XIII. letnik.
V norici, dne 15. junija 1905.
'24. številka.
slov enako, ljudstvo' nd'^
izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska „llarodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) >v Gorici.
Po resnici k prostosti.
Govoril J. Koso c na slioiiu krM. društev im Sv. Gori	(Konec.)
Zdravniki in dra^i učenjaki trdijo vnled svojih preiskovanj in skušenj, da je alkohol, ki je v vseh opojnih pijačah, s t ra p ; zato zahtevajo : „Proč z alkoholom!" Ker preiskovanja jasno sp rič ujejo ogromno škodo, ki jo alkohol provzročuje človeštvu, zalo zahtevajo odločno, naj se la hudič vniči in spravi s sveta ter zaklene v lekar-nice, kakor hranijo v lekarnah žive modrase za posebno zdravilo. Zato odmeva po vsem omikanem sveta geslo: »Proč z alkokolom 1“ In res so ljudje, ki hočejo z nasilnimi prepovedmi in odredbami preprečiti, da bi se ne smele opojne pijače zdelavati, prodajati in piti. Ro bi bil alkohol kriv vsega zla, ki mu ga pripisajejo, bi bilo geslo: „Proč z alkoholom" opravičeno. Slišali ste pa, da alkohol ni hudič, ker nima pameti, pač pa je le podoben hudiču. Človek pa ima pamet in prosto voljo. On v svoj i nevednosti in nebrzdani pože-Ijivosti zlorabi opojne pijače v lastno in svojega bližnjega škodo. Ni alkohol kri v, pač pa je človeštvo samo krivo, da je poslalo Bužno alkoholnemu zlu.
Vse nasilne postave, s katerimi hočejo oblastva zatreti vživanje opojnih pijač, ne bodo odstranile pijančevanja. Zatreti je treba hudiča, kije v človeku, ki mu otemnuje razum in omejuje prosto voljo. Ta hudič je človeška poželjivost in požrešnost, ki ne mara za resnico, ampak le za nezmerno vživanje. Človeška resnica, ki jo učijo zdravniki in drugi učenjaki, ne opravi nič proti človeški poželjivosti. Pomagala bo le božja resnica, katero nam je razodel Sin Božji J. Kr. On, ki je pot, resnica in življenje, nam je podal izveličavni nauk : „Kdor hoče za menoj priti, naj zatajuje samega s e b e.“ Resnica o zatajevanju, o katerem noče svet nič slišati, ta bo človeštvo oprostila.
LISTEK.
Misli na Boga.
Po širnem svetu se oziram krog,
In iščem željno, skrbno Te o Bog:
V	naravi morda Ti prebivaš?
Srce mi pravi, dit je rea,
Ker Bvoje čare tam izlivaš,
In kraj je tamkaj lep ter krasen ves,
A žal, da malokdo Te vidi.
Po mestih gledam, če si tam;
Oj tu je vrenja, tu je bitij vam,
Vse to si vstvaril Bog nebeški,
Mordžt vsaj lukaj na Te misli kdo ?
Oj groza, da je rod človeški Se preveč že zamislil na zemlj6 :
Zato v njih srcih tudi nisi.
Po sobah znanosti vse vrste grem,
(•e lam si Bog, jaz radovedno zrem; 1‘odob in knjig, razprav obilo Sestavil duh človeški je ;
Pobožnih miselcev pa malo bilo,
Ki za Te je trudiio se.
Ob, tudi tukaj si pozabljen I
D. G.
Navadna človeška pamet že od j nokdaj uči : P i j z m e r n o I Kaj pa je zmerno ? To je tista beseda, glede katere ho ljudje no morejo zediniti. Vsak človek namreč ima svojo pamet, ki jo več uli manj že omamljena od vživanja | opojnih pijač in poželjivosti, in vsled j lega ima tudi vsak svojo mero. ! Prepričan pa som, da se vsi ljudje, ki ! imajo količkaj pameti, lahko zedinijo v j tem, da priznajo tole resnico : Zmerno vživanje je lislo, ki no provzročuje nobene škode, nezmerno pa ono, ki škoduje. A k o v e m, da pijača količkaj škoduje meni ali mojemu bližnjemu, je ne bom pil, a k o-ravno mije všeč. Pil bom tedaj ne zato, ker mi dopade, ampak le, ako mi je potrebno in koristno.
Zmernost so vedno priporočali vsi pametni ljudje; o zatajevanju samega se.be se vedno pridiga; sadu teh pridig pa ni videti. Tega je krivo to, ker ljudje ne ved6, kje neha zmernost in začne nezmernost ; tega ne vedo, ker se premalo menijo za naravno resnico, katero so našli zdravniki in drugi učeni ljudje s svojim raziskavanjem. Ljudje so zmotljivi in zato je tudi naravna resnica, ki so jo ljudje sami po lastni pameti spoznali, zabredla, ker ne pri* pozna razodetih resnic o človeški prosti volji in zatajevanju samega sebe. Na resnico, katero naB učijo učenjaki o škodljivosti opojnih pijač, se ne moremo edino zanesti, pač pa se moramo zanesti na resnico, katero nam je razodel nezmotljivi naš učenik J. Kr. Tu vidimo, kako lepo se vjema človeška resnica z božjo resnico, ako se pusti voditi po nji. Božja resnica nam je sicer znana, vendar je ne razumemo, ako ne poslušamo tudi tega, kar nas uči preskušona vednost človeškega razuma.
