ZA IZBOLJŠANJE LISTA VaA« 4afcv» valje. V«*, Id "tilitNiraift^a g* intafta. Vaa lw brale-In, ker it« nu dprU p«i k tam Irpmiu Id iwlwlwMi iti vu. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom nanmijama, da Trt n Ijamo potrdi) za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poles naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta Je naročnina plačana. (J p r a t a. TKLKPIIONK: CHelsea 3 1:M_' Kiilt-rt-d as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. V., under Act of Congress of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 63. — Stev. 63. \ NEW YORK, FRIDAY, MARCH 18, 19 38- PETEK, 18. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. HITLER JE UVERJEN, DA BO DOBIL 10. APRILA VEČINO POGON PROTI KLERIKALNIM KROGOM NA DUNAJU, KER ŠIRIJO NERESNIČNE GOVORICE Mussolini je v govor so sprejeli v Berlinu z velikim zadovoljstvom. — Naziji se skušajo prikupili prebivalstvu in so darovali za reveže štiristoti-soč dolarjev. — Z gradnjo novih cest se bo kmalu pričelo. — Propagandni minister Goebels i-ma svojo podružnico na Dunaju. Španski republikanci dobili pomoč BERLIN, Nemčija, I 7. marca. — Po jutrišnjem govoru kanclerja Hitlerja bo nemški državni zbor najbrž razpuščen in bo izvoljen večji državni zbor, v katerem bodo tudi zastopniki iz bivšega avstrijskega ozemlja. Mogoče se bodo vršile volitve že 10. aprila, torej istega dne, ko bodo Avstrijci z javim glasovanjem odločili, če so zadovoljni s priključitvijo Avstrije Nemčiji ali ne. Prva naloga, ki se je bo lotil Hitler, bo rešitev problema čeških (sudetskih) Nemcev. 3,500,000 jih je po številu ter so državljani čehoslovaške republike. Včerajšnji Mussolinijev govor je bil sprejet tukaj z velikim zadovoljstvom. "Voelkiseher Beo-bachter", ki je glasilo narodnih socijalistov, piše: — Govor, ki ga je imel modri državnik, potrjuje stanovitnost politične smernice, ki ji je sledila na-rodna-socijalistična Nemčija in fašistična Italija. DUNAJ, NeNmčija, 17. marca. — Heinrich Himmler, načelnik vse nemške policije, je danes odredil aretacijo vseh oseb, pripadajočih raznim klerikalnim krogom, katere širijo napačne vesti o novi narodno-socijalistični Avstriji. V odredbi ni nihče z imenom imenovan, toda jasno je, da bo u-vedeno nad "klerikalci" najstrožje nadzorstvo. — "Klerikalci" so baje razširili govorico, da je dal laški ministrski predsednik Mussolini Nemčiji Južno Tirolsko, ki je bila do konca vojne del Avstrije. Oblasti očitajo komunistom, da se oblačijo v nazijske uniforme, vprizarjajo hišne preiskave ter si prilaščajo tujo lastnino. Vkratkem bo tudi proti prostozidarjem uvedena splošna gonja. Joseph Buerckel, bivši komisar v Saaru, je že začel plebiscitno kampanjo s pozivom, da mora dne 1 0. aprila pri javnem glasovanju odgovoriti z "da". — Odgovoriti bo treba samo na eno vprašanje, — je rekel Brueckel, — ki se bo glasilo: — Ali si Nemec ter spadaš k svoji Nemčiji ter njenemu voditelju Adolfu Hitlerju, ali pa nimaš z nami nobenega opravka? Nekateri si od zveze z Nemčijo dosti obetajo. V kratkem bo začela vlada graditi po vsej Avstriji nove ceste, da bodo dobili nezaposleni delo in zaslužek. Glavni stan narodne-socijalistične stranke je dal 400,000 dolarjev za avstrijske reveže. Naziji imajo svoj glavni stan v poslopju dunajske poslanske zbornice. Goebelsovo propagandno ministrstvo ima svoj urad v drugem nadstropju. — Večino bomo dobili je rekel neki ugledni narodni-socijalist, — o tem ni nobenega dvoma. Imamo pa tri tedne in to je premalo časa, da bi vsakega prepričali. Ce bomo dobili 65 ali 70 odstotkov, bomo povsem zadovoljni. DUNAJ, 17. marca. — Načelnik nemškega generalnega štaba, artilerijski general Bock, je danes s posebno odredbo prevzel avstrijski generalni štab. — Častnike avstrijskega generalnega štaba, — je rečeno v povelju, — iskreno pozdravljam v vrstah nemškega generalnega štaba. Njihovi u-spehi ne bodo nikdar pozabljeni in njihove odlične zmožnosti bomo vedno visoko cenili. Danes so bili zapriseženi tudi uradniki bivšega avstrijskega kanclerskega urada. LAŠKA MEJA PREVZEM NEDOTAKLJIVA! AVSTRIJSKEGA Mussolini je govoril v po- POSLANIŠTVA »laniski zbornici. —Mu«-1 --—-. .. solini odobrava združi-' Nemški poslanik v Wa»h- tev Avstrije z Nemčijo. I * P?.V2el aV" stnjsko poslamstvo. — Uradniki s o vžeti v nemško poslaništvo. RLM, Italija, 17. marca. - Ministrski predsednik Benito Mussolini je .včeraj odobril združitev Avstrije /. Nemčijo, toda je posvaril, da bi vsa k vpad v Italijo pomenil vojno, je govoril v italijanskem parlament 11. "Naše meje so svete," je za k lie m I it d nce. "Glede mej ne homo razpravljali, temveč jih homo hranili." Mussolini je govoril po radio, .la je pomiril italijanski narod, ki vidi v povečani Nemčiji nevarnost za Italijo. Po celi Italiji so se ljudje dre-njali (»koli radijev, da slišijo Mus-olinijevo zatrdilo, da so italijanske meje nedotakljive in da spojitev Avstrije z Nemčijo, ni za Italijo nikaka nevarnost. 