Ameriška Domovi ima

fcjmMMMMA tll—HlO /Wi g
i,	AM€MCAN IN SPIRIT
J227	IN UN&UA03 oms
NO. 245
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 19, 1968
SLOVCNIAN
M0RNIN& NCWSPAPfife
ŠTEV. LXVI — VOL. LXV1
V	Bonnu premišljujejo kaj storili i zagrizene!
V	vladnih krogih pretresajo možnost prepovedi Narodne demokratske stranke, v kateri se zbirajo bivši nacisti.
BONN, Nem — Zahodni Nemci imajo svoje zagrizence na o-beh straneh, na levi in na desni. Na levi se nahajajo znani S.D.S. študentje, ki je njihov program program močno podoben programu, ki ga ima naša nova levica. Na desni je cela vrsta ostankov nekdanjih nacijonalistov, največ seveda nacistov.
Najmočnejša desničarska organizacija je Narodna demokratska stranka, kjer se zbira največ nekdanjih Hitlerjevih o-boževateljev. Ima v Adolfu von Taddenu kar spretnega voditelja in je že dosegla pri volitvah lepe uspehe, ki so začeli skrbeti tudi obe koalicijski stranki, krščanske demokrate in socijali-ste. Zato premišljujejo ta teden vladni krogi, ali bi kazalo stranko prepovedati.
Pravnih razlogov za prepoved so advokatje našli zadosti, za prepoved sta tudi vladni stranki, krščanski demokrati in socialisti. Proti prepovedi je nastopil Vodja bavarskega krila krščan-
Novi grobovi
Antonia Duša
Včeraj je umrla v Western Reserve Nursing Home 82 let stara Antonia Duša s 15625 School Avenue, roj. Kerzin v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, vdova po 1. 1937 umrlem možu Franku, mati Franka A. in pok. Margaret, 4-krat stara mati, sestra pok. Charlesa Kerzina iz Milwaukee. Vsi drugi bratje in sestre so v Sloveniji. Pokojna je bila članica Društva sv. Helene KSKJ, Oltarnega društva in Marijine legije pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Michael J. Romyak
Sinoči je umrl v Huron Rd. bolnici 72 let stari Michael J. Romyak z 912 Greyton Rd., Cleveland Heights, mož Ane in oče Dorothy Srdjak. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto.
Katarina Železnik
Nenadno je umrla na svojem domu na 1300 Crestline Ave. 78 let stara Katarina Železnik, roj. Mole na Vrhniki pri Ljubljani, od koder je prišla pred 65 leti. Z možem Frankom sta se naselila leta 1919 v Brooklynu in
skih demokratov finančni mini-1 tam odprla gostilno in restavra-ster J. Strauss, ki trdi, da ne bi cijo, kjer še danes vodi družina
bilo pametno s policijo preganjati NDP in da bi obe stranki morali potolči NDP pri prihodnjih volitvah.
Železnikova podjetja. Frank je umrl I. 1961. Pokojna je bila mati Franka, Antonyja, Richarda E., Josepha in Alice Zema,
Deklica, morilka pod dosmrtni nadzor
NEWCASTLE, Ang. — Sodile je obsodilo 11 let staro Mary Floro Bell na dosmrtno življenje Pod nadzorom in skrbstvom Zdravnikov za duševne bolezni. ^\jena soobtoženka, 13 let stara ^orma J. Bell, je bila oproščena. Ffvotno sta bili obe obtoženi, da sta iz golega uživanja umorili ^va fantiča, enega starega 4, drugega pa dve leti.
Preiskava je dognala, da je fantiča zadavila 11 let stara Ma-F. Bell sama, ki pa je imela čredno močan vpliv na svojo ^ leti starejšo prijateljico. O-“lasti nimajo nobene kazenske ^stanove, kamor bi mogli 11 let staro deklico spraviti. Ker je to doslej pač edinstven slučaj v Veliki Britaniji.
Voščite praznike svojim dragim v Ameriški Domovini!
RA(N
Milejše in deževno. Najvišja erbperatura okoli 43.
voda v sobote ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Strauss ima za svoje stališče'16-krat stara mati, 6-krat prase drug razlog: ako začne vlada j mati. Bila je članica SŽZ št. 21, preganjati s policijo in sodnijo SNPJ št. 135 in ADZ št. 48. Po-baciste, bi morala enako pošto-jgreb bo iz Ferfolia pogreb, za-pati tudi proti skrajni levici, v prvi vrsti pa proti študentom, ki se zbirajo v okviru “opozici-je zunaj parlamenta” in se izživljajo v znanih demonstracijah ha univerzah in v velikih mestih. študentovsko gibanje je že začelo pešati. Ako bi ga vlada začela preganjati, bi mu s tem Pomagala do novega življenja.
Tako trdi Strauss. Bonnska vlada bo še ta teden odločila, kaj haj stori.
Nixon bo podpiral ZN
Izvoljeni predsednik ZDA R. Nixon je tekom svojega o-biska v ZN izjavil, da bo storil vse za okrepitev te organizacije.
NEW YORK, N.Y. — Ugled Združenih narodov je v zadnjih letih postopno padal, posebno hude udarce pa je dobil letos, ko Združeni narodi niso mogli nič ukreniti v pomoč Češkoslovaški republiki, ko so vanjo vdrle sovjetsko-satelitske čete. Združeni narodi ne da niso nič ukrenili, ukinili so celo nadalj-no razpravo o tem napadu, ko se je Sovjetiji posrečilo pritisniti praško vlado ob tla. Tudi v vprašanju vojskovanja v Vietnamu so Združeni narodi brez moči, razgovori o končanju te vojne se vodijo mimo njih in brez njih.
Ko je prišel izvoljeni predsednik ZDA Richard. M Nixon zadnji torek v ZN na obisk, so ga zato prav posebno vljudno in slovesno sprejeli. Že sam njegov obisk je dvignil ugled ZN, še bolj koristne so bile za ZN njegove besede, da bo storil vse za okrepitev Združenih narodov, ko bo prevzel vodstvo Združenih držav. Združeni narodi so od Združenih držav prav posebno odvisni, saj te nosijo nad eno tretjino vseh njihovih finančnih stroškov.
Odnos med ZN, njihovim glav-
Pravda se jezi na Nixona in njegovo ‘stališče moei’
MOSKVA, ZSSR. — V Moskvi skrbno opazujejo vse, kar Nixon reče in kam gre. Vse je zapisano, vse lahko služi za gradivo za polemiko. Tako so v Moskvi tu di opazili, da je Nixon ob neki priliki govoril tudi o politiki s “stališča moči”. V naši javnosti je pomen tega stališča znan, nihče pa tej ideji ne pripisuje posebne veljave. V Moskvi so se takoj spodtaknili in jo napadli. Niso sicer imenovali Nixonove-ga imena, toda opazke so letele nanj.
Kritika je v glavnem trdila, da politika s stališča moči more le zapeljati v novo obdobje hladne vojne, ki bo še slabša in nevarnejša od dosedanjega. Stališče omogoča dalje zmeraj večje oboroževanje in jamči za konjunkturo vsaj industriji, ki dela za narodno obrambo. Zato obo-ževatelji gornjega stališča niso daleč od vojne industrije. Seveda vneto zagovarjajo politiko moči, akoravno jim je osvobodilna vojna v Vietnamu že davno dokazala, da se s silo ne da vse doseči.
nim tajnikom U Tantom in Wa-shingtonom v zadnjih letih ni bilo posebno dober, ker je Tant ponovno enostransko kritiziral Združene države v, pogledu vojskovanja v Vietnamu, nikdar pa ni imel tako ostre besede za rdeče v tej zvezi.
Preskus novega potniškega letala B-747 odložen
SEATTLE, Wash. — Prvi let novega, velikega potniškega jet letala Boeing 747, v katerem bo prostora za 360 do 490 potnikov, je bil odložen na začetek prihodnjega leta. Prvotno je bil določen za zadnji torek, na 65. obletnico poleta bratov Wright. -------------o--
SPOMNITE SE REVEŽEV!
VSE V ZNAMENJU BOŽICA
Princ Sihanuk je v Kambodži objavil, da je izpustil 11 Amerikancev, ki jih je držal od preteklega julija v ujetništvu. Vietkongovci v Južnem Vietnamu so objavili, da bodo izpustili za božič tri ujete Amerikance in vesti iz Koreje zagotavljajo, da bo izpuščeno moštvo Puebla, ki so ga Severni Korejci zajeli 23. januarja 1968.