'Da bi božjo resnico o zatajevanju podprli in pojasnili z dokazi človeške učenosti in tako odpravili nezmerno vživanje opojnih pijač, ki izvira iz človeške poželjivosti, se je za vse slov. dežele ustanovila „Družba treznosti" s
Zdrava, morska zvezda!
Povest z obali Jadranskega morja.
I. M o h oro v.	(Uulju.)
Bili so pa tedaj hudi časi in ni bil človek varen ne življenja ne imetja, kajti roparji in korzarji so napadali obrežne kraje, odganjali živino, odvajali žene in deco, nad mrtvimi trupli moških pa so požigali hiše. Prišli so kakor noč tiho in neopaženi in gorje je bilo njim, ki so bili iznenadjeni od njih. Odvedli so otroke ribičev, umorili so v njih spomine na dom, vzgojili jih za to, kar so bili sami.
Proti večera je šlo. Morje in nebo je bilo rdeče krvavo na zapadu, nekaj težkega je bilo razlito vsepovsod. Niso peli ptiči po grmovju, niti se je oglasil ukajoč glas v bregeh. Vse je bilo tako, kakor kadar prihaja nevihta, viharna noč. Prihaja počasi in grozna, in vsi jo čutijo, dasi je ne vidijo. Tako je vojaku v noči pred bitko, ali potnika, ko je zablodil v puščavi in ne ve potov. Tako je bilo tisti večer.
Stari ribič Simon je bil stopil pred hišo in se ozrl na morje. Za čas je zaslonil oči z roko in strmel dalje časa v
sedežem v Ljubljani. Komur se ljudstvo smi I i in ima resno voljo boriti se proti nezmernosti, naj se zanima zato prepotrebno društvo. Kdor se pa zaničljivo posmehuje, ko sliši imenovati družbo treznosti, posebno pa abstinenco ali popolno zdržnost glede opojnih pijač, naj si nikar ne domišljuje, da bo edino i e s p r i d i g a n j e m
o	zatajevanju samega sebe pospeševal treznost.
daljavo. Hiša Simonova bila je najbliija obali, tako da bi jo površen opazovalec zamenii s kolibami, kjer so bile spravljene mreže in stari čolni. Naslonjena ob krševito kamenje, zavarovana je bila pred vihrami in sosedje na holmu so se šalili: Simon, če nas kdaj popiše burja na tvojo streho, saj ne boš hud !
„He, Marko, stopi ven, li imaš bolje oči. Zdi se mi, da vidim neke temne pike na morju, kaj naj pomenijo? Da bi le ne bili zopet kaki obiski lu Ob poslednjih besedah zabledelo je obličje starčevo, brazgotina prek glave nabrekla se je starcu, kakor da se znova odpre stara rana.
Iz hiše je stopil ta čas mlad, krepak mož, visoke rasti, zagorele polti, oči sokoljih, obrobljenih s košatimi obrvmi. Kdor je videl njegove do laktov nage roke, bi bil občudoval sina in ljubitelja valov in viharjev. Pogledal je v smeri, kf mu jo je pokazal starec. Toda isti hip se je bila dvignila izza obzorja megla in ni bilo nič več videti. Strmela sta še nekaj trenutkov oče in sin na morje, ki je legal mrak gosteje in gosteje nanje. Molče sta se vrnila nato v hiio.
Rusko-japonska vojska.
Predsednik zjedinjenih ameriških držav Roosevelt se na vse kriplje trudi, da bi zmešetaril mir med Rusijo in Japonsko. Ta njegova mešetarija pa ne izhaja zaradi tega, ker bi bilo Roosveltu Bog ve kako pri srcu, da se v ti strašni vojski poizgubi toliko tisoč človeških življenj, in da ostane prav zaradi tega več stotisoč družin brez moške podpore. Roosvelta skrbi pač nekaj drugega. On se namreč boji, da bi Japonci, ako bi J povsem premagali Ruse ter jih popolnoma odtisnili od Tihega morja, ne napadli potem Filipinskih otokov in si jih j tudi pridobili, kar bi značilo za Ameriko velikansko izgubo. Sicer pa se že v bo- i dočih dneh pokaže, ako bo imelo Rooseveltovo mešetarenje kaj vspeha ali pa ne.
« «
*
»Daily Telegraphu poroča iz Tokija: General Linevič je prodrl najbrže do Hoke. Po porazu ruskega brodovja razvijajo ruske čete podvojeno delavnost. Mnogo trpe pa radi pomanjkanja vode in radi hude vročine.
