." ' Kuharica je zmajevala z glavo in mrmrala: "Nekaj ni pri njem v redu. Nič čudnega, mož je že star. Takemu hitro kaj pride. Bil pa je dozdaj še vedno dobre volje. Oh, da. Sama ne vem, kako bo še z menoj. Tudi nisem več mlada — (Dalje prihodnjič.) • Naciji uničili veliko muzejev in arhivov V svojem divjanju po Evropi so naciji zaplenili nešteto umotvorov in pa nenadomestljivih zbirk, ki so jih ob svojem porazu uničili rajše kot pa da jih bi pustili človeštvu in njegovi kulturi v korist. Enega takih zločinov so izvršili n. pr. na Češkem z uničenjem morda največje antropo-logične zbirke na vsem svetu, namreč izkopnin ostankov tako-zvanega kro-magnonskega človeka na Moravskem. Ta zbirka, slavna po vsem svetu, je bila najbolj popolna slika življenja starodavnih in primitivnih ljudi. Poleg okostij in okamenin takratnih ljudi in živali, katere so lovili, ter njihovega orodja in orožja, je bilo vključenih v zbirko tudi približno 10,000 knjig o antropologič-nih vprašanjih. Ko so se sovjetske čete približale kraju, kjer so bili nacisti spravili zaplenjeno zbirko, so divjaki, ki imajo sicer več možganov kot kro-magnonaki ljudje a navzlic temu očivldno mnogo manj pameti, zbirko zažgali in uničili. PKIZOK IZ BOLNIŠNICE V KAIRU, kjer so se nedavno vršile velike demonstracije proti Angliji z tahtevo, da naj umakne svoje armado in mornarico it Egipta. Na postelji je egipčanski študent, ki je bil ranjen v itgredih. ANGLEŽI IMAJO TEŽAVE TI DI V INDIJI, ne samo v Egiptu in te marsikje. Sploh je položaj v Indiji tolik * napet. 4a ga oblasti komaj ie da zadržujejo pred splošno u&tajo. Gornje je slika Iz Kalkute v Indiji. kjer so demonstranti ustavljali avte in jih zažgali, tu in drugje v Indiji je bilo februarja in marca mnogo ljudi ubitih in ranjenih. ANGLE2I DOVOLILI BIVŠEMU NACIJU USTANOVITI NOVO STRANKO Korespondent časniške agencije ONA, Maksimilian Seheer, poroča,* da je angleška vojaška vlada v Hamburgu dovolila Reinholdu VVulleju, ki je bil eden najbolj razboritih panger-manistov in najpodlejših antise-mitov, ustanoviti v angleški okupacijski zoni Nemčije novo stranko, ki deluje pod imenom "krščanska socialistična stranka obnove." Maksimiliam Seheer piše da-lje: Reinhold VVulle, ta najnovejši "demokrat", je veljal pred dvajsetimi leti za enega izmed huj-skačev, ki so zakrivili umor zunanjega ministra weimarske republike VValterja Rathenaua. Zanimivo je, da sta si bila VVulle in Hitler nekaj časa precej v laseh, ker sta se oba smatrala, da sta izbrana za vodjo nemškega naroda. Vendar pa je bilo temu bivšemu časnikarju dovoljeno, da je v Hitlerjevi Nemčiji obelodanil dvoje knjig, v katerima je hvalisal nacistično 'narodno revolucijo' in se divil 'tisočletju' osvajaškega nemškega rajha. Ko se je začela prva svetovna vojna, je pisal VVulle ravno tako kot Hitler v svojem 'Mein Kampf: "VeČina ljudi je mislila, da bo vojna prava rešitev, ter da bo meč uspel, kjer je pero odpovedalo". Od leta 1914 do 1918 je bil VVulle glavni urednik dnevnika velikih rurskih in-dustrialcev "Rheinisch-VVestfa-lische Zeitung". Nekatere izmed njih so Angleži nedavno sami aretirali. Ta časopis je bil eden najbolj zagrizenih in je dan na dan zahteval, da mora biti mir, ki ga izvede Nemčija, trd in Zdravnikov manjka Delavski department urgira veterane in druge, naj se uče medeeine. Pravi, da ako se število onih, ki študirajo zdravstvo, ne zviša, bomo leta 1950 imeli že 20,000 manj zdravnikov kot pa jih bomo potrebo- ili. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SIJRGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. Cramford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. , (Exeept Wed , Sat and Sun.) (5:30 to 1:30 P. M. (Except Wetf.. Sat. and Sun.> Res. 2219 So. Kidgruav Ave. Tel. Crawford »440 If na *n«we* — Call Auatin 5700 mir "osvajanja '. VVulle pa" je hotel storiti še več, in napisal knjigo z naslovom "Več zemlje, temelj nove Nemčije", v kateri je zahteval, da je treba naseliti 800.000 nemških kmetov na ozemljih drugih narodov. Priporočal je tudi povratek nemških naseljencev v Kanadi nazaj v nemški rajh. Ko je bila Nemčija leta 1918 poražena, je postal VVulle ravnatelj vodilnega junkerskega lista v Berlinu, Deutsche Zeitung. Bil je |X)ln jeze in gneva .nad mlado republiko in napisal knjigo "Krivda nemške republike", katero je izdal leta 1920. Naslednji stavek je citiran iz te knjige: "Le ako bomo razbili demokracijo in zopet uvedli monarhijo. bomo svobodni." V neki drugi knjigi, katero je izdal že za časa nacizma, je zapisal, da je bila "narodna revolucija upor trpečega ljudstva proti vladi Židov in marksistov." O Rathenauu, ki je bil umorjen v Berlinu 1. 1922, je dejal, da je "orodje prostozidarjev"' in da je "vtelešena satanska zloba." VVulle, prvak novorojene krščanske socialistične stranke za obnovo, je svojim pristašem hrabro obljubil, da se bo boril v okviru britanske okupacijske zone Nemčije za obnovitev nemške monarhije. Kupujte Victory bonde! Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. t I M« I I II IHtMM IZ URADA "BIG" TONYJA Oakland, Calif. — Zadnjih dvajset let svojega bivanja v Californiji sem dobil vsako leto dvanajst dni počitnic. Delal sem za mesto Oakland in občinski očetje dajo vsem mestnim uslužbencem dvanajst dni oddiha na leto. Ker pa se pretečeno leto nisem počutil dovolj zdravega, da se bi po enem letu odsotnosti vrnil na delo, sem vprašal za pokojnino. Prejemam jo po $35-89 mesečno. Kako naj se človek preživlja s to vsotico, mi je še vedno uganka. Vse je tako drugo, le denar še vedno dajejo po "stari" ceni. In zato so penzije sedaj toliko manj vredne, kolikor večje so cene potrebščinam. Samo kruh — se mi zdi — je še poceni. A čč pa nasa mama naredi potico, je pa tudi precej draga. Ker sem v pokoju, sem sedaj seveda kar stalno na počitnicah. Omenil sem že enkrat prej, .da je to za delavca najbolj zdravo Namesto da bi počival le 12 dni v letu, je pa lahko na oddihu kar vseh 365 dni. V veselo družbo še-vedno rad zahajam. Če kdaj ni bilo v nji dovolj "luštno", sem pa vzel koncertino in iztiskal iz nje lepe melodije. Pa je nastalo zabavno in vesela družba zares vesela. % Ako moraš vsak dan na šiht, se takole na zabavah spomniš, ja, jutri bo treba zgodaj na delo, in pozno je že. Tudi ženo, ki jo imaš s sabo, preveva enaka misel in te stvari, "glej, da se ga ne boš preveč nalezel..." V takih družbah sem se pred leti šalil, kako prijetno bi bilo, če ne bi bilo treba čez nekaj ur, v katerih se ne moreš ne dovolj naspati; ne se iznebiti mačka. — na šiht Dejal sem. "saj bom od samih šihtov v stara leta zlezel." Če ne bi bil prenehal, morda bi vsled njih še v grob padel, ha-ha-ha! Tudi tisto, kar sem govoril takrat za šalo, se je uresničilo. Ure budilke več ne potrebujem, ne mudi se mi vstati in na šiht me nihče več ne kliče. Je res "prijetno", ako si lahko kar vsak dan skozi vse leto doma. To se prijetno sliši. A bi rajše, ako bi bilo mogoče — kakor kazalec na uri, tudi leta potisnil nazaj. Tisti kardinali, ki so šli nedavno v Rim po rdeče klobu« ke, so na potovanju spoznali, da so stari. Eden ali dva sta menda vsled utrujenosti in oslabelosti že umrla. Ostali pa bi radi svoja leta podaljšali, a vedo. da s potiskanjem kazalca nazaj njihne starosti ne bi nič spremenilo. Pa si iščejo pomladitve pri zdravnikih in s počitnicami. Vsaka stvar nekoliko pomaga. Družinskih koledarjev mi je Charles poslal 25 izvodov kar na "puf". Prodal sem jih brez vsakega truda. Devet izvodov v Oaklandu, ostale pa na prijaznem "kranjskem hribu" v San Franciscu. Pomagal mi je tudi Andrew Lekšan, da sva jih laglje razpečala. Nato sem pisal Charlesu, naj mi pošlje še dva. Naj k temu omenim, da sem dobil ludi dva nova naročnika "Proletarcu" in i to brez posebnega truda. Naročila sta se na ta list Matt Spoler in pa Peter Kurnik Prvi je prišel.iz Pitts-burgha, Pa., drugi pa že mnogo let deluje na že prej omenjenem kranjskem hribu, kjer je zares prijetno. • • • Obiskali so nas tudi delegati Rdečega križa Jugoslavije, namreč dr. Robert Neubauer* Nada Kraigehr in Gajo Ratkovič. Vsi trije so dobri govorniki. Prvi 2 E L I M se seznaniti s Slovenko ali Hrvatico v svrho ženitve, v starosti od 50 do 55 let. Star sem 58 let, imam nekaj prihrankov in stalno delo ter nameravam kupiti malo farmo. Torej, ako katero veseli življenje v VViscon-sinu, naj piše na naslov: ŽENIN 2301 So. Lavvndale Ave.,.. C hicago 23, III. "ZARJA" V CLEVELANDU priredi koncert v nedeljo 28. aprila. Vršil se bo v SND na St. Clair Ave. shod so obdržavali v Oaklandu 26. februarja in drugega v San Franciscu dan pozneje, tretjega pa v Sacramentu 2. marca. Na prvem so prispevki znašali $1,-500, na drugem $2,500 in ravno toliko v Sacramentu ($2,500). Podrobnih podatkov nimam. Sicer pa bosta, ali sta že o tem gotovo poročala Matt Spolar ali pa J. Kurnik. V Oaklandu ni Slovencev, je pa tu precej drugih Jugoslovanov, ki v takih akcijah radi posežejo globoko v žep in darujejo v pomoč trpečemu ljudstvu v Jugoslaviji. Tale dopis sem skoval zunaj na vrtni gredi, pa mi je pri tem prišel na misel moj prijatelj urednik slovenskega lista v metropoli. Ko sem oni dan čital, kako z veseljem je v svoji koloni oznanil datum pričetka pomladi, sem Si mislil: vesel sem, ker se je veseliš, toda pumladi si deležen tam na datum pomladi samo v pratiki. Gotovo mu je znano, da smo tu v Californiji deležni lepih pomladanskih dni par mesecev prej kot pa v slovenski metropoli. (Op.