44 Italija, ta Italija, se ne straši," je rekel Mussolini. "Ta Italija ima trdno voljo, trdnegi duha. Koraka naravnost naprej." G4tfde Avstrije je rekel, «la jo je prej hranil, ker je hil po I vtisom, da hoče hiti neodvisni država. "Zadnji dogodki," je rekel, "pa so pokazali, da ne želi več neodvisnosti, vsled čeznje hilo za Italijo brez .pomena posredovati proti za»veznici v rimsko-berliaski osi." 11 dure je rekel, da je dr. Scliuschniggil odsvetoval plebiscit v Avstriji. "Povedal sem mu na najodločneje način, da je plebiscit napaka. 4Ta bomba se vam bo razletela v rokah,' sem nm rekel." Mussolini je mkel, da tso nasprotniki fašizma upali, da bo prišlo do spora med obema totalitarnima drŽavam. "Toda njihovi računi so bili napačni," je rekel. "Ta spor bi pomenil predigro za novo svetovno voj no." HABSBUR2ANI BEŽEPRED HITLERJEM Hočejo biti iz Avstrije; predno naziji zapro mejo. — Nadvojvoda Anton je s svojo ženo ostal. DFNAJ, Nemčija, 17. marca. — Drugič po svetovni voj ni heže Hahshiiržani, ki so vladali Avstriji skoro 700 |»-t, iz svoje rodne dežele. V marcn 11)1!) je tedanji avstrijski soeijalistični j »ari a-; meiit odredil, da morajo biti iz-h na ii i iz dežele vsi llahsburža-ni in okoli SO Habsburžanov je odšlo v različne tuje dežele. V marcu letošnjega leta, k.) so prišli na 'vlado naziji, Hilda poslanišlfem poslopju lsliJ° Uabsburžani, da je za nje WASHINGTON, I). (\ 17. marca. — Nemški poslanik je včeraj prevzel avstrijsko po slaništvo in je vzel njegovo n radno osobje v svoje poslani-Št VI). () tem je državnega tajnika obvestil nemški poslanik dr. II. H. Dieckboff, ki je rekel, da je bilo prejšnje avstrijsko poslaništvo razglašeno za nemško last in je prosil Združene držav«' še dalje dovoljuje eksteritor-jalne pravice. Poslanik Dieckboff je tudi državnega tajnika Htilla obvestil, da j«1 bil bivši avstrijski poslanik Kdgar L. (J. Pročnik z vsem svojim poslaniškim o-sobjem sprejet v njegov urad in da so -eda j vsi nemški državljani. Pročnik ho »Kstal v nemškem poslaništvu, dokler ni celemu njegovemu uradnitvu določen službeni čin. Tajnik nemškega poslaništva Herbert Seholtz je šel dopoldne v avstrijsko poslaništvo in j'-zapečatil vse arhive, tajile listini* in uradne pečate Avstrije. Seholtz je Pročniiku naročil, da na poslopju poslaništva razvije nemško svastiko; avstrijska zautava ni bila razobewena. NEMCI NAPADAJO LA GUARDIO BBRLIN, Nemčija, 17. marca.—»Protižidovski tednik <4Der Stuermer" je zopet pričel na-pati newvorskega župana Fio-rello La Guardio ter pravi, da je bil "neizmerno vesel", kr> je zgorel nemški zrakoplov Hindenbnrg. List prinaša fotografijo, na kateri kaže La Gnardia s pr MOBILIZACIJA PRIVATNIH AEROPLANOV WASHINGTON, I). C., 17. marca. — Generalni štab ameriške armadi1 je izdelal načrt za mobilizacijo trgovskih in privatnih aeroplauov v slučaju vojne. Armad no vrhovno poveljstvo po teh aeroplauov ne namerava premeniti v vojaške aeroplane, t em več jih bo porabljalo za prevažanje vojnega i na terjala. stom na fotografijo gorečega Himlenburga. 44Tii(kaj vidite newyorskega židovskega -župana La Guar dio," pravi list. 4'Na fotografski razstavi je La Guardia podelil prvo nagratdo tej fotografiji, rekoč, da je to najlepša slika, ki jo je še videl. Z drugimi besedami: neizmerno je bil vesel te nesreče." najlndjše, ako pobegnejo iz Avstrije, f»redno bo meja rzaprta. Toda nekateri so ostali. Nad vojvoda Anton, nečak zadnjega avstrijskega cesarja Karola in njegova žena, prince-a in st ga kralja Karola, sta ostala ni svojem gradu Sonnberg, L'0 milj severno od Dunaja. (>ba pravita, da sta tako zaposlena v vrtom in svojimi šti rimi otroci, da se nimata časa vmešavati v politiko. Nadvojvoda Anton se je