*	*
♦
„Lokal-Anzeigor“ poroča iz Petrograda : Vzlic vsem vestem o bližnjem sklepu miru, so tukajšnji vladni krogi osvedočeni, da se mir še ne sklene. Car vstraja pri svojem sklepu, da se na vsak način nadaljaje vojna.
*
* *
Zadnje dni se mnogo piše o miru. Mešetar Roosevelt vsaj tako pišejo listi pravi, da je na svoje na tozadevne
note dobil odgovor iz Tokija in iz Petrograda, katerega vsebine ne sme še objaviti. Listi pišejo tadi o* nekem pre-merji, ki bi se imelo že te dni skleniti med Rusi in Japonci. Gotovega o vsem tem pa ni nič in so to dosedaj le časnikarske govorice.
* *
*
Iz Tokija so dne 5. t. m. sporočili, da so južno vztočno od otokov Goto blizo Nagasakija zapazili dvajset plavajočih min. Iste je baje izgubila raBka ladija .Dimitrij Donskoy“.
* *
Ruske ladije na Manili so internirane. Častniki in moštvo je na častno besedo odpuščeno. Admiral Traiu odredi, da se ladije razorožijo.
* *
*
Car se je brzojavnim potom zahvalil Roždestvenskemn ter častnikom eskadre za požrtvovalnost, priznavši njegovo junaštvo, na katero zamore biti ponosna domovina.
*	*
*
»Nov. Vi*omjuw poroda : FoIkop«am je umrl še pred bitko pri višinah šan-gajskih vsled bolezni na ledvicah. Bitka 27. maja se je od kraja do konoa vršila brez signalov. Roždestvenski je bil 2e v začetka bitke ranjen. Brodovje je rabilo na dan 1000 ton premoga, če je postajalo; med vožnjo osemkrat več. Brodovje je poznalo moč Japoncev. Hotelo je le Japoncem prizadeti veliko škodo ; nikdo ni upal, da zmaga, mislil pa je vsakdo, da pride vsaj del brodovja v Vladivostok. Premoga je bilo ravno prav. JaponBke torpedovke so napadle brodovje po noči. Japonci so jih imeli sto, mi vsega skupaj devet. Japonsko brodovja je imelo dvakratno mero streliva, ker so bili blizu svojega opirališča ; koncem boja pa ruske ladje niso imele nobene kroglje več.
*
, * #
Admiral Enqaist je poslal carja iz Manile poročilo o zadnjem boju, ki le potrjuje že znane žalostne dogodke. Enquist pravi: Japonska taktika je bila, ne pustiti Rusov proti Vladivostoku. Ka-
Miada, krepka žena Be je sukala ob ognjišču, pripravljajoč večerjo iz rib in ovočja. Kakor angelček lepo dete, zelo podobno očetu je spavalo v mali posteljici ob ognjišču, sladko se je nasmihalo, pregibalo ustnice, da so se topile oči materine v neizrazni sreči, ko je pogledala v ta nedolžni, lepi obraz. Večerja je bila gotova in oče je prijel dete, ki se ni zbudilo in je odnesel s seboj. Za par trenutkov pozneje sedeli bo za mizo in večerjali. Ali videti je bilo, da ne gre jed nocoj nobenemu v slast, zlasti je bil čudno potrt stari oče Simon. Molčali so, in samo ko je začelo dete, ki se je bilo prebudilo, jukati, tolažila ga je mati s sladkimi besedami. In dete se je znova vtolažilo, pomiril pa se ni stari ded.
«Kaj vam je vendar oča, tako ste zamišljeni,u dejala je žena, opazivli njegovo nenavadno potrtost.
„Bog nas varuj hudega, a m vem, kaj mi je danes. Že celi dan mislim na tisto grozno noč. Kaj bo, 30 let bo kmalu od tega, a kakor da bi bilo včeraj se mi zdi. Ravno smo bili povečerjali in moja ranjka, Bog ji daj dobro, je odnesla posodo v kuhinjo. Kar plane v sobo. Zanjo
r-v-(0X<^—i
l/ii.ija vsaki i'elrte uh 11 mi dopoldne. Rokopisi sr no vra-fajn Neliankovana pisma se ne sprejemalo.
Cena istu znaSa za celo leto <1 krone, za pol lela '2 kroni. Za manj premo?ne za cela leto 3 krone, za pol lela K 1'50 Za Nenifijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 0 K.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Uorici, ulica Vet-lurlnl St. 9.
Narnfrtlno In nv rn«nlla s p r r ) r m h upravnlSIvo v (lorlrl, SemeniSka ulica S. 1(5 Posamezne Številke se prodajajo v toba kimali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kallšfu nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) it. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po pet it vrstah, in sicer: če se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Vef-krat po pogodbi.
darkoli je ruska eskadra plula proti severu, vedno jo je japonsko brodovje vsled svoje hitrosti prehitelo io obstreljevalo. Ruske ladje so bile premalo hitre. Ko je bil Knqnist ločen od bro-dovja, je plal v Manilo. Enquist pravi, da moštva ne more dovolj prehvaliti.