—Letos smo jih meseea marca imeli tudi na vzhodu, da je vse ozele-nelo ) V prihodnjem dopisu bom pa povedal, kdaj in kam se bova z mamo peljala na "počitnice", da ne bova vseh užila kar doma. Iskren pozdrav vsem čitateljem! Anton Tomšič. Napačna "intervencija" v Španiji utrdila Francov režim Izjava ameriške in angleške vlade v odgovor francoski vladi, da Španija tudi pod diktatorjem Francom ni nevarna svetovne^-mu miru, je bila Španskim fašistom v največjo uteho, ker jih je to prepričalo, da Francija ne • bo mogla spraviti vprašanje španskega vladnega sistema pred varnostni svet organizacije združenih narodov. Namesto Španije je bil v varnostnem svetu ZN porinjen v ospredje spor radi sovjetskih čet v Perziji. Sedaj, ko sta ga perzijska in sovjetska vlada sami rešili, pa se Franco veseli, da se je med tem od udarcev zavezniške diplomacije že osvestil in na svoji strani ima falango, armado in cerkev še celo bolj kot predno so zavezniki posegli v Španijo s "priporočilom", naj Franca "na miren način" nadomestijo z demokratično vlado. Vzrok mlačnosti napram francoski sugestiji za sankcije proti# Španiji in za pretrgan je trgovskih zvez z njo je, ker se kapitalizem Velike Britanije in Zed. držav boji, da če Franco pade, je nevarnost, da ga nasledi komunistični, oziroma levičarski režim, ki bi svoje diplomatične odnošaje navezal na Sovjetsko unijo namesto na VVashingtonr in London. šE DVE TRETJINI IN SKLAD ZA OTROŠKO BOLNICO BO DOSEŽEN Iz izkaza prispevkov za otroško bolnico v Sloveniji," ki ga zbira SANS, je razvidno, da znaša nabrana vsota v gotovini, prejeta do 4. aprila, že 32,352 75, in obljubljenega pa je od podpornih organizacij in poverje-ništva JRZ $17,000. skupaj do omenjenega datuma torej $49,-461.55. Urad SANSa je med tem povzel tudi večjo kampanjo v ta namen. V načrtu so razne priredbe v prid sklada otroške bolnice in poslana so bila društvom pisma z vabilom, naj pomagajo, da bo kvota čimprej dosežena. Neumnost te podeduje; lahko m pa t njo tudi okužimo—Roda Roda | BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD T A. 20-361 424 Bron d Street JOIINSTOWN, PA. « i ................n nt..........m........m mimik ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. j Tel. MOHAWK 4707 Tel. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. - CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PR! NAS FRANK ČESEN Mi in stara domovina ,3HH_IJ> ' i 4 T ^»rr V socialistični literaturi smo Jugoslavija, ki so jo podpirali mi. Slovenske napredne publi-čitali, da delavec-prolctarec ni- trhli rodoljubni liberalci in kle- kacije kot Proletarec, Prosveta. ma in ne ho imel* svoje prave rikalci, jih je vrgla v ječe in Amer. druž. koledar, bivši Can-domovine, dokler bodo kapitali- preganjala. Ampak nihče ni mo- karjev glasnik, Majski glas in sti posedovali vsa bogastva svo- gel zapreti in pregnati ideje za knjige Prosvetne matice so už-ta. Govorniki na shodih so po- katero so se borili. Cankarjevo gale iskro svobode, ki se je raz-udarjali, da ni nobene razlike, in Kristanovo seme je vzklilo, širila po vseh slovenskih našel-če te izkorišča Slovenec, Žid ali zraslo in rodilo obilen sad. binah. Med prošlo vojno se je Amcrikanec, kajti vsi gledajo Ampak česar so se rodoljubi na P°budo nJih somišljenikov na to, da čimveč iztisnejo iz te- v Dolini šcntflorjanski najbolj ustanpvlia obrambena organiza-be Rekli so, da golo navduševa- bali se je zgodilo tako nepriča- cUa SANS, ki je postala simbol nje za narod in domovino še ne kovano in v taki veličini, da so zavesti poštenih ameriških Slo-nasiti želodca ali pokrije telesa vsj ostrmeli Rodila se je no- vencev- danes žanje uspeh v Povedali so nam, da bo domo- va demokratična federativna °klikl znatne gmotne in moral- vina naša šele tedaj, ko bomo jugoslovanska republika. Can-1 ne podpore hrabrim jugoslovan- socializirali naravna bogastva, karjeva napoved se je uresniči-jskim borcem. tovarne, prevozna sredstva, uč- la; \e škoda, da je ni dočakal ne zavode in sploh vse od če- Rojstvo delavske Jugoslavije je sar je narod odvisen za svoj ob- pospešila druga svetovna voj- stanek V taki državi bi imelo na Silno mučne so bile porodne oblast ljudstvo, ne pa kapitalisti bolečine, ampak njeno krepko in njih podrepniki. Za tako do- te]0 in zdrav organizem sta pre- movino bi se izplačalo delati, ži- magala vse težave. veti in če treba tudi umreti. . . , , , Jugoslovanska vlada m po- Na drugi strani so nam pa. poina, kot ni nobena druga V po imovitih slojth zapeljani na- danih okolščinah tudi biti ne rodnjaki in razni drugi rodolju- more, kajti nanjo prežijo notra-bi očitali, da smd zakrknjeni j njj in zunanji sovražniki. Sama ki skrbimo le za priznava, da ji primanjkuje da smo brez vsa- zmožnih in zanesljivih uradnikov. Zato se delajo ppmote, ki jih nasprotniki pridno izrabljajo. Njeno ljudstvo se šele uči hoditi v procesiji modernih narodov. Anglija in Amerika ji nagajata, ker ni takoj kopirala njune demokracije in se rajši naslonila na Sovjetsko unijo. skovski tisk poudarja, da general MacArthur utrjuje na Japonskem posedujoče sloje, ln da jfc Vlada v Tokiu, ki jo on ščiti, reakcionarna. Naravno, da taka vlada ne bo iskala prijateljstva z Rusijo ampak si dobila zaščite v Ztd. državah, kakor si Jo je n. pr. Ciang Kaišekov režim na Kitajskem. Ker se torej vsi ti spori vrše 4 radi' razrednih in pa imperialističnih interesov, je naravno, da se bodo nadaljevali tudi če navidezno pride do sporazuma. * P. BENEDICT S POTA V CALIFORNMO San Diego, Calif. — V pon-dcljek 18. marca sva se sin in jaz odpravila v avtu na pot iz Ameriški Slovenci smo v9f --------Berkeleyja, Mich na obisk k čini tukajšnji državljani Sem ANGLEŠKA VLADA OBLJUBLJA INDIJI SVOBODO ie dolgo. A še noben angleški ministrski pred moji hcen v San Diego, Calif. nrišli za kruhom ki nam toliko, kot je to storil pred nekaj tedni sedanji premier Clement Attlee. Dejal Je, da če Indija noče Ob enem mi je bil to že dolgo t Avi i I H ♦ T Jt °sUU V ob*estvu v*Nke Britanije, ima popolno pravico, da se oklice sa neodvisno od angleškega carstva.1 zaželjeni počitek, ki sem si ga domovina m mogla dau. toda Xo ,*veda ne bo enostavno, ker imajo angleški interesi v Indiji še vedno odločujočo besedo. Vendar pa jc menda le zaslužil s trudapolnim vzlic temu gojimo zanjo toplo sedanja angleška vlada odločno sato, da se s Indijskim vprašanjem ne savlačuje, pa je poslala tja komisije dt»iom sfcozi Vojno mesto v našem srcu To je na- treh članov, ki imajo mandat, da se s prebivalstvom Indije dogovore o njegovi bodočnosti ter o proce- Končno so bili vsi moii triie ravni nagon vsakega normalno duri, po kateri se naj indijsko ljudstvo samo odloči, kakšno obliko vlade si ieli. Na gornji sliki od leve J J razvitega človeka. Kdor trdi n» desno so, Sir Stafford Cripp«, nekdanji levičarski socialist, ki je bil v drugače, je brez čuvstev in do- misijo; on je član vladnega odbora za trgovino In obrt;druga dva sta sinovi odpuščeni iz vojaščine, materialisti. svoj "vamp kih čustev, idealov in narodnega ponosa. Trdili so, da bi bilo življenje v taki človeški družbi silno suhoparno ter brez ciljev in podjetnosti. Materializem bi ljudi pomehkužil in otopel. Moralisti so nam s solznimi očmi slikali posledice svobodne lju- bezni. ki bi se razpasla v socia- Očitajo ji panslavizem in komu-listični družbi. Cerkev je zatrje-: nizem> Ampak, če bi ne imela vala, da bodo materialistični za seboj matjuške Rusije, bi jo znanstveniki uničili vero. Trpe- najbrž Angleži že po svoje "dela bi tudi srčna kultura. \ mokratizirali bre vzgoje. Zanima nas vse kar slišimo Iz starega kraja. S kakšnim navdušenjem smo sprejeli dr. Zoreta, Kraševca, dr. Neu-bauerja in Kraigherjeva Nismo jih vprašali po prepričanju, ampak kašne novice nam prinašajo iz rojstnega kraja. Prav tako se zanimamo za šte/ilna pisma, priobcena v našem Časopisju. Čeravno smo bili večkrat lačni ko siti, se z radostjo spominjamo očetove hišice, brezskrbnih Šolskih let, šumečih gozdov, zelenih travnikov in bistrih potokov- V bujni domišljiji se spominjamo vseh naših de- First Lord of the Admiralty", ter Lord Pethick-Lawrenee, državni tajnik za Indijo. Indijo poslan že enkrat prej na L , ^ . A 4« Ci__i U A V Alaand«. ki Je v ,l.d. B«** »"»f? ,ln Arthur. Sk-d- slavija, to lahko popravi sedanja. Ameriško-slovenski kulturni delavci bi bili hvaležni ljubljanskemu dramskemu gledali- Romantični pesniki (največ- kot so na primer i ^ . - .. . Grško. Take demokracije pa ju-1 dni v nasem okolJu Mirovna konferenca se ima pričeti v maju, a izgleda, da ni še nič kaj prida volje zanjo Na podlagi sklepa zavezniških velesil se prične mirovna kon-sču za številne rokopise in pre- ferenca letos meseca maja v Parizu. Enoindvajset dežel bo sode-vedene igre, k, so nam bile do-! lovalo na nji ^ tedaj w mQrala bna 2avezniška komisijaj sedaj zaprte. Isto velja za arhiv . .. . ' . . '. v. fl ... . . A * ljubljanske opere in Glasbene, imetl Ze ves načrt za mirovno pogodbo z Italijo in načrte za mi- matice V Sloveniji se ustvarja rovno pogodbo z drugimi deželami, ki so bile na strani osišča. nova umetnost in kultura Nje- A8enda določa tudi razpravo o bodočnosti Nemčije, ki je v nj\ ni motivi bodo delavsko-simbo- pravzaprav glavna točka. lični in v duhu trpljenja naro- A zedinili se niso ne še glede pogodbe z Italijo, še manj o da za osvoboditev. Ni dvoma, da bodoči uredbi Nemčije in sploh ni med zavezniki nobenega pra- i sem ugotovil, da so razmere tu n riasm *UC** romantlka se ostala, kaj- vega zavezništva več. Zato je več kot možno, da do meseca maja v splošnem enako "normalne** • . . ^^ , . " ona Je ljudska last. Trdno za mirovno konferenco ne bodo še pripravljeni in jo za nedolo-i kot drugod V Zed. državah. Se janj in nehanj izza mladostnih i«^«; •___j,.