takoj po svetovni vojni odpovedal 'vsem 1'esarskim pravicam in mu je bilo zaradi tega dovoljeno ostati v Avstriji. Nekoč je bil sel neke filmske družbe in se je vozil z motornim »kolesom. Po nekem poročilu je odpotoval na Madžarsko tudi nadvojvoda Kvgen, veliki mojster nem škega viteškega reda in bivši general v svetovni vojni. Nadvojvstdinja Adelhajda in nadvojvoda Feliks, sestra in brat nadvojvode Otona, sta odpotovala na grad Steenocker-zeel v Belgiji. Otonova mati, bivša cesarica Žita je zelo potrta, ker so se ji razpršila upanja, da bi njen sin kdaj 'zasedel avstrijski cesarski pre-tol. Kaj se ho zgodilo z lastnino Habsburžanov, še ni znano. Leta 191*) je soeijalistična v laid a zasegla celo habsburško lastnino, leta lttifi pa je Scliusehnig-gova vlada sklenila, da Habs buržanom vrne njihovo lastnino in nadvojvoda Oton je baje prejel $190,000. V Avstriji je 7 gradov in posestev, ki so nekdaj bili la-t habsburške rodov ine. Po zadnjih poročilih bodo ta posestva premenjena v okrevališča za avst rijske pohabljene nazije. NAJSILNEŠJA FRANC0VA OFENZIVA USTAVLJENA -o-- H EN D AYE, Francija, 17. marca. — španska republikanska armada, ki je nenadoma dobila mnogo artilerije in municije "od bližnje države' , je sinoči ustavila največjo ofenzivo generala Franca v državljanski vojni. — 1 Fašistične oblasti priznava ] jo, da je 'bila njihova ofenziva, ki je imela namen prerezati republikansko Špansko na dvoje in s i em čimprej končati državljansko vojno, ustavljena, Poziv sovjetskega komi-!k«;!\^ sarja za vnanje zadeve. Vse države razen Nemčije, Italije in Japonske so pozvane k sodelovanju. S0VJETIH0CEJ0 OHRANITI MIR MOSKVA, Sovjetska unija, 17. marca.— Maik-ini Lit vi nov, sovjetski komisar za v nanj i s/.a bivši romunska Ideve, je pozval vojno. Z oziroui na aneksijo Avstrije in nevarnost, ki preti Lit vin ski od Poljske ter < 'elioslova-ški od Nemčije, morajo miroljubne države nekaj ukreniti, ker bo v nasprotnem slučaju izbruhnil nov svetovni požar. Tozadeven poziv bo poslaM tudi Združenim državam. Rusija je povsem prijatelj-ko pozvala Poljsko, naj na miren način uravna nesoglasja t. Lit vinsko. Med obema državama vlada velika napetost še izza le-ia 1!l'J0, ko so se Poljaiki polastili Vijne. Nedavno se je zavr-šil obmejni spopad, v katerem je bil ifsrarčen neki ipol |ski >vo-iak. — Sedanji mednarodni položaj,— je izjavil Lilvinov, je tako resen, da morajo vse mir ljubeč«' države zavedati te resnosti. Na tehtnici ni le u-soda evropskih narodov, pač pa narodov 'vsega sveta. Treba se je |Mjdati takoj na delo, kajti mogoče bo jutri že prepozno. MCNUTT KONFERIRA S PO LITIČNIMI VODITELJI CHICAGO, III., 17. marca.— V. MeNutt. komisar za Filipinsko otočje, se je danes vrnil v svojo domačo državo Iiuliauo pi ičakovano s silovitimi napa-di na levo krUo na 60 milj -dolgi vijugasti fronti. V sedmih dneh so fašisti napredovali skoro za 70 milj in so oddaljeni od Sredozemskega morja samo še 35 milj. Nek zanesljivih republikanski vir pravi, da so republika n-i*i s pomočjo 4'neke bližnje države" — najbrže Francije — mogli ustaviti sovražno ofenzivo. Fatšisti so zaprli špansko-francosko mejo pri Irunu. Francoska mehalnizir a n a st raža ob španski meji je bila o-jačena, ker je postala španska kriza, kar se tiče Francije, w-čja, kot pa dogodki v osrednji Evropi. Francija se je zbala, da bi fašisti zmagali na Špan-škem in bi ji pretila nevarnost ob Pirenejih. Republikanci so se šest dri skoro neprestano umikali, včeraj pa so nenadoma dobili im pomoč veliko množino aeroplauov, tankov, artilerije in dru gega vojnega materjala. Ta nenadni preobrat je prišel J-l ni za tem, ko je republikanski ministrski predsednik ilr. »Inan Negrin z aeroplanoni dospel v Pariz in prosil Blu-rnovo vlado za pomoč. Blum je prošnjo odklonil, toda, ko je i/,-gledalo, »la bodo republikanci premagani, je prisšla naglo pomoč od "bližnje države". Z JABOLČNIKOM SO GASILI AVILK ES-BARRE, Pa., 17. yarea. — V hiši farmerja B. Ruffa je izbruhnil ogenj. Ker vode ni 'bilo pri rokah, se je GREEN ZA DELAVSKO PREDLOGO i t -♦- j WASHINGTON, D. C., 17. marca. — William Green, ki j«* bil z nekaterimi drugimi uradniki ameriške delavske federacije v Beli hiši, je izjavil, du sta se predsednik in delavska ZA BOJKOT NEMŠKEGA BLAGA HOLLY WOOD, Cat., 17. marca. — Tukajšnja Protina-zijska liga je