Kontreadmiral Reitzenstein, ki je h pomočjo angleškega parnika „Kuelinga“ prišel b torpedovko „Bodrij* v Šangaj, pa v svojem poročila pravi, da je moštvo njegove torpedovke in tadi moštvo „Osljabljeu videlo, da so v pomorski bitki izgubili Japonci dre oklopnici, eno tipa .Asahi“, drugo tipa nSiki8ime“, dalje eno oklopno križarko in tri križarke.
Politični pregled.
Nadvojvoda umrl. — V torek 'ečer ob 6. uri in pol je umrl na Reki . dvojvoda Josip. Truplo pokojnika prepeljali ho v Budimpešto. Pogreb se bode vršil v nedeljo ob 4. uri popoludne. Ta dan dospe v Budimpešto tudi naš cesar, da se udeleži pogreba. Po pogrebu pa ne koj vrne zopet na Dunaj.
Albori nevarno obolel. — Iz Sarajeva se poroča, da je poveljnik Bosne in Hercogovine fcm. Albori nevarno obolel. Podvreči se je moral operaciji.
Stavka poljedelskih delavcev na Ogrskem. — V somogyerškem ko-mitatu stavkajo poljedelski delavci in posli v 16 okrajih. Stavkujoči groze posestnikom. Osobito na posestva grofa Zichyja je položaj opasen. Stolnobelgrajski 12. ulanski polk je dobil akaz odposlati oddelek alanoev ▼ somogyerški komitat.
Napad ni grškega minlsterskega predsednika. — Ko je v torek prišel predsednik grškega ministerstva Delyannis v zbornično pisarno, zabodel ga je neki Gherakoris v Bpodnji del trebuha tako, da se je Delyannts zgradil koj nezavesten na Ha. Napadalca so zaprli.
Delyannis bil je že dolgo vrsto let najuplivnejša politična oseba na GrSkem. Vodil je večkrat posle ministerstva za zunanje zadeve. Rojen je bil leta 1826.
Španski kralj Alfonz povrnil se je v torek zopet v Uadrid.
Sprememba v francoskem ml* nisterstvu. — Govori se, da namerava Rnnviov pnnnriiti lintnino ministrerstva za vnanje stvari senatorja Freycineta.
Dogodki v Rusiji. — Kakor po-roča vladni list, dovrši miniaterski svet v nekaterih dneh posvetovanj e o volilnem redu za narodno zastopstvo ter prične potem o podrobnosti razpravljati o načrta Baligina.
Dopisi.
Iz Sovodenj. — Slavno uredništvo naj mi dovoli malo prostora, da po za-služenju okrcam dogodek, ki se je pripetil na binkoštno nedeljo, dogodek, ki dela nečast nam Sovodenjcem, katerega pa niso zagrešili naši domačini, ampak
—	čujle I — dekleta in birmanke z bližnjega Vrha. Stvar je bila namreč ta-le:
V	nedeljo proti 1. ari popoludne pripeljeta dva tramvajska vozova birmanske botre in birmance iz Gorice in sicer Vrhovce in Vrhovke, kjer so imeli
dere nekaj postav. Ne vem, kdaj sem pograbil sekiro, sam nisem vedel kaj se godi. Ti Marko si bil v dragi sobi, Štefana je popadla Mara, drgetajoča, jaz pobijem prvega na tla, isti hip me pograbi nekdo od zadaj; otresem ae ga, bijem krog sebe, Štefan joče, Mara vpije, skozi okna zasije požar. Ta hip me zadene nekdo prek glave, zameglilo se mi je, zdelo se mi je, da je prišla moja zadnja ura.
Ko se zavem, začatim grozovito vročino. Planem po koncu. V hipu sem se domislil vsega. Skočim v spalnico, Mare nikjer, Štefana nikjer, samo ti Marko si Bpaval v kotu; pograbim te, odnesem iz goreče hiše.*
Ta je prenehal, kajti videl je ženo sinovo, kako je bila začela bledeti in drgetati. Otrok na njenih prsih je bil začel jokati in se ni dal vtolažiti. Treska je bila dogorela in postalo je žalostno v Bobi. In kakor da ni nikdar prej slišal Marko te žalostne zgodbe, vprašal je za bip očeta:
.ln kje ,e Štefan zdaj, Bog *re?“
„Bog ga varaj, ej, ne bi živel več, da bi tako vroče ne molil, naj mi da
naročeno skupno kosilo v neki tukajšnji krčmi. V prvem vozu so bili fantje botri in birmanci, v drugem pa dekleta botre in birmanke. Kar zaslišimo že od daleč petje deklet. Radovednost nas je gnala na cesto, ln kaj Brno videli in slišali ?