CLEVELAND, O. — Svet prehaja v božično razpoloženje. Tako je danes prišla vest iz Kambodže, da je princ Sihanuk izpustil 11 ameriških vojakov, ki so bili ujeti v preteklem juliju, ko je njihov čoln po nesreči zaplul v kambodžanske vode na enem izmed rokavov Mekonga. Amerikanci bodo izročeni avstralskemu poslaništvu v glavnem mestu Kambodže. Južnovietnamska Osvobodilna fronta je objavila preko svojega radia, da bo za Božič izpustila tri ujete Amerikance in pozvala ameriško poveljstvo, naj pošlje svoje zastopnike za podroben dogovor o izpustitvi ujetih. Iz Seoula v Južni Koreji trdijo, da je dosežen sporazum med Združenimi državami in Severno Korejo o izpustitvi moštva izvidniške ladje Pueblo, ki so jo Severni Korejci zasegli 23. januarja letos nedaleč od svojih obal. Sihanuk je zahteval
1
Iz Clevelanda in okolice
V pet., 20. dec. 1968, bo izšla božična številka Ameriške Domovine. Naši raznašale! vam bodo dali list v roke ter vam voščili srečen božič, če boste doma. Ako boste imeli kaj zanje, jim lahko ob tej priliki izročite.
Princ Sihanuk je zahteval za izpustitev 11 Amerikancev najprej enako število buldožerjev, nato jih je bil pripravljen izpustiti, če mu predsednik L. B. Johnson v osebnem pismu jamči, da ne bodo ameriške čete več kršile kambodžanskega ozemlja. Sedaj je vse te zahteve pozabil in danes objavil, da je dal uje-t i m Amerikancem svobodo. Kambodžanske oblasti naj bi jih izročile avstralskemu poslaništvu v glavnem mestu.
Osvobodilna fronta Južnega Vietnama je objavila, da je v znak dobre volje za Božič skle nila izpustiti tri ujete Amerikance. Radio OF je objavil tridnevno božično premirje in pozval zastopnike ameriškega vojaškega poveljstva, naj pridejo neoboroženi na nek kraj 5.8 milj jugozahodno od Tay Ninh City, kake 3 milje od meje Kambodže in 30 milj severozahodno od Sai-gona, da se dogovore o izpustu omenjenih 3 Amerikancev. Če pride do tega srečanja bo to prvo ameriško srečanje na bojišču z predstavniki Osvobodilne fronte. Ameriško vojaško poveljstvo v Saigonu o rdečem predlogu ni dalo še nobene izjave.
Moštvo izvidniške ladje Pueblo je v rokah Severne Koreje od 23. januarja 1968. Združene države ne trudijo, da bi ga osvobodile, toda doslej se jim to ni posrečilo. Severna Koreja stalno
Brazilija prehaja od polovičarske na čislo dikfahiro
CLEVELAND, O. — V Južni Ameriki imajo samo štiri republike res demokratične vlade, v vseh drugih republikah je pa oblast v rokah diktatur, po večini vojaških ali vojaškim podobnih. Vendar si diktature niso čisto podobne, vsaka ima nekaj svojskega, kar jo razlikuje od drugih Tudi brazilska diktatura je bila taka. Njen voditelj je maršal Costa & Silva, ki je bil formalno tudi pravilno “izvoljen”. Pri tem pa ni odločevala svobodna volja njegovih “volivcev”, ampak zakulisni vpliv vojaških krogov. Novi predsednik je takrat tudi hotel vladati skupaj s kongresom. Pri tem je seveda računal, da se bo kongres ravnal po njegovih željah in načrtih.. V ta namen je imel v njem tudi vladno stranko s sigurno večino. Bila je torej diktatura, pobarvana s formalno demokracijo, ki je bila zelo o-mejena, vendar pa ne popolnoma zatrta. V kongresu je bila politična opozicija zastopana, seveda je pa režim po-
skrbel, da ni imela v svojem vodstvu pravih voditeljev, ker niso mogli priti v kongres. Imela je tudi pravico do kritike, toda le do meje, ki jo je diktatura določila.
Ta sistem bi lahko imenovali sistem polovičarske diktature. Narod je imel nekaj političnih pravic, toda niso mu bile zajamčene. Režim jih je lahko vsak trenutek preklical. Med take pravice je spadala tudi pravica do svobodne tiska. Seveda jim je režim vsak dan določal nove meje, kar se je velikokrat dogajalo.
Ves ta sistem je funkcijoni-ral, dokler se je diktator mogel opirati na vdanost in strnjenost vladne stranke, ki je imela v kongresu sigurno večino. Pa se je zgodilo, da se je ta večina razklala na vprašanju, ki je na njem osebno zainteresiran vsak poslanec: na načelu poslanske nedotakljivosti za vse, kar govori vsaj v parlamentu. To pravico skušajo v vseh parlamentih varovati vsi poslanci, naj pripadajo vladni večini ali opoziciji.
Vlada je zahtevali od kongresa, naj vzame nekemu poslancu pravico do r.edotakljivo-sti, ker ni ravno v spoštljivi obliki kritiziral lojake. Kongres ni ugodil vlalnemu predlogu, ker je 7> poslancev vladne stranke potegnilo z o-pozicijo.
To je bilo za geierale nekaj nezaslišanega. Za;o so sklenili, da bodo polovičarsko diktaturo spremenili v pravo. Kongres so poslali na počitnice za nedoločen čas (tiso pa poslancem odvzeli pravice do nedotakljivosti), ibenem pa z vso silo udarili p> tisku, radiju in televiziji. Nt teh področjih danes že gospdarijo vojaški cenzorji, dežda nima več prejšnje, četudi cmejene, svobode, da sliši nzlična mnenja o političnih -vprašanjih.
Seveda bodo x)časi prišle pod nož tudi drige politične pravice. Moramo namreč pričakovati, da se bdo vsaj študentje in delavci upirali novim omejitvam »vobode, na kar bo režim moral odgovori-
ti z novim pritiskom. To za Latinsko Ameriko ni nič novega, tam so take spremembe smeri v politiki že v navadi. Kočljivo je le vprašanje, kje se tak političen razvoj lahko ustavi. Med odgovore spada tudi napoved, da bo vojaška diktatura s svojo politiko zažgala državljansko vojno.
Da se vlada boji tudi te nevarnosti, je že potrdila s tem, da je spravila v zapor vse politične ljudi, tudi take, ki so ji samo nasprotovali, ki pa niso prav nič v zvezi z zadnjimi dogodki v kongresu.
Tako so v Braziliji prišli istočasno ob osebno svobodo razni politični voditelji, ob poklicno svobodo pa časnikarji vseh vrst in sodelavci na radiju in televiziji. To je pa že nekaj, nad čemur se je razburil ves svobodni svet. To razburjenje je pa zaskrbelo tudi naše državno tajništvo, ki je izrazilo strah, da utegne roditi brazilska “popolnejša” diktatura tudi nevarne posledice.
zahteva ameriško priznanje, da je bila ladja Pueblo v severnokorejskih obalnih vodah, ko je bila zasežena, in opravičilo ter zagotovilo od ZDA, da ne bodo v bodoče več kršile severnokorejskih teritorialnih voda. Washington zanikava od vsega začetka, da bi bila ladja Pueblo v teritorialnih vodah Severne Koreje, ko je bila zasežena. Trdi, da je bila ta napadena in ugrabljena na visokem morju in zato naravno zavrača vsako opravičilo. Zadnje vesti iz Seoula trdijo, da je bil sedaj dosežen sporazum in da morajo rešiti le še vprašanje načina in časa predaje 82 članov posadke Združenim državam.
Humphrey se vrasa v profesorski poklic
"SPES^*
ST. PAUL, Minn. — Podpredsednik Humphrey je podpisal oogodbe z državno univerzo Minnesote v Minneapolisu in z Macalester Collegem v St. Paulu, ki ga obvezuje na redna predavanja na obeh ustanovah. Humphreyjeva predavanja bodo obsegala poglavja iz upravnega prava. Predavati bo začel z marcem. Tako se je po 24 letih zopet vrnil tja, kjer je bil, pred-no se je spustil v politiko.
Ali bo sedaj tudi ostal pri tem poklicu, ki mu daje kar dober kos kruha? Politični opazovalci mislijo, da ne. Že ugibajo, kaj bo Humphrey napravil leta 1970, ko mu bo dana prilika, da kandidira za guvernerja v državi Minnesoti ali pa za senatorja. Naj bi kandidiral in zmagal na kateremkoli obeh mest, vrata bi mu bila 1. 1972 odprta za ponovno kandidaturo za predsednika. Nekateri politiki celo mislijo, da se je Humphrey že odločil, kaj bo storil. Sel je namenoma — tako mislijo — na univerzo, da se zopet uveljavi med študenti in inteligenco, ki se proti njemu rot politiku ni ravno prijazno obnašala.
Humphrey je takoj po podpisu pogodb šel “v levje žrelo”. O-aiskal je študente na obeh zavodih in se dolgo razgovarjal z njimi. So ga povsod prijazno sprejeli. So se odkrito razgovar-jali z njim in niso kazali zna-mv, da mu kaj zamerijo. Seveda pa led še ni prebit. Znana študentovska levica S.DjS. je že o-klicala, da bo priredila demonstracije proti njemu in skušala motiti njegova predavanja. Tako bodo morda ravno levičarski študentje pomagali, da ostane Humphreyjevo ime stalno v javnosti.
Iz bolnišnice—
Mrs. Marjanca Kuhar, 1123 Addison Rd , se je vrnila iz bolnišnice, kjer je bila operirana. Zahvaljuje se za obiske, cvetje in druga darila in za kartice. Sedaj se zdravi doma.