pozvala v poseb- I «.. , . , . (sod jabolenika. Natočil ga jeini bi*zojavki državnega tajui- Italijanski konzuli so par škafov in ogerj pravočasno[ka Cordelia Hnlla, naj odredi DUNAJ, 17. marca. — Danes je odpotoval proti Rimu italijanski poslanik, ki je zastopal Italijo pri bivši avstrijsk vladi. Italijansko poslaništvo je enostavno zaprl. Italijanski poslanik v Berlinu je Upomnil farmer., da ima v kleti Iaa/1 » n l-w /-v I <-» n » Ir r» r.il am a ostal na svojem .mestu. bivše Avstrije že včeraj odpotovali v Rim. I pogasil. ter se začel posvetovati s tani- federacija sporazumela glede kajšnjimi političnimi voditelji, delavske predloge, ki določa o-V Iiuliani je velika agitacija, mejitev delovnih ur in mmimal-da bi McNutt kandidiral leta ne Plače. 1*1-40 za predsednika. V nedeljo (h"een rekel» da 3e delav" bo odpotoval naacaj proti Mani- ska federacija pripravljena o-ji pustiti svojo zahtevo, da znaša .minimalna plača 40 centov na 'uro. Toda federacija bo vstrajala pri svoji zahtevi, da je najvišji tedenski delovni ča^ določen na 40 ur. Green je rekel, da bo delavska federacija skupno delovala s predsednikom Rooseveltom, !da bo delavska predloga še v I a«. vwiuL.ia t*€Mry W.JXV^H ucia»ona CUlUjl bojkot v^ega nemškega blaga, item ikongresu sprejeta. "GLAS NAROD A" — New Yoil THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. IL "GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation> Frank Sakvj*. President j. j.upsha. Sei Place of bnsinei*K of rhe corporation «nd oddr^v of above officers 216 WEST 18th OTREET NEW YORK, N. Y. 45th Year ISSUED EVEB1 DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advcrtitionieiit uo Agreement Zn «flo leto velja list lu Kanndo ...... jfol l<>ta ........ Zn «V'trt Iota........ za Ameriko | Za New York za i-elo l»»to . ........$6.10 j Za pol If ta .............. ........j Za inczeoistvo za t*elo leto . ........$l.."0'Za |Nil leta ............... . $7 (KI Subscription Yearly $6.— JIjAS NARODA" IZHAJA VSAKI 1 »A N IZVZEJlSl NEDEIJ IN PRAZNIKOV -«LAS NARODA". 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHHsea 3—1S42 DRŽAVLJANSKA VOJNA NA ŠPANSKEM DOPISI Itrw: podpisa iu o«>l,uosri m- priobTnjejo. Denar za naročnin, naj -m- blagovoli |M.šiljati po .Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da mm tudi prejšnje birati^-p naznani, da hitreje najd.-oio naslovnika. ANGLUA BO POMAGALA FRANCIJI Anglija jo obljubila Franciji, .ia ji ho pomagala s svojo vojno mornarico, akg Ui italijanska in nemška armada na Španskem ogrožali njeno zvezo z Afriko. V zameno za to "'»ljubo je ministrski predsednik Leon Blum svojemu kabi-aetn rektl, da bo Francija obdržala svojo nevmeševalno politiko na Španskem. Vsled tega sklepa je Francija zaprla svojo mej« pr«|i Španski za vojaštvo in municijo ter je opustila svojo namero, da >kupno r \ uglijo posreduje v Španiji za mir. Kot [»ortx'-a United Press, je Francija nameravala za- Pogled na cesto v medu Teruelu. !n«'ira trgovca Valentina vreči no vrne še val no pogodbo in poslati na špansko močno ar-1 iz Krania 1,1 to,,'S,u ..... . __ 1 poškodb« m:;do. ako bi Italija in Nemčija še dalje pošiljali svoj«« voja- j št .'o generalu Francu. V sredo ponoči je Francija podala na Špansko mej > mnogo vojaštva. V Pirenej*- so bili poslani trije bataljoni poljske artiL-ri.je in protizračne topove so postavili poleg hidro-električnili naprav ob meji. meji je že <0,000 francoskih vojakov. Navzlic temu, da so španski republikanci ustavili ofenziv« generala Franca, pa je Francija pripravila vse, da zavaruje svojo perinejsko mejo. Ravno tako pa bo francoska mornarica zavarovala zvezo > kolonijami. V Sredozemsko morje bo (poslala več bojnih ladij, v Port Vendrcis, ki je blizu španskih voda, bo poslala šti ri rnšilee. Blum je prosil Anglijo, da izrazi svoje mišljenje glede Španske ter rekel, »la Franciji ne preostane ničesar drugega, kot da odpre špansko mejo in pomaga španskim republi kan-< cm, ako Anglija ne bo hotela pomagati. V sredo dopoldne sta se tudi Francija in Rusija sporazumeli, da gr. sta na pomoč Celioslovaški, ako 'bi jo Nemčija napadla. Iz zanesljivih virov prihaja poročilo, da bosta Francija in Rusija podali na Čeliaslovaško bombnike, ako bi se Hitler ud ločil, da se posluži oborožene sile proti t'ehoslovašlri. z nožem nad Ktan-fkorn Likar j* m iz'Seničkoga. .'