*. , , , „ , .._________ nji je bil v bitki v Nemčiji novembra 1944 ustreljen v peto na levi nogi, pa še zmerom občuti bolečine, kadar veliko hodi Vseeno, stvari sem si tako uredil, da—upam saj, bom imel v bodoče malo več prostega časa in enako moja žena. Do cilja sva prišla 24. marca. Moja žena je bila tu že prej en mcsec. Našli smo vse zdrave in vesele. Saj ni nič čudnega, ko pa so zmeraj na toplem v soln-čni Californiji. Ko sem se malo ogledal okrog. {upamo, da bomo tudi mi deležni teh umetniških proizvodov. In Vsi tako spomini nas vežejo, končno: Naša literarna dela bi da čutimo z našimi rojaki v njih ]ahko ocenjevali ondotni kriti- prizadevanju za boljšo bodoč- ki-strokovnjaki. V tem ne vidim nost. Mi vemo, da bo preteklo nič ponižujočega, temveč le pri- j čen čas odlože. . daj, ko greš po vaseh in po me- Ako se prične, bo zborovanje tajno, razen prvi dan, ko bo stih, ti svetijo električne žarni-otvorjena, in zadnji dan, ko bo zaključena, če se med tem ne ce. Pred tremi leti, ko sem bil -kregajo in sploh ne bo zaključnega dneva. tu, je bilo drugače. Ponoči nič Zastopniki časopisja in radia bodo torej smeli biti zraven Iluči ~ vsled v°jne ^ zatem" krat lačni i so z občutkom ope- goslovansko ljudstvo noče. Prevali "lepo' našo domovino", nje- dobro mu je še v spominu biri* no lepoto, telesne in duševne do- čev boben, okovani srbski ško-brine pa so uživali le bogati slo- renj, psovka "švaba" in zlogla-ji Večina pisateljev se je social- sna Glavnjača. Razmere so se nim vprašanjem izogibala, pri prekalile iz ponižnih hlapcev v . tem pa brenkala le na romanti-! pravljične junake Martin Krpa- Jeno' bodo lme" Ameriko doma no izvežbali čne, verske in narodne strune novega tipa. Jugoslavija ni Ti- ln ne 60 jlm ^eb* potepati proZa in poezija bi se dvignila ufeioaiija. di se mogei yyooufow v> usun vnuu, 01 se iieuvomno na vseh koncih in krajih. Ti pesniki in pisatelji niso bili! tova. temveč ljudska, ki jo bo ] ^ mr*H tujini, kol smo semorali na višjo umetniško stopnjo in zelo začudil, ko bi uvidel, da je njegovih štirinajst točk (ena iz- j Delavske razmere so tu sedaj l,usl' .T vr,n7 u* w P^^^niC ponižujočega, temveč le pri-j r. , , " -T. . ' ^ • . rtuijeno. Nihče ni vedel, da-li ima- Dreeei let Dredno si urediio živ- c u; ^amo ko bodo državniki imeli otvoritvene govorance in pa ko / . .. V , .1 AuJ^v" „1! J"zno sodelovanje. S tem bi se k^.. «„ L _ JO Japonci tudi na to obrežje ljenje; ampak ko bo enkrat ure- nekateri ri naši sotrudniki primer-1^ konferenco zaključili. Vmes bodo reporterji le tipali in po- J i a^ en kak skrivnosten na-?žbali in izpopolnili. Naša iivedovali, da iz koga iztisnejo kaj informacij, ostalo pa bodo i ' bUo tn?ba opreznosti in poezija bi se dvignila ugibanja. Ce bi se mogel Woodrow Wilson vrniti, bi se nedvomno na ' h koncih in kraiih prežeti z delavskim duhom, čeravno so izšli iz kmečkega sta-. nu. Bili so v pretežni večini duhovniki in liberalni izobraženci starokopitnih nazorov. Zato je bilo v njih korist, da so uspavali ljudske množice le v narod-njaštvo in posmrtno življenje. Toda duh časa je rodil tudi med Slovenci duševne velikane, ki so se dvignili nad vsakdan- uredilo po svoje in v duhu časa. | nam ne bo mogoče postala važna činiteljica v slo- med njih izjava za odpravo tajne diplomacije) sedaj bolj brez. menda take kot v splošnem po Tito je le simbol vstajenja in "" ~ združenja razprtih jugoslovanskih narodov. Lahko ga primerjamo Iztoku v Finžgarjevemu romanu "Pod svobodnim soln-cem". Tudi on je združil Slovene in Ante, katere je potom mogočnih Bizancev razdvajal Hun Tanjuš. In ko je Azbad hotel podkupiti Iztoka v bizant- smo Sloveni nikdar!" Dolga stoletja pozneje so tudi Angleži hoteli podkupiti Tita z ladjo naloženo z živežem; pa jim je prav tako ponosno odgovoril: "Jugoslovani nismo na prodaj!" • • • 0 • Ogromna večina ameriških jostjo. Tema se je umaknila ble-' s**-0™ hipodromu, mu je on po-šceči luči, ki jo je prižgal Ivan | nosno odgovoril: "Na prodaj ni-Cankar. Bil ni samo nositelj novih idej, ampak tudi lepega jezika. Njegov "Hlapec Jernej" je postal simbol delavskih množic. V drami "Za narodov blagor" je izpodbil tla puhlemu narodnja-štvu V "Kralju na Betajnovi" je ovekovečil boj med delom in brezobzirnimi izkoriščevalci, j Slovencev je z navdušenjem po-• Vsa njegova literarna dela pri- zdravila novo jugoslovansko drča jo, da je bil velik prerok in žavno tvorbo, njeno demokrati-vodnik zatiranih in ponižanih, čno ustavo in njene hrabre bor-Ampak vzlic temu je bil dober ce za svobodo. In čemu tudi ne? Slovenec in navdušen idealist. Ali niso slicni preobrati cilj za-Svojo ljubezen je ponudil teda- vednega delavstva vsega sveta? nji domovini, toda jo je odklo- Ali ni to v bistvu tudi cilj Jugo-nila z zaničevanjem. Zato je po- slovanske socialistične zveze in svetil vse duševne sile bodoči, drugih naših naprednih skupin? svobodni in pravični domovini Koliko energije, dela in denarja — taki, kot jo je ustvaril sam v smo potrošili v prošlih štiride-svojih nesmrtnih delih. setih letih za socialistično pro-Iz Cankarjeve in Kristanove pagando! Ako niso Amerikanci šole je izšlo mnogo drugih mi- dosegli večjih uspehov na tem drugih po prvi svetovni vojni. uživati sadov nove Jugoslavije, venski literaturi. Se v marsičem moramo pa vsaj navezati z oni- drugem bi lahko sodelovali, kaj-mi tam boljše stike,kot smo jih (tj razdalja v dobi aviatike jr imeli v predvojni dobi. Kakšni brez pomena. Treba je le dobre so bili odnošaji med nami in sta-, volje, katere ne manjka nam, rim krajem je znano vsakemu, niti menda tamošnjim rojakom. j ^I^J^ ki se je zanimal za to. Da bo Jugoslavija uspevala, o ZUVcZniKI QI6U6 Ondotni frakarji in duhovšči- tem ni dvoma. Zato nam jamči na lo nas smatrali za bivše hlap- njena energična in delavna mla- UrGulTVG SV6T0 vrednosti kot pa so bile na mirovni konferenci v Versaju in na deželi. Dela je manj in ljudje zapravljajo prihranke. Cene hiš. farm, trgovin itd. pa so najmanj Np^nnlrrcin mpH ldeitIaV*0 ^anciJa7z,novaJ ne" takrat višje kot ieu 1940-41. INeSOgiab|U mea varnost! pred njo. Zato zahteva, Vldct, pa jc med ,judmi ki da ako se Porurja ne da nji, naj se ga od Nemčije vseeno loči in se ga izroči pod mednarodno upravo.« ce in dekle. (Kar je resnica, ako dina. modro vodstvo ter razgi-j (Nadaljevanje s 1. strani.) izvzamemo skupino, bivših dija- ban« delavska zavest. * disti y ^jonu in v Washing kov in inteligentnih delavcev.) imajo kaj denarja, veliko zanimanja podvzeti kako trgovino ali kar že drugega, kar je trgovskega značaja Izgleda, da je tu še dosti prilik kaj pričeti — seveda, ako imaš kaj gotovine v Poljska vlada trebi ' slecev, pesnikov in pisateljev. Nadaljevali so njuna dela v silno neugodnih okolščinah. Tista polju, ni naša krivda Nihče pa ne more zanikati, da nismo dosegli uspehe med našimi ljud- NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNE STA MJSKO- JAK Cena $5.00 m-------—• ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00 Avtor obeh knji« je DR. F. J. KKRN NAROČILA SPREJEMA 1'ltOI JU J 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. Nesporazum glede socialne uredbe tonu oglašajo za "komunisti- Eno izmed zelo važnih vpra- žepu. S Slovenci do datuma, ko čno", "protidemokratično" dr- šanj je seveda tudi kakšna naj to P^em, še nisem prišel v do-Stare tradicije |žavo< torej je njena zahteva po bo socialna uredba bodoče Nem-1 liko« da x bi seznanil z njimi. Ena izmed velikih reform, ki Trstu in Primorju že radi tega^ijc. KapitalLstični interesi Zed. A gotovo je, da jih je kaj tukaj, jih izvaja sedanja poljska vlada "nepravična '. držav in Anglije delujejo, da se Peter Benedict. je zakon, ki proglaša, da so ne- Zavezniška komisija, ki so jo jo preuredi v kapitalistično de- zakonski otroci enakopravni z podministri vnanjih zadev pred mokratično državo. V sovjet- Je en načrt, ki je izpodletel _____1 _J —.. - - ! \T______II. >__1_:_____ 1 „ 1: _ —. «^ j« rUnm ranili nnin nn Mnm/>i io fi _ 1____5_A ___j____, t__t Temu primemo so z nami občevali, namesto da bi nam podali bratsko roko. Ta gospoda ni mogla doumeti, da so se bivši hlapci in dekle v Ameriki osamosvojili brez njihove pomoči , , * . vsemi drugimi. V reakcionarnih tedni poslali na Primorsko, se je skem delu okupirane Nemčije in kaplanom španska vas Oma- katoliških deželah, kakor je bi- lahko uverila, da ima Primorsko pa se uvajajo socialne reforme, lovaževali so dejstvo da smo se ,a Poljska Je običaj, da se igno- res jugoslovanski značaj in da veleposestva so že razdeljena organizirali v močne Dodnorne rantna "iasa sP°tika nad neza- prebivalstvo zahteva združenje med kmete in kontrolo nad in- u: ___konskimi otroci in nezakonskim z Jugoslavijo. Ob