Letna seja—
Društvo Slovenski dom št. 6 ADZ ima jutri, v petek, ob osmih zvečer letno sejo v SDD na Recher Avenue. Po seji bo božičnica. Vse članstvo prijazno vabljeno!
Gospodinjski klub na Jutro-vem ima v nedeljo, 22. decembra, ob dveh popoldne letno sejo v SDD na Prince Avenue. Po seji bo božičnica in izmenjava dvodolarskih daril.
Asesment—
Vsa društva, ki pobirajo asesment v SND na St. Clair Avenue, bodo tega pobirala ta mesec zaradi Božiča v ponedeljek 23. decembra.
Pevska vaja—
Ta teden ima mešani zbor Korotana vajo v nedeljo ob 1.15 pop. v SND na St. Clair Ave.
Seje ne bo—
Baragov dvor št. 1317 Kat. borštnarjev ne bo imel jutri, v petek, redne seje zaradi bolezni. Prav tako ne bodo pobirali ases-menta. Prihodnja redna seja bo 17. januarja.
Letna seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima nocoj ob 7 30 svojo glavno letno sejo.
Požar v hotelu: 4 mrtvi—
Ob 6.30 zjutraj je nastal požar v hotelu A.A.N. na WT. 6 St. sredi mesta. Ogenj je zajel gornji dve nadstropji. Doslej so našli 4 mrtve.
Kritični čas mimo—
Cleveland Clinic je objavila, da se 22 let stari Wy lie Julliard, kateremu so vsadili pred dvemi dnevi srce 21 let starega ponesrečenca, počuti dooro in je že izven najkritičnejše dobe po operaciji.
Hitlerjevo “Orlovo
gnezdo” ne bo na ogled
BONN, Z. Nem. — Poveljnik ameriškega armadnega oddelka za odmor in zabavo ppok. V. Clark je uredil podzemne prostore Hitlerjevega “Orlovega gnezda” v Berchtesgadenu, kot so bili baje nekdaj urejeni, in jih je hotel odpreti na ogled ameriškim vojakom in njihovim družinam. Načrt je prišel v javnost in j,e Nemce tako razburil, da so ja opustili.
Vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil v Evropi gen. J. H. Polk je ukazal pohištvo iz ‘Hitlerjeve delovne sobe”, iz sobe “Eve Braun” in iz jedilnice ‘Mein Kampf” odstraniti.
Mejni spor Mehike in ZDA srečno končan
EL PASO, Tex. — Predsednik ŠDA L. B. Johnson je pretekli )etek z malo eksplozijo odprl tio Grande novo strugo in s em popravil mejo med ZDA in Mehiko, ki jo je napravila reka pred 100 leti in s tem povzročila :por med sosedama. Spornih 437 ikrov Chamizala je bilo vrnje-lih Mehiki.
Dogovor o tem je sklenil z Mehiko še predsednik J. F. Ken-iedy 1. 1963, sedaj je bil ta dogovore le izvršen. Okoli 5,000 ljudi, ki jih je živelo na spor-tem ozemlju, se je preselilo že <red njegovim odstopom Mehiki v druge predele ZDA.
$mmMA POifiOWl W
5H? Sl C131j* Avfi — H*nd«r»OD l-n«2» — CTtveland, Ohio 44103
NationaJ and International Circulation
?ublish»rj daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st v/eek of July Manager and Kditor: Mary Debevec
NA30CN1NA:
Ka Združene dr žive:
616.00 na leto; $S.C0 za pol leta; $5.00 za S Kb Kanado In dežel« izven Združenih držav:
618-00 na leto; 69.00 za pol leta; $5.50 za 1 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States;
$16.00 per year; $3.00 for 8 months; $5.00 for S month* Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 8 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
uniči vse cilje s svojih lastnih tal ali iz atomskih podmornic.
Vse te okoliščine so privedle opazovalce na Zahodu do mnenja, da je vest o kitajskih raketah v Albaniji vrgel v svet Belgrad, da bi obrnil večjo pozornost na važnost tega prostora in zganil tako Zahod kot Vzhod, da bi skupno nastopila in preprečila “albansko raketno krizo”. Da bi namreč namestitev kitajskih raket z atomskimi glavami v Albaniji ne bila ljuba ne Sovjetski zvezi ne Ameriki in njenim zaveznikom v Evropi, je očitno. Ameriško-sovjetska izjava za ohranitev sedanjega položaja na Balkanu bi bila Bel-gradu zelo dobrodošla! Morda bi jo mogle prinesti “kitajske rakete” v Albaniji?
V koliko je na teh ugibanjih resnice, bodo zahodne obveščevalne službe kmalu izvohale, če že niso. Verjetno ne bo treba predolgo čakati na zanesljivejše vesti o “kitajskih vojaških oporiščih”, z raketami ali brez njih, v Albaniji.
No. 245 Thursday, Dec. 19, 1968
Albanija kitajsko raketno oporišče?
rr,	.	-
Pretekli teden naj bi bil v Tirani podpisan dogovor o skupni obrambi med Albanijo in rdečo Kitajsko. Za Albanijo naj bi podpisal predsednik vlade Mehmet Shehu, za Kitajsko pa načelnik armadnega glavnega stana Huang Yung-shen. Podrobnosti o tem so bile objavljene v Belgra-du toda ne iz albanskih ali kitajskih virov, ampak iz jugoslovanskih. V Belgradu trdijo, da je Albanija pristala na to, da bodo na njenih tleh nameščene kitajske čete, da^bo Kitajska dobila v Albaniji pomorska in raketna oporišča.
V Albaniji naj bi bilo zastopstvo kitajskega armadnega glavnega stana, kitajske podmornice naj bi obiskale Valeno, od koder so se morali leta 1961 umakniti Rusi.
Ko od nikoder ni bila vest o vsebini albansko-kitajskq-ga dogovora potrjena, je začel svet ugibati o njeni verodostojnosti in zanesljivosti. Zahod je do neke mere vedno nezaupljiv do vsega, kar prihaja iz komunističnih dežel, tudi do tistega, kar prihaja iz Belgrada, ker obstoji le malo možnosti preveriti vire takih vesti in njihovo zanesljivost.
Albanija je edini kitajski pristaš v vsem komunističnem svetu, trdo, brez pridržkov zagovarja kitajsko stališče na vseh mednarodnih zasedanjih, zlasti v Združenih narodih, kjer Kitajska ni zastopana. Kitajska ji to šteje v dobro in ji je v preteklosti tudi ponovno dala gospodarsko pomoč.
Ko se je pojavila nevarnost, da bi Sovjetska zveza vdrla v Albanijo, kot je v avgustu v Češkoslovaško, je rdeča Kitajska Sovjetsko zvezo pred tem javno posvarila. V Peipingu so poudarili, da ne bodo “mirno gledali” sovjetskega napada ne na Romunijo in ne na Albanijo.
Sovjetska zveza nima neposredne kopne zveze z Albanijo ne preko svojega ozemlja in ne preko satelitov. Med Bolgarijo in Albanijo ležita namreč jugoslovanska Makedonija in Kosmet. Da bi Sovjeti vdrli v Jugoslavijo, ni verjetno, pa naj se na Belgrad še tako jezijo. Jugoslavijo je Moskva odpisala že pod Stalinom in se zaveda, da bi vsak vojaški nastop proti njej bil zelo tvegan. Seveda se Moskva ne boji jugoslovanskih oboroženih sil, te bi bile naglo ukročene, če bi se sploh hotele boriti proti “matjuški Rusiji”, nevarnejši bi bili mednarodni zapletljaji. NATO je pretekli mesec povedal glasno, da je “zainteresiran” na Jugo-slaviji.
Sovjetska zveza nastopi lahko proti Albaniji neposredno z morja, toda tudi tak nastop bi bil hudo tvegan. Sovjetska zveza nima za take operacije dovolj primernih ladij, nima pomorske pehote in tudi ne pomorskih oporišč v bližini, iz katerih bi lahko tak nastop proti Albaniji podpirala.
Črno morje zapirajo Bospor in Dardanele, ki so v turških rokah, pot iz Baltika je dolga in vodi skozi Skagerak in Gibraltar. Zahodne sile lahko to pot vsak čas presekajo, če jim sovjetski podvigi niso po volji. Da ne bi bili po volji vsaj Italiji in Grčiji, je očitno. Ker sta ti dve obe članici NATO, bi bila ta takoj zapletena v zadevo.
Če upoštevamo vse to, je komaj možno računati na kak vojaški nastop Sovjetske zveze proti Albaniji, pa naj ta še tako kriči! Če torej ni nobene prave nevarnosti, čemu torej posebno varstvo?
Albanijo bi lahko ogrožale seveda tudi Italija, Grčija in Jugoslavija, toda nobena od njih trenutno ne kaže kakih takih namenov. Tudi bi bil vsak kitajski nastop proti njim v korist Albanije nemogoč, ta je možen le proti Sovjetski zvezi.