>0. novembra lani je si del Hafner v Kranju v gostilni in hi* -eznanil z Ribnika rjeni. ki je prisedel k njegovi mizi in se predstavil kot avtoizvošček. S Hafnerjem sta se domenila, da ga bo Ribnikar odpeljal v Ško-fjo Loko. Ker je Hafner Rih-nikarju verjel, ga je privabil v restavracijo Union, potem pa sta odšla proti pošti, ker je Ribnikar trdil, da inra tam spravljen avtomobil. Toda R«ib-nikar je Hafnerja -anno speljal via samotni J> lenov klanec. Ko vta dospela tja. se je Ribnikai mahoma ukrenil in napadel IPifnerja z nožem. Pod silo krepkih sunkov je Hafner zgwdil liczavn-ten. Ribnikar pa nfu j«1 pretipal žepe, mu }hi-bral listnico s I.08O din, svoj« žrtev pa je hladnokrvno pu preudarku. Priznal ie lo to- rc-niei |><»ln-lil. Težila ^a je 7.(MK) din. ki bi jo bi! moral plačati zaraeli 1 iliotapljerija. PrS-kodbe Likro'ja'pa splob ni bolel priznati. Zagovarjal se je, retepn i^a je izzval Ijikar sam. Poškodbo na obrazu pa je verjetno dobil od padca med pretep« snt. Ril>-ni kar je v zairovomik. ki je z:; svojega varovane,! prosil mile sodl»e. j njeirova vodnika umolvolna, poleir te.ir:i pa je bil v časn napada na llaf nerja pre<*ej vinjen, ker je ve< dan po)nval. Po krat k« m posvetovanju je senat razsodil, da zadene Ribnitairja krivda za ob očitali »Tajanji. Ol"««o<].il ua je na 0 letno ječo. SAMOMOR BREZPO-SLENCA A" nekem hlevu na Vidovdan ski rest i, kjer j običajno preti« eeval. >«• je pojjoldlie »rbesil ^bri"Z]>os<"]ni d<*lave<- Henrik Ley.nik. rojen I. 180."> v ('Snidrn ter pristojen v Pnblio. Samomor je bržkone izvršil v* duševni zmedenosti, ker se je ]ired usodnim dejanjem slekel do MLADA ŽRTEV PREVELIKE LJUBEZNI lT£?l(iilno l)i>o Cecilije Fonde, poseiteik. Res «i ie denarja tudi pnžeM. toda takrat še ni imel uiltaikosra naWetpa, da se ho domači sin Ludvik Fonda. Ves pustni večer je Ludvik poroasral svoji materi v irostil-m in se je dobro razpoložen nekajkrat za\Ttel v veseli družbi, Hafnerjevega denarja tudi v kakor se je le red'ko pri njem dogodilo. Ko je mati zaprla g«.stilno in odšla .spat.se je pojavil pokojni Ludvik nenadno pri svojem prijatelju Janku Pestotniku. ki ima pri Fondo vih svojo trgovino z žganimi pijačami in likerji. Prižgal je petrolejko, planil k prijateljevi nočni omarici in zgrabil v njem m predalu revolver. Toda revolver je bil prazen. Ves prestrašen mu je izvil Pestot-nik orožje, čes, kaj namerava ž njim. Ludvik pa mu je odvrnil, da bi rad ustrelil nadležnega mačka, ki se j. priklatil v kuhinjo. Ko pa seje nesrečni fant obrnil proti vratom, je potožil: "Janko, zraka! Janko, umrl bom!" Pri teh besedah so ga zapustile moči, da se je zgrudil na lla. Seje zdaj sta Pndotnik in njegovu -ostra Zala opazila, da je fant smrtno bled in spredaj ves krvav. Pestotnik ga je položil v svojo posteljo, sestra pa je stekla k Lu.lvikovi materi in jo poklicala. Ko se je mati sklonila nad sina. jo ]e ta objel: "Moja ljuba, dobra mama. odpustite mi, ne morem vrč živeti ..." Povedal j dn si 'je pounal faubinjiski nož v pi*4i. Se pre-den je prišla zdravniška pomoč, je po polurnem trpljenju nesrečnik izdihnil. Zadnje njegove besede so bile. 4'Pavia. Pavla!" Ker -e ni d«d»ro potrrdil 7. nožem, si je pač hotel prikrajšati h-plje-nje s kroglo. SLABOUMNA DELI STOTAKE Začndoni so bili mnogi mn-i iborski. .izprehajalei <>b Slovenski in CTosposki ulici, ko se jim je približevala "kmečko oblečena ženska ter jim prič«!a MLADI LrMPJE. Sv. Patriek je >rečno za nami. A'sako leto je manj hrupa ta dan. Zelenih ovratnic -e je le malo videlo, iu parada New Yorkn je bila bolj slabotna. So rekli, da zaradi slabega vremena. Irci so dobili svojo državo iu nimajo več potrebe za demonstracije. In škol" Patrick, ki mu gre kredit, da je znal kače preganjati, nima jx^ebnega dela. Med prohibieijo ga je imel dosti več. Ljudje, ki so >e nalivali s prohibieijako brozgo, -o videli kače in razne druge J pošasti. Zdaj je pa vsega tega čedalje manj. ; Jutri pa }>raznujemo našega Policija v (Lie vela nt Iu je ;u.'