V	ženskem vozu je vse vprek vpilo in pelo laško umazano pesem, ki bo jo sliši v poznih urah za vsakim goriškim vogalom iz ust mestnih barab in pijancev, katerim j6 najbolj široka goriška cesta preozka. Nismo mogli verjeti svojim očom in ušesom, da prihaja iz ust slovenskih mladenk in celo še ob tako svečani priliki, ko so bile pred malo čaBa priča svetemu opravilu mazilenja svojih birmancev s sv. krizmo, take umazane laške popevke. Po celi vaBi se je razlegalo : „Dolce amor...MaledettoRigo-
1	e 11 o ...“ Kar nas je bilo zbranih smo strogo obsojali tako nelepo dejanje vr-hovskih deklet, in to tembolj, ker so po rabile za tako početje skrajno neprimerno priliko, kakor jo baš bila ta in to celo v pričo nedolžnih otrok. Malo je manjkalo, da nismo dali duška svoji ogorčenosti. Naša domača dekleta se niso še nikoli tako daleč spozabila, da bi z laškimi umazanimi popevkami sramotila sama sebe in majko Slavo.
Pa to ni bilo še vse. Ko so se nfejst“ najeli in napili v dotični krčmi, so pa začele pete srbeli birmanske botre, kar — po sedanjem „modernem“ svetu — ni nobeno čudo, kajti po dobri „papioi“ in fini „bumbiciu se kaj rado poskače. Iskali so torej — kakor se pripoveduje
—	po krčmah harmoniko. Ali sreča je hotela, da je bil godec bolj pameten kot birmanski botri.
Tako so torej praznovali v-Wjj in Vrhovke s svojimi birmani« praznik prihoda bv. Duha in tudi kot birmanski botri. Pripoveduje se, da je bila tadi marsikaka botrca skrivnostno sladko ginjena in tudi nekatere birmančke je baje neka nevidna moč nekako po strani vlekla.
To ni lepo, to ni dostojno, da se take slovesne priliki tako profanujejo. Recimo, da bi ne bil bolj pauieten godec kakor birmanski botri, bi se gotovo razvil kar eeli ples, h katerim je šolskim otrokom pristop pod kaznijo strogo prepovedan. In vse mogoče bi bilo, da bi se začeli oelo otroški parčki šakali, misleč si: Kadar pteie „nuno“ in „nunca“, potem smem lahko tadi jaz.
To je vse grajo vredno. Vrhovcem in Vrhovkam pa svetujemo, naj take svete prilike ne izrabljajo v pohujšanje nedolžnih birmančkov in naj v prihodnje pazijo, da ne bodo služili zjutraj Boga, popoladne pa — hudiča I
Iz Mirna. — (Čevljarska razstava.) — Za binkoštne praznike imeli smo čevljarsko razstavo del, izvršenih v čevljarskem tečaja. Razstava je bila otvorjena prvi praznik ob 11. ari prod-poladne. Navzoči so bili gospodje: c. kr. okrajni glavar grof Attems, predsednik zavoda za pospeševanje obrti g. Ilolzer in drugi. Tadi občinstva se je kljub dežja mnogo zbralo. Zgorej omenjeni gospodje so imeli razne govore, iz katerih je bilo posneti, da je ta tečaj nenavadno dobro vspel. Obiskovalci tečaja bo nato dobili spričevala, katera, jim bodo gotovo v življenju še koristila, seveda poleg znanja, katerega so prijeli.
Bog to srečo, da bi ga videl vsaj še enkrat. Upam vedno in ravno danes se mi je zazdelo, kakor da ga bom videl; ali zdi se mi, da se moram bati nečesa, kar ima priti prej.“
„In ali bi ga spoznali oče?u vprašala je žena.
.Spoznal, kaj bi ga ne, Baj sem ga še takrat zamenjaval z Markom, dasi ima temnejše lasi na čelu, nad desnim očesom brazgotino, podobno križu. A Bog vedi, kje hodi zdaj, kam so ga prodali roparji, ali pa je sam ropar in brezbož-nik. Bog se usmili mene starca.“
Starec se je globoho oddahnil, zamišljen prižigal novo tresko, poteptajo z nogami Btari ogorek
„Ej, Mara, ti si srečna, dasi Bi trpela revica. Bog ti daj dobro. Nikdar ne pozabim, kako Bino te dobili teden po oni noči doli ob morja. Utonila je bila revica, hoteča pobegniti, mrtvo smo jo našli v pesku. O, Marta, moja Marta !“
Starcu je bila uklonila glava vse bolj na prsi, bil je podoben človeku, ki nese ogromno butaro na svojih ramenih. Tišina je zavladala po sobi. Mlada žena je vstala in položila dete v zibel, moža
Razstava sama na sebi je bila res nekaj impozantnega. Vsakdo se je čudil, da je mogoče v tako kratkem času toliko doseči. Čevljarji, kateri niso nikdar risali, so v lem času po merah narisali vsaki 20 raznih krasnih risanj, napravili vsaki veliko zbirko najraznovrslnejših vzorcev, razne noge iz gipsa, in več parov krasnih modernih čevljev Sploh celi tečaj in razstava bilo je nekaj posebnega in vsa čast gre gospodom, ki so ta tečaj napravili in podpirali, posebno g. strokovnemu učitelju Hulku. Reči moramo, da ta gospod je res na svojem mestu.