enem so je la dustrijo imajo delavske organi- materam. Zločin te tradicije je hko prepričala, da tudi večina zacije Ob enem se s pobudo so- bil maščevanje nad otroci, ki ni- tržaških Italijanov hoče pridru- vjetskih okupacijskih oblasti de- so prav nič krivi, kdo jih spravi ženje Trsta Jugoslaviji, torej je luje za skupno delavsko politi- na svet. stvar v tem popolnoma jasna, čno stranko, kar Američanom ---Toda ker vnanji politiki Anglije in Angležem ni ljubo. Nadienuka . Je moški. — Roda in Zed. držav ni na tem, da se bi Radi razrednih interesov je j predložil v dokaz o Hitlerjevih Roda _^___Sovjetska unija jačala in ker med zavezniki veliko nesogla- zločinih sovjetski prosekutor J. _ sedanji Jugoslaviji amerišfca in j s ja tudi glede Japonske. Mo-11. Pokrovski. angleška vlada nista naklonjena, delujeta, da naj se z Italijo ravna kot da sploh ni bila v vojni proti nam. jed note in zveze, ki po svojem gospodarskem, družabnem in kulturnem ustroju — daleč nad-kriljujejo slične ustanove v Sloveniji. Prezrli so naše krasne Narodne domove, kulturno gibanje in našo literaturo. Da, hlapci in dekle so z uspehom vprizarjali najtežja dramska dela. Pevska društva so podala opere in koncerte, koje so celo ameriški kritiki laskavo ocenili. Slovenskih časopisov in časnikov izhaja v Združenih državah okoli petnajst. In ako se res ljudska inteligenca meri po časopisih, tedaj je naša precej visoka. Na gospodarskem polju smo zaostali največ vsled pomanjkanja jezika in nepriroje-ne trgovske podjetnosti. V literaturi se (z redkimi izjemami) ne moremo kosati s sta-rokrajskimi akademičnimi izobraženci. Nimamo šol, predavanj in kritikov Pre glavice nam delajo: Misel, oblika, jezik in slog. Pri nekaterih stvareh se preveč motamo. V povest vbrizgnemo premalo čustva, življenja in napetosti. Pri drugih pripenjamo preveč duh-tečih rož na slamo. Smo neobdelani in osamljeni samouki, toda vzlic temu ponosni na svoja skromna literarna dela. V slikarstvu nas je ovekovečil pokojni Gregor Perušek. Bil j$ priznan umetnik. Njegova dela so razstavljeni v umetniških muzejih širom dežele. Precej jih posedujejo tudi posamezniki. Kritiki jih ugodno ocenjujejo. Nova Slovenija nam bo izkazala svojo hvaležnost najbolj s Poleg načrta za degradiranje poljskega naroda je Hitlerjev načrt določal popolno ponemče-nje Češke in Moravske. Iz Moravske bi vse Cehe izselil in njihova posestva dal Nemcem. Čehe je nameraval deportirati v Rusijo. Ta tajni načrt je imel pripravljen že leta 1932. Na obravnavi v Niirenbergu ga je Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Jugoslavija se jc kapitalizmu zamerila najbolj vsled svoje socialne revolucije in zato je postala trn v peti svetovni reakciji. Kakšna naj bo Nemčija? Kakor se ne morejo zediniti glede Italije, tako ni med njimi še nič sporazuma glede bodočnosti Nemčije. Francija je od kraja zahtevala, naj se jo ra-združi v več samostojnih dežel. Društvo Ororfe Wa«hinf(ton št. | Nekaj časa je upala, da bo ona 270 SNPJ. — Slavnoat 30-letnice dobila Porurje, ki je industrial-društva v soboto 2». maja no najbolj razvit del Nemčije in Društvo Summit št. 7§7 8NPJ,— siino bogat tudi n* prirodnih V nedeljo 2fi maja zabava in pred-1 v||ih Br(?z porurja bi Hitler "Nada" št. 102 SNPJ. — ' Baby shower" v pomoč otrokom v Jugo slaviji v četrtek 18. aprila v dvorani SNPJ. i Pevski sbor "Prešeren". — Kon- j cert v nedeljo 28. aprila v dvorani SNPJ Centralni odbor SANSa. — Pri-! redba v korist namenom te ustano- j ve v nedeljo 12. maja v dvorani j primernih SNPJ. vajanje filmskih slik iz Jugoslavije, Društvo "Delavec** št. 8 SNPJ priredi v nedeijo 2. Junija v Hrvatskem domu, 9818 Commercial Ave. veselico v pozdrav in v korist fantom. ki ro ae vrnili iz armade in mornarice. Zabava m* prične ob 3. popoldne. Pev. sbor France Prešeren. — Pikgik v nedeljo 28 julija pri Ke-glu v Willow Springsu. "Pioneer" At. Stt SNP1. — Pik nik v soboto 3 avgusta v Pilsen parku. 26th st. Sc Albany Ave. Organizacije v Chicagu in Nemčije ne mogel oborožiti in brez porurske industrije, premoga in železa ne bi mogla postati militaristfčna velesila kakor je bila. Časopisi v Moskvi večkrat očitajo, da gotovi krogi v Angliji in Ameriki delujejo za obnovitev Nemčije v močno državo, ki naj bi bila sila. zagozda med Sovjetsko unijo in zapadom. Ta bojazen prevladuje tudi v Franciji, ne sicer radi Rusije, ampak oko- ^ar>di svoje varnosti. Francozi lici. ki žele i ! šče ogromnih armnd. Ce se Nem-je zakrivila predaprilska Jugo-; pravke v slučaju pomot.) j čiji dovoli postati spet močna VAŽNA NOVA KUHARSKA KNJIGA ZA ' \ AMERIŠKE SLOVENKE 'SLOVENSKO-AMERISKA KUHARICA' Isdala MRS. IVANKA ZAKRAJŠEK KNJIGA, KI JO JE VSAKA .GOSPODINJA tELELA IMETI! Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska Jedila. — V njej je tudi ANGLE6KI ODDELEK, kjer so v angleščini podana pojasnila-in recepti za take naše jedilne posebnosti kot POTICE. 8ARKLJI, KRAPI. BUHTEL.I-NI, CMOKI itd. — To bo našim tu rojenim kuharicam telo dobrodošlo in se jim ne bo teiko navaditi pripraviti "»peciait-tete**, ki so jih vedno tako rade imele doma. Ker ameriške Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE. BO TA NOVA ' KUHARICA'* veliki večini naših gospodinj in kuharic zelo dobrodoila. Nova knjiga ima velikost 8x5^ inče, obsega skoro R00 strani, (40 poglavij), ter je vezana v trde In močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami. Cena $5.00 s poštnino NAROCII W. 26th St, Chicago 23, ILL. NOVA USTAVA JUGOSLAVIJE Priredil MIRKO G KUIIEL (Nadaljevanje.) Vsak državljan ima pravico prošnje in peticije na organe državne oblasti ter pravico do tožbe proti državi in njenim organom ter pravico terjatve za odškodnino. Vojaška služba je splošna in vsakdo je obvezan plačevati davke na podlagi svoje gospodarske moči. Poglavje 5 se konča z odstavkom, ki prepoveduje zlorabo državljanskih pravic za spreminjanje in ruši-tev ustavne ureditve, ki bi imela protidemokratičen smoter. Posebnost nove jugoslovanske ustave, ki je vredna posebne po-zornor.ti, ie določba, da moč ad* ministraeije in zakonodaje ni ločena. Izvrševalna kot zakonodajna moč je poverjena Ljudski skupščini, se reče je v rokah predstavnikov, ki so izvoljeni direktno od ljudstva. Ljudska skupščina je hraniteljica ljudske suverenosti in državne s^i-verenosti in kot najvišji organ zvezne oblasti izvršuje vse dolžnosti in pravice, ki spadajo v območje zvezne države in ki ne pripadajo Prezidiju ali kabinetu. Skupščina je edino telo, ki ima zakonodajno moč glede federativnih vprašanj. Izvoljena je vsake štiri leta in sestoji iz dveh zbornic: iz Zveznega sveta (ali dorua) poslancev in Sveta (doma) narodov- Prvega izvolijo vsi volilci Jugoslavije, po enega člana za vsakih 50,000 prebivalcev. Poslanci v Svetu narodov so pa izvoljeni od vsake republike posebej, in sicer izvoli vsaka republika po 30 zastopnikov, vsaka avtonomna pokrajina po 20 in vsaka avtonomna oblast uo 15. (Prejšnja kvota je v vsaki kategoriji povišana za 5 zastopnikov v Svetu narodov.) Oba sveta sta enakopravna in imata enake pravice. Ena in ista oseba ne more biti član obeh. Zborovanje se vrši posebej, razen kadar postava določa ali kadar oba doma zaključita, da je zasedanje skupno. Na skupnem zasedanju tvori sklepčnost navadna večina * poslancev obeh zbornic. Zasedanja so redna in izredna. Redna zasedanja se pri-čno 15 aprila in 15. oktobra, izredna pa so sklicana na zahtevo Prezidija, na zahtevo zbornice ane republike ali kadar ena tretjina poslancev ene zbornice tako zahteva. VSESTRANSKI SPORAZUM GLEDE POSTAV Obe zbornici lahko predlagata postavo, ki rabi za sprejetje večino glasov v obeh zbornicah. Ce katera izmed zbornic predlaga kako spremembo ali dodatek k novi postavi, mora biti predlagana pasta va vrnjena zbornici, kjer je bila predložena — za dosego soglasja. (Je se dotična zbornica ne strinja s popravkom ali dodatkom druge, mora biti predlagana postava izročena Koordinacijskemu odboru, ki sestoji iz enakega števila članov obeh zbornic. Če ne pride do sporazuma pri Koordinacijskem odboru, mora cela za- deva biti vrnjena obema zbornicama v prvotni obliki. In če še do tedaj ne pride do sporazuma, se Ljudska skupščina razpusti in vršiti se morajo nove volitve. Postave se objavljajo v vseh jezikih republik Jugoslavije. ' Skupščina zamore referirati gotova vprašanja posebnim odsekom. Lahko vodi preiskavo o katerem koli vprašanju in državni organi morajo pri tem ko-operirati Vsi poslanci uživajo privilegij nedotakljivosti (imunitete) in ne morejo biti areti-! rani niti se ne more vršiti proti njim kazensko postopanje brez f dovoljenja zadevne zbornice. Naznanilo o volitvah nove skup-1 ščinc mora biti razglašeno predno termin obstoječe skupščine izteče. Volitve se ne morejo vršiti prej kot dva meseca niti ne kasneje kot tri mesece po razpustitvi obstoječe skupščine. Spremembe in dodatke k ustavi sme sprejemati skupščina le na pred log Prezidija, ali kabineta, ali na predlog ene tretjine poslancev ene zbornice. Predno tak predlagani dodatek pride pred Ljudsko skupščino, mora biti za sklepanje o predlogu oddana navadna večina glasov vsake zbornice. Predlog zamore biti sprejet le z absolutno večino celokupnega števila poslancev v obeh zbornicah. PREZIDIJ LJUDSKE SKUPSCINE FLRJ Prezidij (predsedništvoi je izvoljen tekom skupnega zasedanja obeh svetov skupščine. Sestoji iz predsednika. 