-s}0veuskrga patrona sv. Jožefa, tirala se«leni mladih fantičev.SVsem. ki , JoželV>vo v0. napad je bd med drugnni po-;jjka v slovenskem do \"Z-K.»rrn tud. na Slovenko mn me ynbi] ^ Agnes Sepic. Mr-. K pic se je T , , ' tinhi«jahi .... vosraln 1+!.. ^iJ,1* l,val» za,v;ibil°; in St. Clair Av,.. ko jj);^ Ra ne prP.i fc«t enkrnt približali trije fantički, ki -o Angle-k i list * Evervbodvs'' ji skutraži in zahteval od njega, da vzame pipo iz nst ter mu izkaže ča-si. ki o jp pi-Ija-ia z vlakom iz Berlina na I >uua.j. Mod vo/.ujo je j>a nena-iloiua zbolela in odpeljali j-so j«» v bolnico v Prai^i, kjer je nnir-la. Xjeni žalujot-i nečaki in nečakinje -o profili, naj pošljej > krsto s tetinimi zem>kinii u-statrici v Berlin. Ko molo imam/* mu ,'h* potožil izumitelj. • • Zakaj pa?*' "Vso mi gve narobe. Letalo, ki sem ga izumil, je v morju u tonilo, podmornica pa mi j«-zletela v zra»k." Žid Samuel se je mislil dali krstiti in je šel k rabinu. "-Dra^ri rabin, v dri igo vero bom prešel.'? "Človek božji," se je zgrozil rabin. "Tvoj oče se bo v grobu obrnil, če boš kaj tako-ga storil.*' Nie ne do," jo odvrnil Samuel. ''Čez štirinajst dni bo dal kivtiti tudi moj brat. Takrat se bo oče v grobu se enkrat obrnil i ji potem bo ležal taiko, kakor je prav. Prav radi verjamemo, xrl ua luže. ki >o »e nabrale pod njegovimi nogami. *'Pa še sobo sem ti omčedil, Bjerg!" je ponižno dodal. "Kaj za to!" je mirno odvrnila. "\'< Ho j* vprav mo^r em, ko da moja dva otroka nič več ne ležita v vodi in da ju nič več ne bo zeb lo. odkar som sama dobila v hišo nekaj, kar sem liogla ogrevati ..." Žena* je mirno govorila, ka kor da bi pripovedovala staro povest. Niti ena poteza njenega resnega obraza se ni zganila in izdala kakega notranjega vzburkanja in pletilke so marljivo -sklopotale. Mož je bil povesil glavo, a ko se jo spet ozrl kviikn. mu je izginila poslednja sled strain in nezaupanja z obraza. "Bjerg. veliko si morala prostati." je rekel in oba sta so! od niim našli tisto anteuo na. žici. Preden je zjutraj Luigi mogol svojo anteno potegniti v sobo, so že karabinier i i njega notognili iz -oo^telje. Sedaj pa ima tele dobiček: Prvič so mu 20 svatov ua svojo i>orrko. <1im voč je svatov, temi bolj imenitna jo vsa nadeva v očeh lrud-stva. Seveda ima stvar tudi svojo senčnri stran- Ž^nitnin« z 20 svati pa precej stane. T o s.a si naančno izračunala on in ona. Žal jim jo bi1 deivaria. vina, kur in jancev. Pa sta ta- kole naredila:: [Ko je svatovski sprevod prised iz cerkve, sa lačnim svatom naenkrat poveflala, da se je zgo drla naljiiba pomota. Hotela sta se odpeljati na ženitovanj-ako potovanje. Sedaj pa vidita, da tisti vlak ne vozi in tla morata tedaj nemudoma na vlak, če nočeta afamuditi. In sta brž sedla v najeti avto ter se odpeljala na "vlak." Gostje, ki so se jim po imenitni gostiji ž«' pline cedili, pa so cvstali praznili želodcev. Razume se. da so bili hudi. Povabljene neveistmo prijateljice pa niso dale miru, kakor ;ie že ženska navada. Moški bi bili kar ua svoj račun šli v kako gostilno m se tam na ji zo na pili. Toda ženska nv more kar tako prenesti razočaranja. V splošni ihti se ie nazadnje ena izmed prijateljic spomnila, da bi bilo le modro, ko bi povprašala tistega šoferja, ki je nnvo-poročenea vozil iki "vlak", kako je bilo. Brž so ga imele in začele spraševati. Tn je povedal. da ženina in neveste ni peljal na vlak, marveč v bliž- Naša zastopnica za Cleff- land in okolico Mra. FRANCES PAT1A nabira nove naročnike ''Glas Naroda*'. Rojake prosimo, naj ji bodo pri tem delu naklonjeni. Uprava. ■JJL"^1 -g- nje mestece, kjer sta si najela začasno stanovanje. Halo! Vsa družba je torej naročila vozila in se proti polnoči odpeljala v tisto ntestece. Lahko si mislite, kako sta bila Armando in Vittorina o polnoči vesela, ko sta po l. svojim oknom zaL-lis al a rjovenje iu piskanje svojih 20 svatov. Xič ni pomagalo! Vstati sta morala odpreti jim in jih do ranega jutra gostiti z vsem. kar jo pre mogla kuhinja in klet. V t nji hiši sta morala to dvakrat dražjo plačati, kakor bi bila plačevala doma. Pa še š-kaudal je bil. tu tuj mož, ki naj ostane pri nas ?" je vprašal jasen otroški j glas. Deklica *>e je bila zbudila in' se je nsetlla ua posteljo. Lica so ji žarela ol .spanca in oči so bile ona sama radoroflnost. Mož je planil kvpškn. Krog ust se mu je zganilo, ko da bi se začel smehljati in naravnost v otroka se je -zagledal. Žena je mirno vstala, vzela punčko v naročje in jo posadila na kolena. "To je tvoj očka. Runa," je rekla mehko, "daj mu poljubček." Za hip se te deklica začudeno obotavljala. A potim je z malo, mehko ročico pobožata obraz moža in je veselo vprašala: "Ali si ti ros moj očka ?" Mož je le nemo pnkimal in njegove močne roke, ki so o-klopale otroka, so se tresle. Tedaj je zunaj za grmel o, daj ie zabobnelo v ušesih. Po ozra-j e ju je zatulilo, ko da s0 sv«tj o.