Želeti je, da bi vsi obiskovalci tega tečaja res tudi izrabili to, kar so se naačili, in nadalje je želeti tadi, da bi se taki tečaji še vršili v izobrazbo delavstva in njega večjo blaginjo.
Obiskoval ec tečaja.
Iz županije Sv. Križa, dne 7. junija 1905. —
OJ takih mož nn čakaj narod mili,
da vek zasij« domovini zlal.
Predstoječe besede sem navel, ker se mi zde veljavne govorniku, kteri je na veselici narodnega .izobraževalnega društva" v Vel. Žabljah 4. junija imel pozdravni govor, ali bolje rečeno, pravo politično govoranco. Radko Hrovat, kteri jo čilateljem „Gorice“ gotovo znan iz istega lista, je namreč kot ustanovitelj imenovanega društva imel kakor rečeno govor, katerega jedro podajam tukaj v naslednjem.
Po pozdravu občinstva pričel je razpravljati o rusko-japonski vojski, obžalujoč ruski poraz na Dalnjem Vztoku, kajti ruski poraz je tudi naš poraz. Mi Slovenci, govori dalje, upali smo edino od Rusije pomoči..., a sedaj smo prepuščeni sami sebi. Samo absolutizem, aristokracija in ruske cerkev je vzrok sedanje žalostne raška osode. Navajal je klerikalizem kol eno največje zlo za obstoj in napredek narodov. Zatorej preč s klerikalno rimsko nadvlado, in sveta naloga naj bode vsakega rodoljuba, da pomaga uničiti klerikalnega zmaja, kteri je toliko zla rodil. Zatorej še enkrat: Preč b klerikalizmom. Do sedaj je veljalo geslo: „Vse za vero, dom, cesarja", geslo, ktero je rodilo toliko zla. Tedaj dragi moji, preč s tem geslom I Zavlada naj geslo, ki zamore osrečiti človeštvo, osrečiti slovenski narod, geslo namreč: „Vse za omiko, napredek, svobodo in prosveto". Zatorej odprite vrata svojega srca temu geslal Zastonj se upirajo mnogi ista odpreti, kajti povem vam: Prišel bode čas, da se bodo sama odprla. Duhovščina je zatirala vedno in povsod pravo prostost in pehala narod v sredje-veške čase. Poglejte, dragi moji, na sosednje Kranjsko. Tam sli tadi dve stranki, liberalna in katoliško-narodna. Ali se pa zadnja sploh sme imenovati narodna ? Dr. Šušteršič, kteri se toliko poteguje, da bi klerikalizem spravil na površje, je zoper slovensko vseučilišče. In to hb pravi za narod delati ? On pa in ljubljanski škof in vsa klerikalna banda, kaj so še do sedaj koristnega ukrenili ? Kaj so ukrepali v državnem zbora na Dunaju ? Za duhovnikom plače zvišati, kaj ne potrebno!? In kaj so nam pa tu na Goriškem ti politični Lričači napravili? Nič in zopet nič I Ko je bil tržaški namestnik v Gorici, mesto, da bi mu poslanci razložili svoje težnje, so vsi molčali. Edini dr. Tuma se je oglasil.
pa sta stopila iz hiše. In glej I Ko sta tako sedela, je zadonelo h holma dol, kakor petje je zadonelo. Večerni ave se je zibal prek zapadnih bregov in dupelj. In moža sta se ozrla tja gori. Luna ni bila še izšla, a je žarela za goro. Skozi polomrak se je jasno odraztvala cerkvica, skozi malo zamreženo okno je zdaj zdaj zatrepetal rdeč plamenček, prižgan v čast Gospej prečudežnih oči.
Isti hip je stopila žena k moškima, dolgo so strmeli potem vsi trije gor h kraljici, in tihe molitve, da jih varnje in čuva so plavale gori do neba .. .
Šlo je čez polnoč, ko se je dvignil nenadoma vrisk in šum in vpitje na vasi. Zažarelo je pri prvih hišah, ta in tam je švignil ogenj v noč. Zamukala je živina po stajah, in ljudje so nape! goli drvili iz hiš, otroci in žene in starci in odra-ščeni, preplašenih obrazov nevede, kaj se godi. In prej, ko se je mnogi zavedel, pograbile so gn nevidne roke, in mnogi je začutil z grozo, da je v rokah kor-zarjev. Zatulile bo žene, kličoče svoje može, ki so v blaznem obupn iskali orožja. Toda bili so razkropljeni in padali so drug za drugim pod noži roparskimi.	(Dalje pride)
Duhovnik, nadaljnje govornik, naj bo v cerkvi, a politiko naj pusti pri miru, o kateri zastopi kakor zajec na boben.