Čemu naj bi torej Kitajci vozili v daljno Albanijo svoje vojaštvo, čemu naj bi plule tja njihove podmornice, čemu nosile tja kitajske rakete? Kitajska ima v tem delu sveta komaj kake interese, če izločimo njeno željo po širjenju komunistične revolucije. Vse njene vojaške sile v Albaniji bi bile izpostavljene popolnemu uničenju v vsakem oboroženem spopadu, ker nimajo od nikoder možnosti dobiti podporo. Kitajska bi jih mogla čuvati le z grožnjo atomskega napada na državo, ki bi jih ogrožala.
Za enkrat razpolaga kvečjemu z raketami na srednje daljave, ni pa še gotovo, če ima za nje atomske glave. Poročila iz držav, ki imajo svoja zastopstva v Kitajski, trdijo, da se Kitajci zelo prizadevajo, da bi zgradili čim preje uporabne medcelinske rakete. Napovedujejo, da bodo prve preskusili nemara že prihodnje leto. Prav tako naj bi Kitajci pospešili tudi proizvodnjo samega atomskega orožja, ki sta jo zavrli na eni strani Maova proletarska kulturna revolucija s svojimi zmedami, na drugi pa menda velika atomska eksplozija na preskuševališču atmoskega orožja decembra 1967, pri kateri naj bi našla smrt večina strokovnjakov.
Če so Kitajci tako daleč v razvoju svojih raket in a-tomskega orožja, kot pravijo ta poročila, potem res ni razloga, da bi pošiljali svoje rakete v Albanijo in jih tam postavljali ter izpostavljali nevarnosti, da padejo v tuje roke. tem in °neni. To pa ustvarja Amerika je vse rakete na srednje daljave, ki jih je imela v razne godlje, da jih nikdar ne Veliki Britaniji in Turčiji, že davno umaknila, ker lahko !zmanjka- Te povzročajo oblačne
Pismo Vrhenškega (jHH Tineta
Waukegan, 111. — Koncem tedna, v katerem so se vršile volitve, smo se razgovarjali v našem narodnem hramu na Deseti o volitvah, kako so izpadle. Vsak izmed nas je imel kaj za kritizirati, kar ni nič čudnega, ker je toliko raznih političnih zmešnjav, takih in takih, med nami. Največ seveda političnih zmešnjav, pa tudi drugih ne manjka.
Pri razgovarjanju smo se spogledavali in na obrazu skoro vsakega je bilo čitati vprašanje, kaj imamo zdaj pričakovati v dodočnosti prihodnjih štirih let. Drug v drugega smo upirali oči, kaj bo kateri izmed nas k temu rekel. Omenjali smo vzroke in razloge za vse, kar in kolikor je dobrega med nami, pa omenjali tudi vzroke, zakaj je toliko slabega in toliko nezadovoljnosti v naši Ameriki. Slednje, zakaj toliko nezadovoljnosti, je najbolj pojasnil mladi rojak, ki je v službi doli v Velikem Chicagu pri uglednem z a v a r o valninskem podjetju.
O gospodarskem življenju je zanimivo razlagal in dejal, da je podobno našemu človeškemu življenju. Danes zdravje, sonce sije, vse lepo kaže ... Jutri o-blačno, sonca ni — kislo vreme.
Tudi v gospodarskem življenju je tako. Delamo načrte, po istih in z istimi poženemo v pogon vse, kar smatramo in sanjamo, da bi rodilo uspehe. Pa pride- kaj vmes in začne se krhati in namesto uspehov nam taki načrti rodijo neuspehe. Tisto, kar “pride vmes”, povzročamo ljudje sami in največkrat se ne zavedamo, zakaj in kako. Namesto uspehov žanjemo krize, krivde za to drugega.
“Veste,” je poudaril,, “ljudje smo sanjači! Preprosti, povprečni človek sanja po svoje in dela načrte. Izobraženci pa po svoje. Včasih sanjavi računi dobro, včasih slabo.
Vse to lahko sami vidite. Ob
, dneve gospodarstvu in politiki. | Nastane nekaj časa prosperiteta fin tisti s prejšnjimi izkušnjami jv kislih časih zbirajo in na kupčke nosijo. Pa pridejo novi rodovi, katerim v glavah brnijo druge strune, pa vse kupčke izravnajo in s svojimi novimi sapami vse razpihajo, na vse strani in kraje. Predno se zavejo, kaj delajo in počno, jih pa že nove gospodarske krize opozarjajo in ščipljejo. Tako gre od roda do roda. Tudi zdaj ne bo nič drugače, počakajte, pa boste videli, če imam v tem prav ali ne?” Tako je nam razlagal mladi rojak. Takih je malo, sem sam pri sebi dejal. Ne samo, da skuša, ampak precej razume, zakaj vedno toliko gospodarskih težav med nami. Da bi le bilo med nami več takih, da bi znali prav gledati v bodočnost. Ne imeli bi toliko sitnosti, kakor jih imamo.
* NEKAJ O VREMENU, NARAVI IN NJENIH MUHAH. — Po sezonskih predpisih in merjenju časa je jesen še vedno med nami. Njena najemninska pravica se bo iztekla letos 22. decembra. Sicer se ji je zadnje tedne precej mudilo. Vse je uredila, najprvo vse, kar je bilo zelenega je porumenenila in porjavila, nato odpihala z drevja in rastlin listje, tako da bo imela vse v redu, ko bo uradno priplesala naokrog teta Zima. Jesen bo naložila vse na svoj voz in se odpeljala doli proti Mehiškemu zalivu in Panami. Mi, ki bomo tu ostali, se bomo morali pa privaditi, če se hočemo ali ne. Navadno je rada neusmiljena.
Nedolgo tega sem bral zanimiv opis direktorja francoskega vremenskega urada La Bornier-ja o letnih časih in sezonah. Zanimivo. Morda bo tudi nekatere čitatelje A.-D zanimalo, kaj pravi La Bornier o tem. Takole začne: “Red letnih časov večkrat skoči iz svojega tira. Včasih imamo mile in kratke zime, včasih dolge in ostre. Tako tudi prav vro-
ča poletja, včasih hladna in pa zvračamo drug na j kratka. Seznam zadnjih 750 let
pripoveduje, kakšne letne sezone so imeli v Evropi. To povedo izvlečki iz starih zapiskov in se glase:
Zima 1. 1186 je bila skoro brez izpadejo vsakega mraza, krokarji in drugi ptiči so gnezdili že meseca decembra. Meseca januarja je začetku leta napovedujejo eko^že cvetelo sadno drevje in feb-nomi, politikarji in drugi, kako ruarja je bilo na jablanah že
videti plodove. Konec maja so želi in prve dni avgusta je bila trgatev. Poslecica te nenavadne zime je bila slrašha kuga, ki je v srednji Evrcpi pobrala veliko ljudi. Podobna zima je bila tudi leta 1229, ko so že o božiču cvetele vijolice. Leta 1241 so imeli meseca marca že zrele češnje in pozimi leta 1217 je drevje nanovo ozelenelo. Leta 1538 so bili meseca decenAra in januarja vsi vrtovi v cvetju in o novem letu So trgali vijolice.
Tudi v letin 1582, 1588, 1607, 1609 in 1617 ni bilo zime. O božiču 1624 so cvetele vrtnice in breskve, leta 1720 pa so v zimskih mesecih cvetele češnje. Na-daljne mile zine so bile v letih 1792, 1795 in 1796. Januar 1804 je bil tako tojel, da so cvetele jelše in leske h so se prebudile
žuželke iz zimskega spanja in se spreletavale v soncu. Leta 1807 niso imeli zime in tudi v letih 1816 in 1834 je bilo pozimi tako toplo kakor druga leta spomladi. Zelo mile iso bile zime tudi 1873, 1882, 1895 in 1896, tako da so hodili ljudje v poletnih oblekah.
Seveda pa pozna statistika tudi nasprotno skrajnost, ko so bile zime skrajno ostre. Tako je bilo v letih 1407, 1513 in 1555. Najhuje je bilo pozimi 1740, ko je kazal toplometr 75 stopinj pod ničlo. Ta sibirski mraz je trajal 16 tednov. Ljudem so na prostem takoj zamrznile nosnice in sapa iz ust se je spreminjala v leden steber. Kaplja vode in slina sta zamrznili v zraku,
Romanje ameriških Slovencev po Evropi
II. New York — Lizbona — Fatima
(Nadaljevanje)
Četrtek, 6. junija 1968:
Po ogledu Aljustrela, domače vasi treh fatimskih pastirčkov, smo se vrnili v hotel na kosilo in obenem večerjo. Rev. Godina nam je sedaj opisal naš večerni program. Imeli bomo slovensko sv. mašo v kapelici prikazovanj, ki je na trgu pred baziliko. Ta kapelica je zgrajena točno na kraju, kjer so pastirčki videli Marijo. Otrokom se je Marija
vedno prikazala nad majhnim predno sta padli na tla. Tudi v hrastom, ki je rastel na kraju, zakurjenih prostorih je bilo še(kjer je sedaj kapelica, približno zelo mraz. Pivo v sodčkih je v sredini dolinice Cova da Iria. zamrznilo tudi ob vročih pečeh.'p0božni Portugalci so trgali ve-Zemlja je zamrznila dva vatla'jico za vejico, dokler od hrastiča globoko, tako, da slednjič mrt-jni ostalo nič več. Na mestu, kjer vih niso mogli več prav pokopa-, je tedaj rastel hrast, je danes po-
vati. Še sredi maja je bila gruda J stavljen kamenit steber, ki stoji troško vero v njeno pomoč so se
na njivah zamrznjena. Vse vode so zamrznile skoro do tal, tako da so ribe pomrle in postale trde ko kamen. Posledice takih hudih zim so bile mnogokrat bolezni in stiske ter velika draginja.