^dira. ] Žena je v grozi zavpila in se zatekla k možu. ki se je nje in otroka z obema rokama oklenil. I A hudi val plazu se ni zagnali na lii-o; tik mimo. nje je od h m-j mol v dolino. Hribi so otresli breme s sobe j in topli pomladni vihar je i>o- J -lil težke, deževno oblake po ne-: besu in je delal pot novenmj brstočenui življenju. | Skopost ni varčnost Luigi Miinfre mudilo. Celo, ko sem vzel bencin, je qetal v avtomobilu. Rekel je. da moram oelo pot voaiti devetdeset kilometrov. Toda moj pokojni gospodar mi le vendar prepovedal kdaj voziti hitrejše kot sedemdeset kilometrov, pa tudi baronica Scebacliovta je hotela tako imeti. Baronu Fuchsu sicer nisem ugovarjal, pa sem se navzlic temu držal sedemde: setih kilometrov." f "Kaj pa je k temu rekel baron Fuchis?" Kreiner se malo nasmeje. "iSaj še niti opazil ni, ker se na to nič ne razume." "In kdaj ste prišli v Berlin!" Oktoli desetih. Baron Fuchs je pri svoji goHpoiinji za mene naročil okrepčilo, saj sem bil tudi pošteno lačen in žejen. Ker pa je baron Fudhs našel že brzojavko, ki min je naznanila smrt milostljivega gospoda, se je hotel takoj vrniti z menoj na Lindeck." "Tedaj se je baron F^uehs odloČil šele v Berlinu, da se pelje nazaj!" Kreiner za trenutek pomisli. Nato pa pravi odločno: "Najbrže! Toda — sedaj sem se spomnil, ko je pred svojim stanovanjem i-zstopil, je malomarno rekel: "Ne peljite še dalje, mogtoče vas še potrebujem. Saj miorete še prej jesti in piti." "Ali natančno veste, da je rekel: "Mogoče vas še potrebujem !'' "Prav natančno, gospod ravnatelj, kajti čudno se mi je zdelo, ker vem, kako natančen je bil gospod Hallerstedt s wojim avtomobilom in nisem vedel, če bi Še smel dalje ostati baronu Fudhsu na razpolago. Tn glede tega viprašanja še tudi nisem bil na jasnem, ko mi baron Fuchs reče, da je prejel brzojavko z naznanilom, da je milosti ji vi gospod umrl, kar me je zelo pretreslo. Saj je bil vedno zelo dober. Da pa se je htaron Fuchs zopet takoj hotel vrniti na Lindeck, sem tedaj mogel razumeti." PRED MANEVRI Slika je bila posneta v San Pedro, California, kjer je zbranih 1 f>-dol>en 50-letneniu možu. Lasje, ki so bili že b«*li, so .sedaj ž<* postali črni. Poleg t<*ga j^ možiParkingu je prišlo med d DVA DEZERTERJA — 4000 ZASLEDOVALCEV. V Parkingu blizu Londona so zalotili dva vojaška begunca \v. taborišča v TMLworthu. Za pobeglima vojakoma je najprej piitisnila običajna policijska patrulja, ki pa ju ni mogla ukrotiti. Begunca ,sta namreč bila oborožena in sta na policiste streljala z revolverji. Pri ezer- dobil nove zo be. I < ml J __• - • , , »i i < ii'ui i nine i i ii i Lija sf* 1 tel" it*n i ji in /ash tlo va lei do rini v- nozem v prsi m si prebodel le-! , . ^ v , l ,. . 1 , . o + 1 pa Stari i audit ze od zaeetka cate Htke Begunca se nista ho- vi prekat srca. Roentgenova : . v . , , ^ , . * <> M ,usl dobili nalog, da morajo uloviti desserterja ter ju pi"i- i -u r - - * viia mora ves čas čepeti v tem-«vesti nazai v voiašnieo bnh 5 cm globoka m ce >o ho-i J , , ■ i „ * -- i- • int m prostoru, kier mora biti \a le-m be«ni -ta deyer ranjencu '/.ivimme \ ' • *l "' J1111 - 1 oe zalilo s ikrvio in približno « , , i, 4 - , . i - i .let star, cesar pa petkrat povečalo ter da .je sla-« ' ' bo utripalo. Rana je bila do- iii.p .i \. teli rešiti ranjencu življenje, so mu morali srce takoj zašiti. Rahlo utripanje srca pa je o-nemogoča I o zd ra vn i k om vsak operacijski poseg. Rane ni bilo mogoče zašiti. Ta čais, ko je glavni kirurg okleval, sta držala dva njegova asistenta srce, dokler se ni pomirilo in 'nehalo utripati. Obenem so pa nehala delovati pljuča in drugi organi. 