Zh tem preide govornik k glagolici,
o	kalerej imajo sedaj škofje v Rimu konferenco. Tu podtika nekterim škofom in papežu, da so proti slovanskemu bogoslužju. Edina pot združitve Slovanov je pot slovanskega bogoslužja, da se kot bratje združimo v eno celoto tako, da s klerikalizmom in rimsko nadvlado izginejo vse ovire. In do takrat ne mirujemo, dok ne vidimo v Slovanu brat brala. Od Rima nam ni pričakovati nič dobrega. Kaj, predragi, imamo, da smo rimski katoliki ? Papež nasprotuje glagolici, nasprotuje Slovanom, pa mi ne odnohaiuo od tega. Ali naj se uklonimo enemu Piju X.? Ni li sramota, dragi moji, za Slovence, da slovenski mnogoštevilni družbi predseduje nemški škof Kahn ?
Duhovščina izrablja vero v politične namene, poučuje ljudstvo o vražah itd. in je peha kakor sem že rekel v poganske čase. Pravijo in trdijo, da skrbijo za vero in nje obstanek. Vera pa, ako je v resnici od Boga, bode sama obstala, brez da bi jo podpirali. Iztrebimo torej nektere neumnosti iz vero, skrbimo, da se otresemo klerikalcev in duhovske sužnosti. Preč s klerikalizmom in njega izdajalsivom. Delujmo na to, da ne bodemo tlačani drugim narodom, da postanemo kedaj svobodni gospodarji na domačih rodnih tleh. Zato delajmo v smislu svobode, omike, napredka in prosvete.
Tu je pretrgan konec juristove klobase. Opominjan, naj neha, je svoj daljni govor prekinil. Komentar predstoječega govora naj si čilatelj sam napravi. Gospoda Radkola Jošovema pa nekaj na uho: Postali ste svoj čas predmet časnikov. Ne prav častno za mladega jurista. Najbrž vtikate nos v stvari, ktere Vas prav nič ne brigajo. Rekel sem, nič preveč častno za jurista, da ga potezajo skoz časniški tiskalni slroj. ln kdo ? Toliko vam neljubi klerikalci, katerim še oigovore ostajate dolžan.
Nu, pa saj nimajo vsi juristi take sreče, kot Vi, saj Jošev jurist ni menda do sedaj, kot en sam. Glede Vašega govora pa toliko: Pustite kmetsko ljudstvo z Vašimi frazami in prerokovanjem pri miru. Ne begajte ljudstva, ki ima dovolj bolj potrebnega za misliti, kakor Vaše pohujšljive govore poslušati. Dovolj, pravim, ima svojih skrbi, in zraven tega ne more prebaviti Vaše zmešane govorance. Mogoče mislite b svojimi protiverskimi govori omajati zaupanje v narodu v skalo sv. Petra? Lahko si tudi mislite s takim svojim počenjanjem priti na površje ter postati cerkveni in poli-tiški sodnik. Mogoče ste pa ravno Vi poklican za odrešenika slovenskemu narodu, kterega rešite klerikalne sužnosti. Pomnite še nekaj. Ste li videli kak uti? je napravil Vaš govor na občinstvo? Kako hvalo ste želi? Javno nobene. Šušlerček u Šmarij bi s svojim govorjenjem napravil boljši utis na ljudstvo kol Bte ga Vi Več zabave manj pohujšanja. Taki govori ne pristojajo nobenemu poli-liškemu shodu, toliko manj pa veselici.
K sklepu Vam pa še svetujem, da prej kakor se še v tak govor spuščate, pomislite, da kdor visoko leta, lahko nizko obsodi.
Novice.
Umrl je po kratki in mučni bolezni v petek župnik v Sv. Lovrencu pri Neblem, preč. g. Andrej Gergolet v 41. letu svoje starosti. Pokojnik rodil se je namreč v Doberdebn dne 22. oktobra I. 1865, in v mašnika posvečen je bil 28. julija I. 1889. Pokojnik bil je uzoren duhovnik in rodoljub. Svetila mu večna luči
Za „Slovennko glroti&če* : P. n. lig. Justina Batistič t K, Josip Mašera, vikar 1 K, N N. 2 K. „Slovenska Beseda" 1 K.
Bog stotero povrni I
Uprava „ Primorskega Lista* je prejela za „šolski Dom“ 1 K, katero je darovala „Slovenska Beseda".
Za AlojzijevUče: Preč. g. H. Černigoj 10 K, za nov kip M. B. nabrala Marijina družba v Kamnjah 6 K 80 v, in vrla dekleta iz Bat 6 K.