Podobne skrajnosti beleži zgodovina tudi o poletjih. Leta 1132 je bila vročina tako silna, da so nastale na zemeljski površini široke in globoke razpoke in so ljudje skoro obupali, reke in vodnjaki so se posušili. Leta 1152 so mogli na soncu v pesku kuhati jajca. Poleti 1303 in 1304 so usahnile skoro vse reke in močvirja ter so hodili ljudje peš celo čez Donavo in Reno. Še hujša je bila suša v Evropi 1. 1556, tako da je grozila lakota in draginja. Leta 1717 od aprila do oktobra ni padla niti kaplja dežja. Žito na poljih je zogljenelo, na namakanih vrtovih je pa drevje v. drugo cvetelo. Tudi 1. 1746 ni deževalo več mesecev in vročina je uničila žetev. Nič manj vroča in suha šo bila leta 1748, 1760, 1767, 1778 in 1788. Leta 1818 so zaradi vročine zaprli gledališča in 1. 1835 se je posušilo veliko rek. Leta 1842 je suša uničila vso krmo in kmetje so morali prodati živino za vsako ceno. Tudi leta 1893 je bila velika suša in vročina.”
V našem stoletju smo istotako doživeli že razne nenormalne zime in poletja.
Za letošnjo zimo napovedujejo, da bo precej podobna lanski. Ko se bo pa poslavljala v marcu in aprilu, pa pravijo, da bo nam pokazala svoje zobe. Tako nekateri vremenski preroki. Bomo videli, če bodo imeli kaj sreče s svojimi napovedmi.
Pozdrav vsem!
Vrhenšk Tine
¥ Kodeljo popoldne k Igriji Vnebovzefi
bodo rodile gospodarsko skozi leto “češnje in hruške”. Pa poteče nekaj mesecev, pa vse joče in toži, da denarja manjka za to in ono. Kam seči ponj? V žepe d a v k o p 1 ačevalcev! Vrabci in škorci ne plačujejo davkov, četudi po naših poljih proso zobljejo. Oni se razumejo na drugačno demokracijo — ki ji je ime “dajmokrast”, katera beseda se izgovarja in piše malo drugače, to po določilih njihove cirilice”. Ko je toliko zmešnjav in zmot na svetu, si je res težko drugače misliti, kakor da imamo ljudje v političnih in takih ozirih vsak neko svojo “cirilico”, s katero vsak po svoje tolmači svoje načrte, svoja mišljenja o
CLEVELAND, O. — Koncert domačih, splošno priljubljenih božičnih pesmi bomo izvajali člani zbora Ilirija ob spremljavi orgel. Božične skladbe prvih mojstrov: Tomca. Kimovca, Mava, Hladnika in Adamiča se bodo vrstile in nas uvajale v božično razpoloženje.
Nič ni lepšega in milejšega, kot je slovenska božična pesem. Očetje in matere, pripeljite svoje otroke, mladenke in mladeniče, da bodo spoznali naš Božič v prazničnem petju. Je tako močno in lepo, da bo vsakogar prijelo, vplivalo na vse. Naš izraz angelske glorije je, naš slavospev odrešenju in božji ljubezni. Pojemo zato, da bi čim bolj in čim lepše Boga ljubili v vsem življenju. Zberimo se v nedeljo, dne 22. decembra, popoldne ob štirih pri Mariji Vnebo-vzeti na Holmes Ave.
'Vse verne Slovence in ljubitelje naše pesmi vabimo
Vaši cerkveni pevci ------o------
V kvadratnem razmerju
Če razširimo cev na dvojni premer, jo povečamo štirikrat.
blizu oltarja v kapelici prikazovanj.
Že pred napovedano uro šv. maše si je šla večina od nas o-gledovat baziliko prikazovanj in njeno okolico.
Ime doline Cova da Iria, ki je sedaj pravzaprav en sam velikanski trg, je po ljudskem izročilu vzeto po Sv. Ireni (portugalsko Iria). Dolina je kake dve milji zapadno od vasi Fatima. Izročilo pravi, da je sv. Irena, mučenica, živela v tej dolini kot puščavnica. Še druga Marijina svetišča najdemo nedaleč od tu. Komaj osem milj zapadno od Cova da Iria je znan samostan Batalha, ki ga je dal zgraditi portugalski kralj Joao I. v zahvalo za zmago nad španskimi okupatorji njegove dežele leta 1385. Čeprav zgleda kraj prikazovanj na prvi pogled pust, reven ter svetu odtrgan, je vendar povezan z versko globokimi dogodki na Portugalskem ter nam šele sedaj postane razumljivo, zakaj si je Marija izbrala prav ta kraj za svoja prikazovanja.
Pot od hotela do bazilike je peljala skozi olivne nasade, ki segajo prav do zidov bazilike. Razgled od pročelja bazilike, kamor smo najprej prispeli, je prav veličasten. Bazilika je zgrajena na nekoliko vzvišenem kraju nad dolino Cova da Iria. Od tukaj se lepo vidi po celem trgu, kjer se ob velikih slovesnostih zbere več kot milijon ljudi. Ob pogledu na ta trg so nam v duhu pred oči stopili vsi tisti tisoči, ki so se kdaj prišli poklonit Gospej fatimski. Bili so revni in bogati, zdravi in bolni, vladarji sveta in preprosti ljudje, duhovniki in škofje, da, celo sam sv. oče Pavel VI. je poromal na ta kraj. Vsak je prišel, da-po svoje počasti fatimsko Marijo in ji potoži svoje težave in jo poprosi za uslišanje svojih prošenj. Tudi mi smo se sedaj pridružili v duhu tej množici, kajti vsak izmed nas je nosil v svojem srcu tihe in skrite misli in želje za fatimsko Gospo.
Nad Serra da Aire se je začelo sonce počasi nagibati. V dolino Cova da Iria so se skoraj neopazno priplazile prve večerne sence. Dolino, ki tvori velikan-
ta dan ni bilo nobenega večjega praznovanja ter smo imeli kapelico na razpolago za sv. mašo in molitve. Kapelica sama je zelo majhna. Je brez sten, razen okoli majhnega oltarja, tako da streha varuje kraj prikazovanja le pred dežjem in močnim soncem. V majhnem prezbiteriju v kapelici je komaj prostora za mašnika in ministranta. Oltar sam krasi originalni kip fatim-ske Matere Božje, ki naj bi predstavljal Marijo tako, kot se je prikazala trem pastirčkom.
Naša skupina romarjev se že začela zbirati v kapelici. Rev. J. Godina je bral latinsko sv. mašo. Stregel mu je pa Mr. Tekavec iz Euclida. Prvi sv. maši je sledila druga v slovenskem jeziku, ki jo je daroval Rev. Leon Kristanc iz Kalifornije. Med branjem sv. maše je romarska srca prevzela slovenska pobožnost in vdanost zavetnici slovenskega naroda. Vsi romarji so prejeli sv. obhajilo. Z navdušenjem in z o-
ivrstile Marijine molitve in pesmi. Iz majhne kapelice v sredini fatimskega trga je mogočno 'zadonela po dolini Cova da Iria slovenska nabožna pesem tako, da so ji prisluhnili celo domačini in drugi romarji, ki so se ob istem času mudili na trgu bazilike. Iz enega izmed samostanov so se po trgu sprehajali menihi in njihovi semeniščniki. Ob slovenskem petju pa so skoraj vsi krenili proti kapelici in se ustavili pred njo ter nas ves čas našega petja poslušali. Posebno pozornost je vzbudilo petje lav-retanskih litanij, ki jih je z močnim glasom po končani sv. maši začel Rev. Kristanc z gorečim “Gospod usmili se!” Skupina drugih romarjev je sedaj še bolj narasla in pazljivo sledila prav do zadnjega “Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta!” Po končani pobožnosti je več tujcev stopilo bližje in povpraševalo, v kakšnem jeziku pojemo. S posebnim ponosom smo se ob tem trenutku predstavljali, da smo Slovenci.
Na trgu bazilike in okrog kapelice prikazovanj je skoraj vedno nekaj romarjev, ki molijo in prosijo Marijo, naj jih usliši. Nekateri prizori so prav pretresljivi. Okoli kapelice je zgrajen pločnik. Videli smo pobožnega romarja, ki je ves čas med našimi molitvami, petjem in mašama in še potem molil rožni venec in po kolenih drsel po tem pločniku okoli kapelice. Na o-brazu se mu je brala globoka vera in zaupanje v Mater Božjo. Vsega skupaj je na kolenih pre-drsel in premolil neprestano skoraj tri ure.