6. podpredsednikov, tajnika in največ tridesetih drugih članov- Prezidij sklicuje in zaključuje Ljudsko skupščino, postavlja datume za volitve, odloča o skladnosti postav z ustavo, obvezno tolmači zvezne postave ter jih razglaša. Ima tudi pravico deliti pomilostitev (amnestijo), sklepati mednarodne pogodbe, imenovati poslanike v inozemstvu, sprejemati poverilna in odpoklicna pisma diplomatskih predstavnikov tujih držav, deliti odlikovanja, imenuje in razrešuje ministrstva v kabinetu, razpisuje ljudske referendume o pristojnih vprašanjih po zaključku Ljudske skupščine ali na predlog kabineta. In končno, ko je Ljudska skupščina na razstan-ku, izvršuje nekatere njene posle (imenovanje ministrov in namestnikov, napoveduje vojne, oklicuje mobilizacijo itd.). Prezidij je odgovoren Ljudski skupščini, katera zamore odpoklica-ti člaVie Prezidija posamezno ali v celoti in izvolili nadomestne za neiztečen termin odpoklicanih. Če je Ljudska skupščina razpuščena, vrši Prezidij njene dolžnosti do prvega zasedanja nove skupščine. KABINET — ZVEZNA VLADA Izvrševalna in upravna oblast zvezne države je podeljena federativni ali zvezni* vladi, ki se imenuje kabinet. Tega imenuje in razpušča Ljudska skupščina na skupnem zasedanju obeh zbornic. Odgovoren je Ljudski skupščini (Torej naravnost ljudstvu potom njegovih izvoljenih poslancev. Kabinet Združenih držav jc imenovan navadno,Izven izvoljenih članov kongresu* in ni odgovoren volilcem.) Kabinet-sestoji iz predsedn ica, 6 . podpredsednikov, ti federativnih ministrov (občezveznihl; za 1 zunanje zadeve, za narodno obrambo, za promet, za pošto, za pomorstvo ter za zunanjo trgo vino; 6. federalnih ministrov (vsaka republika ima po enega ministra pri zvezni vladi); 9. zvezno - republiških ministrov: | /a financo. za notranje zadeve, za industrijo, za rudarstvo, za i trgovino in preskrbo, za kme-| tijstvo in gospodarstvo, za delo. za gradnjo ter za pravosodje; iz predsednika Zvezne načrtne komisije (ki sestavlja gospodarske načrte); iz predsednika Zvezne kontrolne komisije, iz predsednikov posebnih komisij za ljudsko zdravje, izobrazbo in—končno iz ministrov brez portfelja. Ministri nosijo kazensko odgo- PROIETAKEC__ voruost za kršitev postave ^pri opravljanju svojih služb iu so tudi odgovorni za morebitno škodo, ki bi jo prjzadeli državi z nezakonitim delom. Občezveznu ministrstva vodijo tiste odctolkc uprave, ki so jim poverjeni posredno za vso Jugoslavijo. Taka ministrstva zamorejo imenovati polnomočne pooblaščence* pri vladah posameznih republik, da vršijo njihove funkcije v dotičl nih republikah. Zvezno-republi« ška ministrstva poslujejo neposredno potom tozadevnih ministrstev vsako !>osamezne republike Obče z vezna ministrstva lahko posredno vršijo le izrecne funkcije v zvezj s podjetno3tmi, ki so bile od Prczidtja proglašene, da imajo oi>čeljudski značaj. (Kabinet lahko porazdeli nekatere funcije oddelkov za gospodarstvo in narodno obrambo posebnim oddelkom ministrstva.) (Konec prihodnjič.i THE WAY TO LOOK AT IT s. VOLITVE V GRČIJI BILE NORČIJA IZ DEMOKRACIJE N ZMAGA ZA KRONO Nedavne volitve na Grškem so izpadle kot je bilo pričakovati Zmagali so monarhisti. Za rezultat in posledice pa so odgovorni Angleži, ki imajo tam svoje vojaštvo in podpirajo ro- i jaliste. Constantine Po u los je o situaciji v Grčiji napisal tik ob volitvah sledeče poročilo: V nedeljo 24. marca je praz noval grški narod obletnico svo je svobode. Pred 125 leti so se bili Grki uprli Turkom in začeli svojo težko in dolgo borbo za svobodo. Prva grška narodna skupščina se je sestala leta 1821. Izdelala je republikansko ustavo in izvolila predsednika na čelo svoje nove države. Toda londonski protokol je leta 1829 odločil, da naj "Grčija asimilira monarhistično obliko vlade'1.1 Takrat Grki niso imeli mnogo odločati o tem. kdo bo njihov! vladar. Velesile Francija, Britanija in carska Rusija so takrat postavljale svoje kandidate in, so izbrale tudi Grčiji njenega vladarja * V današnji Grčiji živi narod, ki se ic dolga Jeta junaško boril proti osišču in si predstavljal, da se bori proti fašizmu vsepovsod. Vsepovsod, tudi na Grškem. In vendar, danes vladajo ta narod vedno isti ljudje, ki so bili na krmilu za časa Mcta-xasove diktature in za časa Nemcem služeče kvizlinške vlade. Ves vladni aparat je v nji- hovih rokah Monarhistični teroristi napadajo vse levičarske struje brez razlike in brez stra-1 hu pred kaznijo. Tak je položaj pa Grškem, kjer so sc vršile v nedeljo 31.1 marca "poštene" demokratične volitve in v katerih naj bi pri- j šla do izraza "neovirana svobodna ljudska volja". Velik del grških volilcev je odklonil gla-1 sovati. Ne le, da ta del grškega prebivalstva* predstavlja velik del naroda — to je tudi edini dinamični in edini zares demokratični del prebivalstva Navzlic temu je angleški zu-, nanj i minister Bevin izjavil, da se volitve morajo vršiti brez vsakega odloga. Te "volitve" ne zaslužijo tega imena. Postavile so v sedlo čl-1 slo enostransko vlado in parla-1 ment. A grški narod je danes organiziran in pripravljen na boj. Preveč je bilo pogrebov v teh zadnjih letih, da sc bi reakciji mirno podal. Decembra 1944 smo si Američani glede Grčije umili roke in rekli, da je to britanska zadeva. Zdaj pa smo tudi mi opazovali' te 'volitve'. S tem smo dali pečat svojega odo-brenja fašistični goljufiji, ki je preprečila svobodno izražanje volje grškega naroda. S težkim srcem se zavedam dejstva, da bi bilo mogoče preprečiti tragedijo, ako bi se Amerika le hotela skloniti in •prerezati netilno vrvico .,. no zaostali narodi Azije politično nezreli, in pasivni. Nikakor ni res, da so sposobni podviga in akcije le kadar jih žene naprej pritisk od zunaj. Dejstvo je namreč, da so politično jako budni in skrajno premični. Opirajo in opirali sc bodo tudi v naprej na one dežele, katerih obnašanje — in ne morda le propaganda — jim Pfija, katerih nastop podpira njihove težnje Odbijajo pa jih one dežele, katerih politične smernice, oziroma katerih pomanjkanje političnih smernic, napram njim jih odbijajo. Vsled tega mislim, da bi bilo najbolje — ako nam je do tega, da se pokažemo bolje kot Sovjetska unija — da prenehamo s svojim vpitjem, kadarkoli vidimo, da se eden malih narodov začne naslanjati na Rusijo. Kričimo, da je to zavratnost in krivica. Bolje bi bilo, ako bi začeli raje sami premišljevati, kaj bi mogli ukreniti mi sami v svrho izboljšanja našega prijateljstva z malimi narodi, in kako bi mogli spraviti na našo stran sla- Courl9sy Appreciat* Am*rica, iac. botne in preganjane narode sveta. Pri tem pa ne mislim le na malo peščico bogatih ljudi iz srede teh narodov, temveč na ljudstva sama in njihove mase. Par malih narodov utegne, ako so povezani, tvoriti veliko silo. SEJA KLUBA ŠT. 27 JSZ Cleveland, O — V petek 12. aprila ob 8. zvečer bo seja kluba št. 27 JSZ. Vršila se bo v njegovih prostorih v SND na St. Clair Ave. ' Sodrugi, ta naša organizacija je nam potrebna, ker bila je te-meij vsega onega gibanja, ki se bori proti izkoriščanju in zoper fašizem. Zato je nam prav tako potrebna iz istih razlogov sedaj, ako hočemo, da se fašizmu vrat popolnoma zavije in da se odpravijo vzroki, radi kakršnih so sekali glave naprednim ljudem, rušili mesta, morili ženske in otroke v masah, starce, talcc in ljudem požigali domove. Ako smo za odpravo sistema, v katerem se take stvari doga- jajo, potem moramo nadaljevati z organizacijo, ki edina ima za cilj odpravljati vzroke, radi katerih je po nepotrebnem toliko gorja in krvolitja po svetu. John Krebel, tajnik- Delavstvo v Angliji ima vledo, a tudi probleme Ko je bila angleška delavska vlada že precej mesecev na krmilu, so se vršile volitve v lon-lonski občinski svet V kampanji so proti delavskim kandidatom agitirali s klici, da ni delavska vlada izpolnila šc nič obljub in da bo v deželi pod njo še .labše kot pa v vojnem času. A : /zlic temu jc prebivalstvo Lon-iona z veliko večino izreklo, da :aupa delavski stranki in vladi, a treba ji je časa, predno bo njen program mogel dobiti zamah. Delavska večina v londonskem mestnem svetu je sedaj še večja kot pa je bila. Med Moskvo in Vatikanom ne bo ie sporazuma Napadi v sovjetskem tisku na Vatikan in papeža dokazujejo, da sta ti dve nasprotujoči si sili še daleč od sporazuma, čeprav ga je pokojni predsednik Roosevelt skušal doseči. Papeža moskovski tisk dolži, da je podpiral fašiste in fašizem ne samo med vojno temveč še vedno sodeluje z njimi, i 1 . - Čemu oborožujemo Poljake v Nemčiji? Ameriške vojaške oblasti v Nemčiji so oborožile 20,000 Poljakov in Jugoslovanov zato, da namestijo ameriške vojaške | straže. To je bilo potrebno, ker naše vojake pošiljamo domov, je bilo pojasnjeno. Proti temu oboroževanju sta se razhudili sovjetska in jugoslovanska vlada. Ti begunci so namreč sovražniki obeh Molotov je v svojem radio govoru zapadne zaveznike grajal, ker vzdržujejo v Nemčiji Rusiji sovražne čete. Vsi tisti, ki so pisali knjige, katere citaš, so iivel! sate. — Roda Roda. rOAJTOJMOMNF WMY... KOi/JRS TOD/M V... Čemu so moli narodi bolj s Sovjetsko Rusijo kakor pa z našo vlado ? NAROČITE ameriški družinski koledar EM V Alt KM KltA.ll Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugd izvršimo mi. Letošnjega koledarja mora v stari