20 sekund je bil mož mrtev, ta čas je pa napravil kirurg na srcu tri šive. Mnisaža jo srce zopet obudila, da je jelo utripati, obenem so pa bolniku pljuča urtiftno napolnili s kisikom in tako so ga obudili. Ta proces so ponovili še štirikrat, ker je bilo treba na srcu napraviti 12 'šivov. Operacija je trajala doibro uro in ta čas ji' bolnik -štirikrat fizično umrl in zopet štirikrat vstal od mrtvih. Dve uri po operaciji, ko srce ni prenehalo utripati, so lahko zdravniki izjavili, da je zdravniku do polovice že rešeno živ- ipopoln mir. Uživati mu -deje Jogi nekaj "strašanskih medicin", poleg tega pa mora uživati mleko črnih krav. VILJEMINA BO ODSTOPILA. "In drugače se ni nič posebnega zgodilo, Kreiner? Ko ste pojedli, ste se zopet -peljali nazaj z baronom Fuchsom!" "Da! To se pravi, nekaj »se je še zgodilo, toda ne vem, ako je to m vas važno, gospod ravnatelj." "Samo .povejte mi, imlaan poseben povod, tla se tako zanimam za to vožnjo barona Fuchsa." "Torej, ko sem bil pri njegovi gospodinji v kuhinji, je prišel naenkrat bledega in prepad lega -obra-za v kuhinjo in je zahteval od mene ključ od avtomobila. Rekel je, da je v avtomobilu nekaj izgubil." Gunnar se radqvQ^no vzravna. "Izgubi1!?" "Da!" "AH veste, kaj je izgubil?" "Vprašal sem ga, ako je izgulbil kak vrednostni papir in sem hotel iti ž njim, da 7'ko r.a,- bil zelo bled - in zdelo se mi je, da je zelo je^en. Vprašal I ^ni delavec ze lahko govoril. .. . " i Ljmrntn/\ n/\ en vrlravnt L'l Ho 11 >em ga, ako je kaj -nasefl. Toda jezno je zamahnil z roko. Rekel je, da ni na£el, da pa tudi ni tako važno in da je bila brezpom^n^bna malenkost, samo ni rad izgubil. Čudil sem se, da je bil zaradi ta?ko nič-vredne malenkosti tako bled in da ni poslal mene, da bi pregledal avtomohiL" Kar je Kreiner povedal, je za Gunnarja bila svetla luč v celo zadevo in je potrdilo njegov sum, Prav rad bi vedel, ako je bila izguibljena stvar, kar je mislil, rumeni ovitek Mogoče v veliki naglici Kurt ovitka ni dobro.sprani in mogoče mto je padel iz žepa. Seveda bi to bilo v njegovem položaju zelo lahkomišljeno, toda Gunnar je vedel le predobro, kako lahkotnišljeno je Kurt obravnaval tudi zelo važne stvari. In zakaj tudi sedaj ne bi delal prav posebno lahkomišljeno? Pa da i se j© rumeni ovitek izzgubdl, kje bi ga bilo mogoče isdrati, kje dobiti? To je bilo ravno tako nemogoče, kakor ga dobiti, ako je bit uničen. In če je bil izgubljen, kako .ga je bilo mogoče vrniti onemu, Jci ga je izgufbil? Naenkrat pa se spommi, da sta Kurt in njego\Ta mati zadnje dni zelo gledala na to, da sta prva dobila pošto v svoje roke. Ali sta mogoče mislila, da bo po pošti prišlo 'kako naomanilo o najdbi rumenega ovitka? KoKktr mn je bilo znano, je imel ovitek napis: "Po moji *mrti naj odpre ravnatelj mojega podjetja." Po tom najditelj nikakor ne 0lieii^ki avtomobil, ki jima je o predstoječi abdikaciji km-l^m ^ ^ stavil. Pregna-ljice Viljemine, princ\ v lirami llf «!«• Kraiuv v Havre nmrm : Nuruiauiiit* v Havre Agiiilanhi v riierlMiurg 1. aprila : Ureiufii v ltr»-an-ii 2. aprila : I'rUa: Kurnpa v llremeli A«|iiilauiu v <'lit-rlMiurg 14!. aprila : ItfV V (iellna ujtrifa: 1-afayctle Havre It«'reiigarla v Clierliourg J2. aprila: Hreliiell V itrelilen Koiua v liciiuu J7. aprila : Qikh'U Mary v ( li«-il>oiirg 11** «lt* Frsiinf v Havre :'.«. aprila : Paris v Havre Conle * 1 i Savnia v Henna 2. maja : l".iir«>|>;i v ItrciiH-ii 4. maja : Xuriiiaiidie v Havre Hi-n-ii^aria v ClierlNUirs N«'\v York v H:rbil»ui-^ i!, maja : Vitl<-auia v Trst 10. maja : Rreiucii v ltreiiieu 11. maja : Marv v i'lierlmurg 1 laitsa v Haiiilmi^ 12. maja : Cliamplaiii v Havre 14. maja: It-'X V liHHKI 15. maja : NormaiMlie v Havre Bereiijrnrr« v Clicrltonrg Kuropa \ Itremeii "JI. maja: SaOiriiia v '1'rst VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne zrn Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. YUCOSIJIV TRAVKL DKPT. 216 W. 18th St., New York, N. Y. ja-ni. Računajo, da bo Viljemi m\ od-sto])i»Li še tekom letošnje-( <*a poletja in i«roeila vladar-j ske y>osle prestolonasledniei. Formalnost.; aplikacije rom;l!rana. Ukle-iwli so ju ki se ;ra je udeležil pole-- kra- Wv -piI v< -mlajej^iiiMftBski Joffi. Menr^ i.. Jtrinieii v Itremen I s. junija : r«uiic
  • Atui uradi. jezera, reke itd. Posamezne države 30c. Narofllom je prllUM denar, bodi si v gotovini. Money Order all po&tne xnaake pa 1 all 2 centa. Če pošljete gotovina, reki rajte KNJIGARNA ^CLAS NARODA" 216 W. 18 St., New York "GLAS NARODA" ^ pošiljamo v staro do- K movino. Kdor ga ho- S če naročiti za svoje p sorodnilce ali prijate- jj !jet to lahko stori. — 4 Naročnina za s t a r i ® stari a kraj stane $7. — V 1 Italijo lista ne poši-ljamo. i Bohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" : V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — H. 216 WEST I8th STREET. NEW YORK