Še preden je bila naša pobožnost končana, je med molitvijo rožnega venca in petjem priromala h kapelici skupina portugalskih otrok s svečkami v rokah. Iz mladih obrazov, ki so jih v temi obsvetljevali trepetajoči plamenčki svečk, je sijala nedolžna in neoskrunjena otroška vera. Velike otroške oči, ko čisti biseri, so gorele v trdnem zaupanju do fatimske Gospe-Nekaj korakov pred kapelico se je skupina zgrnila okoli velikega svečnika, kamor je vsak o-trok postavil svojo svečko. Sveč-ni je sedaj zagorel kot velika
ski trg pred fatimsko baziliko, baklja, kot en sam mogočen
plamen. Tudi mlada srca so združena pela in molila kot z eno samo veliko prošnjo. Samo zbor angelov bi zmogel bolj globoko in močno vero in zaupa* nje. Duh božje pričujočnosti je zavladal nad dolino Cova da Iria.
Iznad Serra da Aire je zapihal hladen večerni veter. Svečke so dogorevale. Otroci so še zapoll poslovilno pobožno pesem. Nad fatimski trg pa se je zgrnil noč'
obdajajo od dveh strani povezane vrste stebrov, ki se kot dve veliki roki raztezajo od obeh strani bazilike in se končno združijo s samostani, bolnicami in drugimi stavbami, ki so zgrajene ob robu doline na obeh straneh. To stebrišče, ki je zgrajeno tako, kot bi hotelo objeti velik trg pred seboj, močno spominja na trg sv. Petra v Rimu in na kolonado ob obeh straneh tega trga.
V kapelici prikazovanj, ki je ni mir. najbolj sveti kraj na tem trgu, se je medtem pripravil Rev. Jože Godina za daritev sv. maše Skoraj za vsako najmanjšo slovesnost je potrebna za maševa-nje v tej kapelici rezervacija.
Sreča nam je bila mila, kajti na
Tone Arko (Dalje sledi)
Natolcevanje
Če bi moški res imeli rajše plavolaske, bi v šestih tednih izginile vse, rjavolaske!
I1. S. FIN2GAR:
MIRNA POTA
Nazadnje se mu je pa zazdelo, da bi 'a Mara izmed vseh žensk, ki jih je srečal po Irmini smrti, Vendarle edina, ki bi si ji upal reči: Mara, bodi moja, samo moja do smrti. S to sodbo v duši je Prišel do lovske koče in krepko Potrkal na vrata.
Tila se je naglo zbudil in mu
odprl.
“Dober večer, Tila!”
“Tak ste le prišli. Dolgo vas ni hilo. že sem mislil, da se je tista vaša turistovka morda podrič-nila po Steni in ste jo morali Prenašati.”
“Nič tega ni bilo, Tila. Vse je šlo po sreči. Tudi jaz sem prilepi na vrh Triglava in od tam na Bohinj nazaj. A me je zdelalo, da imam za zmeraj dovolj. Prestar sem.” . ~
“Kaj bi tisto; Nič niste pre-stari. Utrjeni niste. Večno sedenje v pisarni vas je pomehkužilo. No, kaj bi večerjali? Ajdove žgance imam in mleko. Ali bi?”
“Prilegli se mi bodo. Le daj jih.”
Med večerjo je Pvudi lovcu vse nadrobno razložil o pleži, o nevihti in poviševal Maro do ne-kos. Tila ga je radoveden poslušal in slednjič dejal: “Ko ste °dšli, sem se zelo pokesal, da se vam nisem ponudil za nosača. Ali veste, da nisem bil še nikdar na Triglavu? Po gorah tu na-°krog poznam vsako skalo, na Triglav nisem še zašel. Škoda, da sem zgrešil to lepo priložnost.” Ko sta še pobesedovala, je Tila nnrenil, da pojde zjutraj še pred hiiem na počak tistega starega Srnjaka. Gospod naj pa poleži, *la se pošteno odpočije.
Rudi je zlezel v podstrešno sobico na svoj pograd, hitro zaspal In spal, da je bilo sonce že visoko, preden je prilezel k ognjišču, kjer ga je ob žerjavici čakal Zajtrk. Dr. Slak si je med jedjo l^ko izračunal, da se mora vsaj v ponedeljek vrniti v Ljubljano. ^Zel je škatlico in mrežico in šel v macesnje na planinske kozlič-^e- Posebne sreče z lovom ni Anel. Ujel je le dva hrošča, a š°li jih je obljubil pet. Vsak ^an je potem stikal za njimi, Uspeha ni bilo. “Preveč mislim na Maro, zato mi živalce nalašč nagajajo,” je sam sebi oponesel *n se zasmejal.
Zadnje tri večere sta z lovcem, posedela ob ognjišču. Dr. ^ak ni mogel drugače, kakor da v pogovor, kjer je le mogel, vtaknil Maro in lovcu kaj povedal o njej Tila, prebrisanec, ga s priprtimi očmi opazoval, f^av nalašč mu je povedal, da je nil, ko je doktor plezal z Maro P0 Triglavu, na obisku na Polj-s^i planini. “Veste, tam je letos °hiembe vredna majerica Mariin- Omožena je, a je dedcu ušla lh se zadala za v planino. Ali ni
nudno?”
“Mar sta se sprla?” llOh, ne. Sama mi je takole Povedala: ‘Veš, vsak dan sem jo pobila pod nos, češ rajnica je ta-nole skuhala, rajnica je koscem ^akole malico pripravila, rajnica ^ vselej prva vstala, da sem iz Postelje kar k zajtrku sedel, no
Sama bova in tedaj naj se odloči. Resno in moško jo poprosim za roko in potem, kar bo, naj bo.
(Dalje prihodnjič.)
ščev, napolnil oprtnik z ostalo ropotijo in se pripravil na slovo od koče in Tila. Zvečer mu je lovec zatrjeval, da mu bo hudo dolgčas po njem. Vabil ga je, naj se še kak dan, če bo utegnil, oglasi in ga obišče. Ob sončni jeseni je hoja bolj prijetna ko v poletni vročini.
Rudi mu je zatrdil, da to ni izključeno. Morda pripelje s seboj, če bo hotela, tudi tisto slavno plezalko.
“To bi bilo posebno imenitno. Dekliča bi zares rad poznal.”
Ko je zjutraj Slak lovca pošteno nagradil, mu je Tila s silo izpulil oprtnik in mu ga ponesel več ko pol poti. Rudi je s tem svoj dopust “zašpilil”, kakor mu je rekel Tila ob slovesu.
Dr. Slak je potem dva večera presedel doma, preden je staršem vse povedal o svojih prelepih počitnicah. Sklenil je, da o Mari ne bo govoril. Ali kaj, ko je je bilo vse srce prepolno. Bistre mamine oči so ga malce priprte opazovale. Nič, ni rekla njemu, a očetu je po Rudijevem odhodu namignila: “Oče,' ali se ti ne zdi, da se je Rudi ob Mari nekoliko osmodil?” “Naj se. Njenega očeta sem dobro poznal, tudi o njej ne slišim Žale besede. Pustiva ga, naj izbere in se odloči, kakor mu je prav.”
Dr. Slak Mare v Ljubljani ni videl, čeprav je nalašč opoldne šel dvakrat mimo hiše, kjer je bila v službi. Ni si mogel pomagati. Dolgčas mu je bilo po njej. V soboto pa je dobil od nje povabilo: “Vreme je krasno. V nedeljo pojdem k Sveti Katarini po pravi um in pamet’. Ali se mi pridružiš? Na svidenje ob sedmih na postaji!”
Svetnik dr. Slak je drobno pisemce dvakrat prebral. V nedeljo je bil ob štirih pri ‘jagrski’ maši, potem je šel domov po nahrbtnik, ki si ga je že zvečer dobro založil s prigrizki, in bil pol ure pred odhodom vlaka že na peronu.
Tako se je začelo. Izletela sta vsako lepo nedeljo drugam. Opazovala sta po hribih počasno ru-menenje listja, pozlačenega od sonca. Po poljih so njive dišeče ajde belino cvetja že prebarvale na rjavo. “Glej,” je zapela Mara: “Po polju pa ajda zori, ajda zori.. . Pogovarjala sta se in se nikoli naveličala. Rudi je občutil, da je tako navezan na Maro, da ne more več strpeti. Sam se je že odločil. Tudi Mara se mora. Na nobenem izletu pa z odločilno besedo ni mogel na dan. Zato si je po dolgem takole izmislil: K sebi na obed jo povabim. Na zmenke v krčmo ali v kavarno noče in noče. Torej kam? K meni, ko imam svoje gbspodinjstvo.
Ikm® pri SšfC
CLEVELAND, O. — Božičnica se je zelo dobro obnesla. Frank Cerar je preskrbel lepe filme in užitno glasbo. Majda Melaher in njene pomočnice so okusno pripravile mize in prigrizek. Mali dobitki so bili otrokom v veliko veselje, med tem ko so mladi starši malo pokramljali.