kraj najmanj tiftor i/voilov! Ljudje tam ga bodo veseli, ker je njim posvečen. Žurnalist Owen Lattimore, ki pre za časniško agencijo ONA, razlaga pojave med malimi narodi na Dalnjem in Bližnjem vzhodu, ki si v svojih stremljenjih za več svobode, za avtonomijo in za neodvisnost rajše iščejo opore v Sovjetski uniji kakor pa v Zed. državah Njegov nedavni članek k temu vprašanju se glasi: # V takozvani "notranji Mongoliji", to je, v predelih, ki leže med mejami republike Zunanje Mongolije in severnimi kitajskimi pokrajinami ter Mandžurijo, se naglo razvija nov nacionalističen pokret. Mongolsko prebivalstvo te dežele se zbira v dveh pokretih neodvisnosti, katerih prvi je v zvezi in stikih s kitajsko komunistično stranko, drugi pa sam zase. Poglavitna težnja tega naroda je, da se zedini njegovo ozemlje pod enotno upravo — dozdaj je bilo razdeljeno med več kitajskih pokrajin, tako da narod ni mogel enotno razvijati svoje gospodarske in politične strukture v skladu z zahtevami svojih pravih interesov. VsAka posamezna odtrgana skupina se je morala posebej pogajati s svojimi kitajskimi uradniki, ki so jim bili večinoma neprijazni in so imeli povrh tega še svoje lastne osebne koristi od izkoriščanja mongolskega naroda. Osnovne zahteve Mongolccv v teh pokrajinah so torej lahko razumljive. Oni hočejo, da naj tvori vse njihovo ozemlje gospodarsko in politično enoto, ki naj bo zastopana pri federalni vladi po svojih lastnih predstavnikih. Drugače povedano, Mongolci hočejo nekaj avtonomije, in ni-kakor nočejo, da bi jim mogla poslati centralna kitajska vlada na vrat uradnika, ki hi bil potem njihov "boaa". Japonci so bili pregnani iz predelov Notranje Mongolije v teku ruske ofenzive, v kateri se je borilo precej mongolskih čet na ruski strani. Posledica tega je. da poraz Japonske ni povečal ugleda Kitajccv, pač pa ugled Rusije in ugled Zunanje Mongolije — ker ji je uspelo ostati svobodna in mongolska. Spoštovanje do Rusije je veliko, čeravno je obenem nekoliko neprostovoljno. Politični prvaki Notranje Mongolije so namreč neke vrste aristokracija in radi tega socialno konservativni. Toda jasno jim je, da je nastopila odločilna ura zanje in njihov narod. Spoj z Zunanjo Mongolijo jim ne prija preveč, ker bi pomenil socialno revolucijo, katere nočejo. Toda če ne bo druge izbire kot narodna smrt ali revolucija, sc bodo odločili za socialno revolucijo. Eden njihovih prvakov mi je dejal nekoč naslednje: "Res je, da smo voditelji naroda. toda če pride do tega, bomo morali mi slediti narodu " Posebno važno pa je, da smo si na jasnem — predno se ta pokret razraste — da ga niso niti začeli niti organizirali Rusi. Pokret je čisto mongolska zadeva, ki sicer ustvarja položaj, ki jc Rusiji ugoden, a jc nastal lc radi tega, ker v ostalem svetu ni bilo nobene prave politike napram mongolskim zahtevam. Zanimivo je, kako slična jc ta mongolska zadeva pokretu Kurdov na nasprotnem koncu Azije. Morda je tudi tamošnji pokret čisto domač in le slučajno ustvarja razmere, ki so Rusom ugodne? V zgodovini obeh narodov se mi vidi. da leži v ozadju izredno važno in pomembno moralno vprašanje, ki prepleta vse. Potrebno bi bilo, da se navadimo gleduti bolj bistro in da nehamo misliti, da so mali in kultur- Veliko vzrujanja nastane v kuhinji ko dobite nov avtomatičen štedilnik. Nudi vam vse prednosti nove vrste kuhanja. Moderni električni štedilniki imajo predmete, o katerih ste sanjali v prošlosti. Vse je avtomatično urejeno; vaša jedila se prično kuhati, ko ste z doma. Ko se vrnete, so kuhana in v redu za serviranje. Ti hitri električni štedilniki so čistejši... nič več zakajenih loncev in ponev. So brczplamenski—brez vsakega dima in stene, zavese in štedilnik sam ostane čist. Kuhanje z elektriko je hladnejše in celo v najbolj vročih dneh lahko pražite in nikdar ne pregrejete kuhinje. Za čisto, brezskrbno, hladno in ekonomično kuhanje so električni štedilniki neprekosljivi. Vjdeli jih boste v kratkem razstavljene pri vaših trgovcih ali pa v bližnjih Edisonovih prodajalnah. Vprašajte za brezplačno poslugo in instalacijo električnih štedilnikov v Chicagu. COMMON WEA L T H EDISON COM PAN T A Vugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workert • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Edueational Bureau PROLETAREC EDUCATION y ORGANIZATION C O-O P E R A T I V E COMMONWEAlTH NO. 2012. PukliiM We«kly mt 2301 5«. L.w.d.U Ave. CHICAGO 23, ILL., April 10, 1946. VOL XXXXI. DEMOCRACY BEGINS AT HOME Our Nevv York contemporary, "The Nevv Leader." vvhich admits being "America'* leading Liberal-Labor weekly," suggests that vvith the help ol the Allies the Germans (that seetion of Germany vvhich vvas Socialist and othervvise "democratic") could have overthrovvn the Nazi regime and ended the vvar. Consideriug that the Socialist Party (»f the United States, vvhose program vve largely follovv, advocated a "peace offensive" direeted at the German people—meaning that \ve Americans should encourage the German people to revolt against their leaders in the midst of lhe war—vve can't find any fault vvith the Nevv Leader'« idea. Hovvever, although the suggestion soumls as good to us novv as it did vvhen the Soeialists made it a part of their platform, vve are r.ot at ali sure that it vvas ever any more than a vain but noble { sentiment. Hovv could vve logically expect America to make common cause vvith Soeialists and democrats in Germany or anyvvhere else in the vvorld vvhen they reject Socialism and true deinoeracy in their ovvn country? We don t think that makes sense. As vve have always understood the rulers of a class society, about the last people in the vvorld thal our. American policy-makers vvould have vvanted to have the upper hand in Germany vvould liave been the Soeialists and other small "d" democrats. They opposed us at home; why shouldn*t they oppose our com» • rades anywhere in the vvorld? It may be that every vvord of criticism vvhich has been direeted against policies established in that seetion NDER "THf FAi*W6C* l^o^Tvto The Federal Communications 1 Commission is rcvising the terms for the renevval of licenses. for ra-! dio stations so thal "advertising ex-i cesset" vvill U' curbed. 1 hope that j thcy vvill out lavv singing ads, thc The sins of occupation, Churchill brand, have brought a sorry harvest in Greece. A so-called "frec"election has been held. No one in his sense vvill contend that the results even approach a representa-tion of thc political stale of mind of Greece. The returns are the result of the vveightlng of the scalei for re-aetion.' Mr. Churchill intervented against the E A M. in the first plače greateat atrocity of modern radio, i the hope of keepirig Greece "friendly" to the British Empire. But inc r««. MM ■ ■ you --—^si A* It* ^^^ »CUARAMTtf« T.rte ANP * »oultSA W6EX- • N L \ nevv light rivaling the bril-liance of the sun has been produced by Western Union engineers. Ap-propriate to these times, it is knovvu as "regimented light." But even vvith sueh a light, a modern Oiogenes vvould be frustrated in his seareh in ipost a rea s of this earth Premier Sjahrir of Indonesia protested the arrival of 2,400 Dutch ; troops to take over the duties the British are anxious to relinguish. But negotiations vvith the Dutch for self-government continue, thus far vvithout results.—N. L. Canada granted Britain a loan of $1,250,000,000, on the same terms as the proposed loan of ncarly $4,-000.000,000 by the USA, and can-celled a debt of $425,000 000, the cost of training British pilots in Canada during the vvar. But India has not granted any en d its to Britain.—N. L. the chaotic results are serving Britain badly, and Greece shamefully. Since America backed the British in holding the eleetion at this time, and shared responsibility in furnishing observers, they are hurtlng our prestige. „ Until reports from ali sections of Greece are in, the exlent of in-timidation at the polls cannot be knovvn. But sueh pressure vvas only part of the pieture. Rightist intimidation — and in some sections terror by royalists permitted to keep arms after the disarming of the i:.A.M. — had long continued under the vveak govemment protected by Great Britain. The judgmenl of the left in boycotting the eleetion thus vveighted lor the right is novv open to question. For even as things stood the royalists failed to vvin a decisive majority. Although the national per-centagc of absention from voting is not yet clear, it appears that, vvithout the leftist boycott, a left-liberal coalition govemment could have resulted. Greece, in any event, remains in political chaos. This, assuredly, is not the way to forestall either Communism or Fascism. There is no easy way out novv. But representative govemment must be the goal. The United Nations should look into the situation in oeeupied Greece.— The Chicago Sun. MEDICAL CARE FOR BRITONS dfpr 1 How "Barney" VVould End Strikes We do not know anything in "Barney" Baruch's career to justify his claim to the role of "elder statesman." True, he made a lot of money in Wall Street. He has his version of hovv he made it. Others have quite a different version. At times he has posed as a liberal. but Iiccording to our record. he has always been "the voice of Wall Street." A fevv days ago Baruch appeared before a Senate committee and gave qualified approval to the extension of the O. P. A.