Smučarji, začnite mazati smuči, čez praznike bo morda prilika za Alpine Valley kakšen sobotni večer.
Šahisti se tudi lahko zdramite. Sliši se šepet o velikem brzo-poteznem turnirju po Novem letu.
Seveda rezervirajte si soboto, 11. januarja 1969, ko se bomo imeli priliko zavrteti na zimskem večeru SSK.
Kegljanje je po zadnjih tekmah:
Ime	Dobili	Izgub'
Muškaterji	44	19
Kranjci	40 V2	22V2
Lovci	38 Vz	241/2
Gorenjci	38	25
Cigani	38	25
Vinopivci	34	29
Hribovci	34	29
Tigri	32	31
Hribolazci	31	32
Živali	29	34
Roparji	29	34
Samarijani	27	36
M & C	25	38
Asi	25	38
Skale	23	40
Vandrovci	16	47
BODICE SSK
•SAMARIJANOM”:
Prvič navajam zdaj vaše ime, če ne vara občutek, na boljše vam gre.
‘CIGANOM”:
V navadi je, da ste pozimi skriti, toda letos ste — med favoriti.
‘ROPARJEM”:
Mar premalo ropa ste nabrali — zdaj kradete celo na “skali”.
“HRIBOLAZCEM”:
“Hudourniki” so v planini, raj’ ostan’te v dolini.
Hribovec
Rdeči še vedno močni v Južnem Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — V zadnjih tednih so krožile razne vesti, tudi iz poluradnih virov, da so rdeče oborožene sile v Južnem Vietnamu tako oslabljene, da niso sposobne začeti nobene obsežne nove ofenzive. V zadnjih dneh so ameriški vojaški krogi to mnenje zavrnili.
Podrobna proučitev vseh razpoložljivih podatkov je pokazala, da ima Severni Vietnam v Južnem Vietnamu, v Kambodži in v Laosu še vedno od 140,000 do 160,000 svojih vojakov. Poleg
ib
tako dalje, dokler se nisem
*ste njegove raj nice naveličala, Pobrala svoje reči in šla. Tila, ^saka je neumna, če vzame sta-^Sa vdovca.”
Lovec je pobrskal po žerjavici 1? Priložil nanjo suhih trsk. Dr. j Lk je pomolčal, nazadnje pa ve zinil: “Ali si hotel mene pou-
. 'Le, ne, gospod doktor. Kar ako sem povedal, ker je Marina Wavdanska ženska, kakor jih je ’halo.”
S tem jima je pogovor potekel. ^egla sta. A dr. Slaku je ta Majina zgodba še dolgo brnela po Slavi.
M nedeljo popoldne je pospravi svoj plen metuljev in hro-
Tretja Grabnarska nagrada je bila podeljena Francitu Perčiču. Za to zaželjeno nagrado je zaigral 213 igro in 596 serijo. Kar tako naprej, Franci! Ta velika serija je pripomogla Ciganom samo do petih točk nad Gorenjci.
Majda Lončar je s 185 igro in 487 serijo pomagala rešiti M & C skupini tri točke od Asov. Živali so ugrabile pet točk Tigrom, ko je Tommy Sejnowski zaigral 209 igro in 507 serijo. Milan Pe-zerovič je vodil Muškaterje v ostri bitki s Kranjci k zmagi, ko je zaigral 160-162-164 igre. Cvetka Ovsenik se je s 445 serijo pridružila Margit Graj žel na prvo mesto v ženski povprečnosti.
V bitki planincev so Hribovci prišli dč petih točk od Hribolazcev. Vandrovci in Skale pa še vedno trdno tičijo na svojih mestih. Skale so presenetile Roparje v prvi igri, Vandrovci pa Vi-nopivce.
Čestitke Roparjem, ko so dvignili svojo skupinsko povprečnost nad 500.
Na svidenje!
Grabnar
V hlag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA in STAREGA OČETA
Joseph Pozelnik
ki je umrl 19. decembra 1953. leta.
Petnajst let je že minilo, odkar si Ti zapustil nas, odkar Te groba tema krije.
A Tvoj spomin še zdaj živi, iz večnosti ljubeče sije.
A raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, veselje večno uživali! .
Žalujoči:
ANGELA — soproga EDWARD — sin ANGELA — hčerka MARY — snaha DONALD ŽNIDARŠIČ — zet in vnuki.
Cleveland, O., 19. decembra 1968.
Lepo božično darilo !
A?i imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki na dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako, to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
KUPO N

Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime
cesta
mesto in država .............
Za to darilo pošiljam znesek $.
Moje ime je .................
Moj naslov je ...............
mesto in država .............
TRGOVINA ODPRTA DNEVNO: V MESTU OD 9:30 DO 9 ZVEČER PODRUŽNICE DO 10. ZVEČER,
OB PETKIH & PONEDELJKIH DO 11. ZVEČER ....
MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
MAY'S ^ BASEMENTS
Razkošna darila po nizkih cenah
Moške
darilne
half©
v 3 nizkih različnih cenah
sin A
9
M
Pralna, kosmatena rejon fla-nela. Križasti vzorci. Tudi bombažaste halje, težke, pralne, s šalastimi ovratniki.

2
.89
Dolge halje'iz umetne svile s kontrastnim obšivom. Naškro-pljeni vzorci v modri ali vinski barvi.
sin c
12
.98
Razkošni jopiči za počivanje iz bombažnega korda ali rejon acetatnega brokada. V rdeči, modri, vinski barvi. Salasti ovratnik.
rfis® prikazane; sfefg®
moške halje iz hombažaslega korda
10”
Velik šalasti ovratnik, žepi. Pralne. V modri ali vinsko rdeči barvi. Zelo dolge halje obhlapno krojene za večje udobje.
Majhne, srednje in velike mere v skupini.
KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL, V VSEH 7 TRGOVINAH
tega je v Južnem Vietnamu še ni urad za zdravstvo je objavil okoli 40,000 domačih Viet Kong podatke, ki odkrivajo, da pride čet. Skupno razpolagajo rdeči povprečno na vsako osebo v naši torej še vedno z blizu 200,000 deželi letno 1,500 funtov raznih
možmi, kar je dovolj za novo obsežno ofenzivo, če se seveda za njo odločijo.
Letno 1,500 funtov odpadkov na osebo v ZDA!
WASHINGTON, D.C. — Zvez-
Moški dobijo delo
Strojniki dobo delo
Izdelovalci vijakov, vajenci za izdelavo modelov in kalupov, oskrbniki orodjarne. Kličite za sestanek: 292-5900.
odpadkov, trdnih, tekočih in pli nastih.
Kako te odpadke uničiti, oziroma jih odstraniti, ne da bi pri tem še bolj onesnažili zrak in vodo, je eno najtežavnejših vprašanj moderne industrijske družbe. Z njegovim reševanjem se ubadajo prav tako vztrajno in skrbno v Evropi kot pri nas.
Stanovanja v najem Eno 3 in pol sobno stanovanje z kopalnico zgoraj za 1-2 oseb in eno 3 in pol sobno stanovanje z kopalnico spodaj za 1 osebo, vse na novo predelano in dekorirano se odda mirnim ljudem na Norwood Road, kličite 361-5584.
-(246)
MALI OGLASI
V najem
pet sob, zgoraj v’ Collinwoodu
American Screw Products Co. $80.00. Kličite KE 1-7131.
		
(246)
(245)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	IV l-MSl
V najem
Oddamo 5 sob in kopalnico zgoraj na 1262 Norwood Rd., najraje odraslim. Najemnina $55.00. Kličite 729-7559.
—(247).

Jerzy 2ulawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Srečna ženska!
Na prehodu med Goldschmid-tom in Barrowom, 1G1. ura popoldne, četrti dan.
Borim se z zadnjimi silami proti utrujenosti, ki me vedno huje premaguje. Bolan sem, pa si tega ne maram priznati. Kako si bosta onadva pomagala brez mene? Pot je vse grša in noč, dolga noč se bliža. Ali učakam njen konec? Sicer pa sta onadva prerokovala tako ...
Žal bi mi bilo umreti. Hotel bi videti otroka, ki se bo rodil, in se še enkrat oddahniti, iz polnih prs.
Ah! Enkrat bo vendar konec te poti! Sodeč po karti so gore, po katerih ravnokar potujemo, zadnja, najpomembnejša ovira, ki nas loči od tečaja. Spustimo se s prehoda, na katerem smo zdaj, krenemo po široki soteski k zahodu vzdolž severnih pobočij Goldschmidta, potlej se obrnemo znova proti severu mimo pogorij Challis in Main, obidemo od vzhoda pogorje Gioa, se prebijemo čez njegov nizki odrastek, ki se vleče v smeri vzporednika, in dospemo na ravnino, oddeljeno od tečaja samo po ozkem gorskem pasu.