—something this paper and the labor movement generally have been strongly urging. SENATORS BEGIN HEARINGS ON "MENTAL HEALTH BILL" SPEND FOR STI DY OF CAISES AND Ct RES AND THUS SAVE ON HOSPITALS, SENATOR PEPPER IKGES A Senate education and labor subcommittee recently began hear-mgs on a "Mental Health Bili" sponsored by Senators Pepper. Tunnell, Hill, Murray, La Follette, Aiken and Thomas of Utah. Senator Pepper, vvho is chairman of the subcommittee declared Britain's Lalx>r govemment has decided to take the bit in its teeth and put over a national health program. Beginning in 1948, every Briton vvill have medical attention of any and every kind free of cost. The necessary outlay is estimated at about $600,000,000 in our money. It vvill probably exceed that figure, c. . ,1 VVhile everyor.e vvill be entitled to this free service, no one vvill be T^r*: *«>.u«,pport. Many phvsicians are up in arms. They talk about striking. They are vvaging a bitter campa*ign against passage of the proposal, but it's difficult to see hovv they can vvin. Possibly, vvhen the parliamentary battle is over, they vvill come to terms vvith the govemment. Hovvever, co m promise or no compromise, British Labor appears to have made up its mind that from novv on the "plain people" must have adequate medical care.—Labor. Four codntries produced seven-eights of the vvorld'* oil: United 46,000.000; USSR 25,000.000; Iran, 17.000,000—N L. There is just as much horse sense as ever, bul some days vve think the horses have it aH—The Pitts-burgh Press. Then Baruch proceeded to teli the lavvmakers just hovv this coun- that the "alarming inerease in mental disorders makes this bili one of try should be run, and the nevvspapers "played up" his utterances as most imjprtant pieces of health legislation before Congress toda.v." if they came from some inspired prophet on Mt. Sinai. H* pointed out that more than half a billion dollars is spent ever> Among other things, "the voice of VVall Street" demanded that to maintain mental hospitals in this country, yet little money is strikes be forbidden for a year. That's the way Mussolini and Hitler provided for study of the causes and cures of illnesses of the mind. vvould have handled it. But look vvhat happened to them! "That m poor econom.v," Pepper said. The bili vvould partly We havent the slightest idea Congress vvill act on Baruch/s sug-1 ftniedy this situation by granting money to the Public Health Servicc gestion. That vvould be exactly the vvrong way to handle our indus-j lcr resoarch and for training "mental health experts." trial problem—Labor. ------------ — -----—-------- =i Build Foster to Preserve Humanity Cooperatives have made remarkable progress. but there is much | distancc to be gained—ar.d it must b«* soon—if they are to make the j contribution they should tovvard the building of a mutually helpful 1 nnd mutually trustfu! vvorld. our civil The w. r h: ; ended but lhe f.ghting gws on. The cause become^ LOOKING AHEAD A Federal man says not a single first - class counterfeiter is novv operating. Thus does ofte more of the traditional aspeets of free en- THE VVORKERS' PROBLEMS You hear quite a lot about the unreasonableness of labor these terprise disappear from the Amer- | days of advancing vvage scales and other conditions of employment cost lcan scene —"Senator Soaper ' in ; of living, inflation, etc., but you ain't heard nothing y<*," as the say- The Cincinnati Times-Star. By Len De Caux If you vvant to believe the dire j fasci;»m threatening aH predietions of H. G. Wells about mankind going berserk and madly rushing to self-destruetion, consider the mighty atom. Here is a discovery that can bring untold blessings to mankind —a tremendous nevv source of en-ergy to relieve human drudgery. to revolutionize medicine, to produce countless comforts, to bring more leisure, better health, long^r life and higher living standards. Yet so far the chief results have been atom bombs to lay vvaste vvhole cities, spy scares, interna tional ill-vvili, intensified competi-tion in the arts of mass destruc- ing goes. .You havcn't even been told hovv much the cost of living really has advanced. And then there is among employers and business men almost universal condemnation of labor union "royalties" and other nevv con-cessions novv being demanded. In Congress a bili has been introduced to curb one union. * But you hear nothing about business royalties, chiefly because Lusiness controls your sources of information, both printed and on the air. The only real information you can expect vvill be in a labor nevvspaper. For instance, though it has been abolished novv, for many years the steel business exacted a royalty in the form of vvhat vvas knovvn as ' Pitttsburgh plus." This meant that regardless of vvhere steel vvas produced the priče vvas cquivalent to its cost in Pittsburgh plus trans-Even the judge at hearings on portation, which brought steel made on the vvest coast up to the VVestem Union s demand for an in-1 Pittsburgh priče. The home-front letdovvn in the vvake of vvar brings back to mind the weary parader uho explained, "1 never noticed my feet hurt until the band stopptxi pla.ving "—H. V. VVade »n The Detroit Nevvs. The out put of hot air in Congress during a filibuster is .about the same as usual, the main difference being that it is premeditated.—The Cincinnati Enquirer. liberties. more and in. e a. p. rei.t the eontintied quest of money tycoons forjjunetion against picketing of its j And here is oleomargaine. Buttermakers have for many years Foreseeing these dangers to our j economic prlvilege. po^er and profit at the expensc of common people main building laughed at this boner have been able to persuade you to use their product by having federal pulled by a company lawyer cross- *«nd state govemment exact taxes vvhich brings the priče of oleo to Coloniz.ition ombitions are not needed to make a nation feared. | examining a strikobreaker: "Was ; just about the priče vvhat butter sclls for. And even then you can't national security, vvelfare and lib- | the vvorld over. erties, the CIO executive Board long ago adopted a vigorous policy The threat of ereploitation bv rcactionar'y monopolies leads to distrust. it a man or vvoman vvho hit you. on atomic energy. Pointing out that the develop-ing atomic armament race is shier madness, and that in any čase the Unitetl States cannot long retain its alleged ' secrets," the CIO calleil for suitable international machin-ery to bring atomic energy undeo> vvorld-vvide social direetion It also declared that the bene-f i c i a 1 industrial, scientific and fear, hrtred, and vvar. Al home, the sanje interests lead us step by step Answer Yes or No!" tovvard statcioin. tulil thr e aR«»e« its «.1 grcVd are m in im ized bjr the effective yard-! Time is money only vvhen you stick vf stroag national and intrrnational rooperative husinrHS, the j pend .vours earning it.—(From the rui.se of vvar anU rev ointior, a mi lhe thrrat of atomie anniliilation, vvill Brevvery Worker.) rrniuin uith iis—mo i.nttcr vvh.it thc appjrition »f "united nations con t j trol" of force. et eetera. ' Kvervbod.v is eager for an early Savings. qu;.litv c«».:r.»l. dem »chicv are ali rcason> for building t ml of i,u' dangerous strain on cooperatives f.isit r. The biggest nnson of ali, tho, is to put business on (r,ur relat.ona with Russia Un-a brotheiltood basis, help to build a truslful vvorld communilv. and j fortun«tely. vve are getting little enable lhe human rac. perhaps -lo preserve itself - CO OP (the | h/*,»> fro,n ^aslungton, les> from tion, and Congressional plans for ergy are so great that they should vvhat Henry Wallace calls "mili-! belong to the pt^ople, and not sub- tary fascism. t jected to private monopoly or mili- The United States is supposed to tary control. be jealously guarding the 4 secret" The CIO urged that the United of the atomic bomb. Yet scientists Nations outlavv the mllitary use of say there's no real secret, and that atomic energy and ali produetion ali other eountries have to do is of atomic bombs, and promote the to perfect the industrial processes constructive peacetimc devclop- necessary for the bomb's pnxluc- ment of atomic energy, vvith vvorld- tion vvide public information and edu- But from this false theory that cation. vve can reserve to ourselves the It urged complete public control exclusive povver to destroy the rest of ali atomic energy patent rights, of the vvorld. many dangerous con- licenses and resources in the USA clusions are dravvn. by a democratic civilian agency. One dravvn by povvers excluded Since then. the Security Council from the "secret," is that the Unit- of the United Nations has voted ed States is implicitly threateninj to set up a commission on interna- them vvith the atomic bomb and tional control of atomic energy, but mcdical poesibilittes of atomic en-j Consumer Cooperatives" national technical magazine.) that in self-protection they must compete desperately in the produetion of this and even d e a d 1 i e r vveapons. Other conclusions, vvithin the United States, are that atomic en-ergy, being