Taka je naša pot po karti. Toda karte teh krajev, ki se z Zemlje vidijo zelo slabo, so hudo površne. Dodati je treba, da bomo večji del poti napravili po-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
DRAFTSMEN
We have a number of positions available in our Mechanical Engineering Department of our Appliance Division for the following qualified personnel:
MECHANICAL DRAFTSMEN DESIGN CHECKER
These positions offer excellent starting salaries with the opportunity to work on a wide variety of challenging assignments with good growth potential. We offer a con>-plete employee benefit program, including profit sharing.
We are located approximately 150 miles Southwest of Chicago. Call collect or v/rite:
W. ATKINSON MIDWEST MEG. CORP.
A Subsidiary of Admiral Corporation GALESBURG, ILL.
AREA CODE 309 342-U21
(246)
HOUSEHOLD HELP
COMPANION — For elderly lady. Live-in or Commute. Crystal Lake Area. Call Mon-Fri. 10-a.
372-8259
(245)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY & MEAT MARKET W. SUBURB—Nr. Yorktown 627-9718
I 1	(246)
PIZZERIA & Spaghetti house.
Sell or Rent. Top location.
15 E. Delaware. Rush St. Area. 788-6194
(245)
noči, ko ne bo svetila niti Zemlja, ki jo bodo zakrivale gore pred nami. Zvezde bodo naši edini vodniki.
V moji glavi se je nekaj pokvarilo in pretrgalo. Le pri največjem naponu volje lahko še mislim trezno.
Vizije, blodnje, strahovi me obletavajo... Morda je to mrzlica? Grizem si prste, da bi se zavedel. A tudi to ne pomaga. Čudne podobe mi plešejo pred očmi: temno morje, ki po njem plavajo krvave gorske grmade, naš voz je parnik, ki ga lahko vsak hip valovi pogoltnejo. Kam pridemo po tem temnem, oceanu? Morda na Zemljo? Ah, saj res! Zemlja je vendar ostala tam daleč, daleč v vsemirskih prostorih, tja se ne povrnemo nikoli, nikoli več ...
Strašen malin mi melje možgane. Vse kaže, da bo to mrzlica ...
Po sončnem zahodu v soteskah med gorami.
Zavlekel sem se še enkrat z mrežnice. Marta mi je ukazala, naj ležem, pa kaj ona ve! Še nekaj sem hotel napraviti ali napisati — ne spominjam se kaj, a spomniti se moram! Prepričan sem, da se pogreznemo vsi skupaj'v temo, če ne napravim tistega ... A kaj sem že hotel napraviti?
Kako zlodeja, da je tu taka tema? Nekakšna bomba se mi je razpočila v glavi. Seveda se je razpočila, saj mi glavo razganja, moja glava poka, raste? Zdaj je tolikšna kakor Luna!
Kako zabavna stvar, da smo na Luni! Morda so pa vse skupaj le sanje? Odkod neki bi se tu vzeli psi? Kje je Tomaž? Nekaj se mu je moralo zgoditi, toda kaj .. . ? Pisal se je Woodbell.
Nekdo stoji pri meni in pravi, naj ležem, ker imam mrzlico ... Eh, to je vseeno! Zakaj bi je pa
ne imel — mar ne smem____Pero
postaja neznansko težko — pa tudi prsti so težki... Ne vem, kaj to pomeni — dva glasova slišim poleg sebe — že ne morem ...
KONEC PRVEGA DELA
CHICAGO, ILL
MALE HELP
MACHI MSTS GR OPERATORS
Immediate opening in the following categories for qualified machinists or machine operators. Must have own tools and be able to set up and operate. Will train individuals who are 18 or over and have had vocational school machine shop training.
TURRET LATHE ENGINE LATHE PRECISION GRINDERS MILLING MACHINE RADIAL DRILL PRESS PRECISION DRILL Apply in person Write — Call or wire 301-276-0400,
Mr. Younkers
DROWN CORK & SEAL Go
1200 So. Newkirk Street, Baltimore, Md. 21224
(245)
DRUGI DEL ROKOPISA
NA ONI STRANI
I.
Nikoli ne pozabim vtisa, ki sem ga imel, ko sem odprl oči po dolgi bolezni, ki mi je vzela zavest proti koncu naše poti skozi strašno puščavo brez zraka in brez vode. Danes, ko sem spet prijel za pero, da popišem naše prigode na tej obli, imam tisti trenutek tako živo pred očmi, kakor da je med menoj in njim komaj nekaj ur. In vendar, če preračunam čas, vidim, da tam na Zemlji mineva že enajsto leto, odkar smo padli na Luno, in deseto leto, odkar smo se izkobalili iz voza, kamor smo bili zaprti malone pol leta. Zdaj dihamo svobodno pod nebom, ki je ravno tako sinje kakor na. Zemlji, živimo ob bregovih pravega, vz-valovanega neba in gledamo gozdove čudnih, neverjetnih dreves, ki so ravno tako zelena in polna življenja kakor na Zemlji. Stotridesetkrat je Sonce obkrožilo ta svet pred našimi očmi in dodobra smo se mu že privadili. Lasje nam sive, a poleg nas raste nov zarod — novo pokolenje

MACHINE OPERATORS
SLUGGERS — SCOURERS
Individuals who have good work records for full time work. Experience desirable. Will train those who want to work to “Earn and Learn”. Excellent bentfits.
Apply, Write or Call 617—587-0693.
Brockton Sole & Plastics Corp.
j	53 Spark Street, Brockton, Mass.
JF---- ' 'j	(245)
UM
ljudi, ki bodo nekoč imeli za mit storijo, da so se bili njihovi pradedje preselili sem z Zemlje, ki jo bodo videli v obliki velike, svetle oble tik nad obzorjem, kadar se bodo podali na meje ogromne puščave brez zraka in vode. Njim bo Zemlja zanimiva nebeška luč, nam je Zemlja mati, ki smo jo zapustili, ne da bi mogli pretrgati zadnjo, najtrdnejšo vez, ki nas spenja z njo— hrepenenje.
Sonce bo še nekajkrat ob jadralo ta novi svet, pa pomrjemo vsi, ki smo bili rojeni na Zemlji, in nova pokolenja bodo imela ta moj dnevnik še dolgo časa za nekakšno sveto pismo, dokler ne vstane kak “kritik” in neovrgljivo dokaže: izročilo, da so prišli ljudje z Zemlje, je bajka iz pradavnih časov.
Stvar, če jo natanko preudarim, je več ko naravna. Saj se celo meni dozdeva mnogo tega, kar sem doživel, le fantastičen sen. Zlasti bolezen, ki mi je za cel lunski dan vzela zavest, je napravila v mojem življenju čudno vrzel. Še danes mi je težko povezati med sabo tisto, kar se je
dogajalo pred njo, s tistim, kar sem doživel ob prebujenju. In to prebujenje je bilo čudovito!
Odprl sem oči, pa nisem mogel od tega, kar me je obdajalo, ničesar razumeti. Ležal sem sredi loke, ki jo je pokrivalo sveže, sočno zelenje. Vse naokoli se je razlivala mehka svetloba, podobna polmraku pred zarjo na Zemlji. Le goli vrhovi gora so žareli krvavordeče — nad njimi je bilo bledovišnjevo nebo, ki ga je prevlekla prosojna tenčica megle ... Gledal sem, gledal in si nisem mogel na čisto, kje sem. Takrat sem opazil na trati dva človeka, ki sta stopala zložno proti meni in se pripogibala, kakor da nečesa iščeta. Okoli njiju sta skakljala dva kužka in veselo oevskala.
Zazdelo se mi je, da sem na Zemlji v neznanem kraju, ko pa sem se vprašal, kaj me je zaneslo semkaj, sem se mahoma domislil vsega; našega poleta na Luno in potovanja skozi strahotno puščavo. Razgledoval sem se okoli, kolikor mi je dala glava, ki je nisem mogel dvigniti, saj mi je bila težka kakor svinec.
Kam neki je izginil naš voz? Kam so zbežale pokrajine, ki sem jih videl skoz njegovo okno in so mi še zdaj v tako živem spominu? Hotel sem poklicati onadva človeka, ki sta še vedno stopala po trati, toda glas mi je v grlu zamrl od izmučenosti. Sicer pa sem napravil sklep, da v s e moje prigode niso nič drugega kakor sen. Res, menda sem nameraval poleteti na Luno, pa sem zadremal sredi te loke — kdo ve, kako dolgo sem spal? In
sanjalo se mi je, da sem res pa' del na Luno, da sem se boril s strahotnimi težavami, da sem iZ' gubil tovariše in se izpostavljal smrti. Le čudno, da mi je ta kraj docela neznan.
Nejasna zavest o težko prestani bolezni se mi je začela buditi v možganih. Da, mrzlico sem moral imeti in v mrzličnih blodnjah sem taval po Luni. Še Bog, da so te prikazni izginile.
(Dalje prihodnjič)
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujem« po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu ?12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobrc letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve- I nih vesti in novic.
i
Mogoče mislite, da vsa piva teknejo enako.
v našem zaboju je drugačno
o Vaš najboljši kup piva o Edini ameriški« z ognjem varjeni okus © Vse je na višku razen cene
BEER
HID ENO SMETJE ZADOVOLJSTVA
The'S troh BreweryCbmpany,Detroit,MIchlgan4822^