primarily a military "secret," must be kept under ex» clusively military control; that atomic scientists must be barred from talking about it even to each other. and that a military Gestapo rule must be established over uni-verslties, industrial plants and everyone even remotely connected wlth atomic developments. The May-Johnson bili in the House and the Vandenberg amend ment adopted by a Senate committee vvould establish this military control over atomic energy.' They vvould heighten the fears of other eountries, spurrlng them no aetion has yet been tatoen. President Truman has declared in favor of civilian control of atomic energy. Bills to establish sueh control, introduced by Senator McMahon and Rep. Helen Douglas, have had the support of labor, farm, church and most other public-spirited organizations and citizens, including notably the atomic scientists themselves. But, vvith the vvorsenjng of international relations and the current vogue of "get tough." "blg-stick" talk, the mad impulse to self - destruetion through milltary control and rivalry In atomic armaments seems to be gaining around, as evidenced by the Vandenberg amendment and nevv efforts to pass the May-Johnson bili. This matter of civilian control of atomic energy and international VVHERE "FREE ENTERPRISE" FELL-DOVVN We are constantly assured that ali the good things in the vvorld are traceable to "free enterprise." VVe are vcry much in favor of "free enterprise" ourselves, but vve can't shut our eyes to its obvious vvea k -nesses. The situation in the British min-ing industrv is a fair example. For centuries it has been run by "free enterprise." and the result has been buy it already colored. These are only tvvo instances of the control business exercises ever your existenee. Others could be cited, but it ali comes back to the fact that labor. in detnanding some of the gravy is merely imitating thc methods of big business.—Toledo Union Leader. THE TRIBUNE RIDES AGAIN! The Chicago Tribune, toriest of ali tory nevvspapers in America, is trying to point out in a series of articles that it s lhe smaller fry vvhich ovvns Ainerica's corporations. Tlie baloney is |X)inlt*d to shovv that every small tovvn owner of a share ot stock has something to say about the corporations, vvhich is as for from the truth as it is possible to get. The Tribune points out that 91 5 per cent of thc people vvho ovvn Don t have a single-track mlnd I »hares in various cor|h>rations listed in VVall Street ovvn stock vvorth 1 VViuston Churchill, and none al ali from Moscovv.—Hovvard Brubaker in The Ncvv Yorker. more, vve have never been able lo diseover vvhere Senator Bvrd, d<»- spite ali his talk. has "saved any nt ra,iWjiy gradc crossings. A train' $5,000 or less, vvith 54.4 per cent of thc people having sharesTisted*at considerable sum for Uncle Sum. j nKlv coming In other vvords, vve have vievved ! tOQ Senator Byrd's "economy program" ' on the second as a good deal of a "phonv." Apparently others hold to the same theory. Just the other day a vvriter in a VVashington paper re-called that Senator Byrd vvas Gov- Lifting of OPA rent controls in Sarasota, Fla., this VVinter brought rent increases of more than 100 per cent The controls vvere lifted because the housing shortage there starvation vvages, impossible vvork- chine." but he also had ernor of Virginia about 20 years vvas not due to either vvar or re-ago. He devoted a great deal of j conversion aetivities. Soon ap-time to building up a political "ma- peals flooded the OPA from ten- to an atomic armament race; regulation is of prime Importance vvould cripple the development of to labor, as to everyone else atomic energv for peaceful pur- The atom is a questlon vve can'f posca by gagging scientists from rvade by saying to otliers, "That« sharlng their information, and vvould lead to a type of military your funeral." It may mean every-one's funeral, • ing conditions. obsolete maehinery During VVorld VVar II, one of the many "crosses" carri«xi by the British people vvas the lack of coal to keep them vvarm. The output of coal per man*day vvas al>out 25 per cent of American produetion. In other vvords, the American miner dug four tons to the British miner's one ton. It vvasnt the British miner*s fault. It vvas the fault of "free enterprise " The British Labor govemment is taking ovrr the mineš and plani on installing modern machinery. Stili, according to reports from London, the industry is "sick." It can't recover in a day from the overdose of "free enterprise" vvhich it svvallovved In the past.—Labor. HOVV BYRD 'ECONOMIZED' IN VIRGINIA Senator Harry B\rd of Virginia vvins oodles of puhlieity by his pleas for "economy" Lalmr has occasionally pointed o\it that Senator Byrd's iden of econom.v seems to *la*h ali appropriations vvhich benefit ordinary folk- -like vvorkers and small farmers. Furthcr- "economy" plan.' He promised to consolidate de-jiartments and reduce the number of employes and, of course, to cut expendituros. It hasn t vvorked out that way. Virginia has one state employe for every 164 citizens. There are only eight states In thc Union vvhich have more state emplo.ves tbftn Virginia. For example, Nevv Jersey, vvith 4.000.000 people. has 13.900 statc employes, vvhile Virginia, vvith a population of 2,-700,000 has 16,300 employes So. it vvould appear that Senator Byrd preaches "eeonomy" but isn't very successful in practlcing it — Labor. FOR UNRRA Elghty per cent of the money pledged to U N. R R A. has been paid in. Uncle Sam has contr^buted $2.100.000.000, Britain $624. -000.000. Canada $108 000,000 It vvas agreed at the beginning that the invaded eountries vvould not be fxpected to make large con-tributions. Thnt accounts for the fact that Russia has put up only $ l .f50,000, China $875.000 and France $700,000, state ants iinable to pay the sharp rent increases and f a c i n g evietion. Apartment rents vvere upped from $35 to $80. from $40 to $100 It's a p revievv of vvhat vvould happen evcrywherc if Congress killed priče and rent control. Learn from the mistakes of qthers—you can't live long enough to make them ali yotirself. • The poll-tax Democrats and re-actionary Republicans In the House novv have a formal alliance, vvith priče control as their first scheduled vietim. President Truman wasn't in time to stop the vvedding, but he can stili perform a shotgun divorce.—John Paine for Federated Press. According to the February 15th issue of the United Mine VVorkers Journal, President VVilliam Green of the AFL vvas a CIO union member for at least four years vvithout knovving it. The Journal s«ys Green's dues had been kept paid up in the UMVV vvhile that organization vvas in the CIO. Moncy may not buy happiness, but vvith it you can he unhappy in comfort. $.~)(J0 or less. This is a fact, but these 54 4 per cent oMhe shareholders control less than 5 per cent of the total investment, vvhile the 4.1 per cent of the people vvith investments of $10,000 or more in these same shares control 3 per cent of the total investment. It is this 4.1 per cent of the people vvho run the corporations to suit themselves and iiot for the benefit of the 91 5 per cent of the shareholders vvho ovvn $5,000 or les* in stocks. This of course, Uie Tribune does not say!—The Progressive Miner. VVE MUST NOT FAIL THE FILIPINOS VVe are about lo redeem our promise to the Filipinos. They are to have freedom in the broadest meaning of that preclou^ vvord. It vvill be a giorious day for the islanders vvhen this is done. It vvill be a giorious day for Americans, too, for it vvill be almost the first time that a great povver has voluntarily and vvithout pressure of any kind freed a subject people —If vve may use that term, vvhich vve confess vve do not like to apply to our comrades in the Philippines. Congress is framing legislation governing the future relations betvveen this country and the archi-pelago. VVe hope Congrofts vvill be unusually generous. Selfish interests are urging that the sugar quota be reduced and that other restrietions be imposed on trade. VVe trust Congress vvill not heed this advice. Wc are doing a generous thing. Let's not cheapen it in any way. Furthermore, the Filipinos de-serve ali vve can do for them. They stood by us vvhen the going vvas rough. Thus they became our comrades in a great vvar. Novv they are in desperate need of help. VVe must not fail them.—Labor. HOUSE VOTES TO STOP JOHNSON'S PENSION More trouble for Federal Judge Albert VV Johnson of Levvisburg, Pa. He resigned in order to avoid impeachmont, based on gross cor-ruption. Then he decided to be "smart." After the House had pigeonholed the impeachment pro-ceedings, Johnson demanded that he be pa4d the usual pension for the rest of his life. Naturally, that aroused members of the Judiciary Committee, and at their request, the Houae passed a bili vviping out Johnaon'« pension rights. It is expected to go through the Senate vvithout opposition. CLOSED DOORSI VVhen the European peace conference convenes — the exact date Is novv unče rta in there wlll be tvvo public sessions. After that the re-porters vvill be excluded and the representatives of thc povvers vvill proceed to draft their "covenants" behind bolted doors.