Bog plati I
Za „Slogo\ — Prav mnogo adov dru.Hva „Sloga‘ ni plačalo še letnine za leti 1904 in 1906. § 6. društvenih pravil določa, da mora vsak društvenik plačati
1	K na leto. Ker bode imelo društvo ▼
kratkem časa občni zbor, prosimo vso p. n. ude, da pošljejo lelnino društvenemu blagajniku č. g. dr. Andreju Pavlici v Gorici na dvorišču sv. Hilarija 51. 7. Namen društvu je varovati in braniti pravico Slovencev na Goriškem in pospeševati njim na korist vse, kar sega v njihovo narodno, družabno, gospodarsko in politiSko življenje ter delati za napredek in pravo svobodo na verski katoliški podlagi. Ako hočemo ta vsestranski program vresničiti je neobhodno potrebno, da se okrepi blagajnica 11 Toliko na znanje I
Smrt goričkega župana. — V soboto popoludne ob dveh urah je umrl na svojem stanovanja v Gorici goriški župan dr. Karol V e n u t t i v 57. letu svoje dobe. Pokojnik se je rodil v Gorici I. 1848. Qče mu je bil trgovec z jestvinami rodom. Furlan, mati bila je pa Slovenka iz Solkana. Dr. Venutti je dokončal ljudske in srednje šole v Gorici, svoje pravne študije pa na graškem vseučilišču. Mestni starešina je postal I. 1886, a za župana so ga izvolili I. 1894 in je kot tak ostal do svoje smrti. Bil ja tudi deželni poslanec in namestni odbornik v deželnem odbora, kjer je ta li faktično nadomestoval deželnega odbornika dr. Vcrzegnassija, ki v smisla obstoječega deželnozbor.skega opravilnika kot državni poslanec ne more opravljati poslov deželnega odbornika, dokler ni državnozborsko zasedanje definitivno zaključeno. — Dr. Venotti je bil. i«' od svoje mladosti navdoften, dfi(, JjgMn>ugn delajoč vedno in povsod za namene in za nazore, ki ao cilj in geslo najradikalnejših italijanskih društev v Primorja, v Istri, Dalmaciji in na južnem Tirolskem. (In ia bil sii^p
SoggJ^uJgber in pl^nflni^ človek, a inače naš najzagrizeneisnovražnitr -- Pogreb seTje vr3H v pona. ob ii. uri in en četrt predpoludne na rnestne stroške in je bil v jeanici sijajen. Udeležili so bo ga razni mestni ih deželni ačni zavodi, vse polno italijanskih društev in zastopnikov raznih mest in občin iz Furlanije, Istre, iz Trsta, z južne Tirolske in celo iz Italije. Da so se udeležili pogreba tudi zastopniki državnih, civilnih in vojaških obla-stev, deželni odborniki, deželni poslanci, deželni uradniki, odvetniki in zastopniki drugih korporaoij, se umeje samo ob sebi. Ob odprtem grobu na pokopališča govorilo je pet govornikov, ki so vsi slavili pokojnika kot takega, kakoršnega smo mi 2e poprej označili.
Mestne dopolnilne volitve. — V soboto so se vršile v Gorici dopolnilne mestne volitve. Udeležba bila je skrajno pičla, ako se pomisli, da ni prišlo na volišče v tretjem razreda, ▼ katerem je najmanj kakih 800 volilcev, nič več nego kakih 190, in še ti bili so zbobnani skopaj. Leto in dan se piše po tukajšnjih listih o zanemarjeni mestni upravi. To ho govori tadi vedno po gostilnah in kavarnah. Ro pride pa čas volitev, se zanje nihče ne zmeni. D&, d&, Gorica je pravo abderitsko mesto. Izvoljeni so bili v soboto skora soglasno Anton Ba-tistig, Bombig Jurij, Calot Miha, Travan Leopold.
V	drugem volilnem razreda vršilo so se volitve v torek. Izvoljena sta bila prof. Peter Petronio in trgovec Josip Venuti.
Čuden siliraj na Brjah pri Ri-hembergu. — Dne 4. jnnija je bil ples v Kasovljah. O plesih ini redkokdaj poročamo, saj je naše stališče znano. Ti javni plesi so, kakor je pisala pred leti „Soča“, v veliko gmotno in moralno škodo ljudstva. Mi bi molčali tudi o plešo v Kasovljah, ko bi se ne bilo pripetilo nekaj čodnega. Nabralo se je dne 4. jnnija v Kasovljah mnogo ljudstva, pa največ iz radovednosti. Učitelj Možina je ljudi nadlegoval in beračil okola: »Prosim, dajte pomagajte društva, saj vidite, da ne bomo nič vbrali*. Res I Drugi dan, v pondeljek, se je pokazalo, da so prav malo skopili. Tistega taljenja in rjovenja po vasi, kakor po prejšnjih veselicah, ni bilo nič slišati. Ljudstvo je pač moralo alotiti, da delo o č i t e 1 j a Možino ni pravo in da ne more prinesti blagoslova. Saj so brali v „Primorca", z dne 2. junija, ki je na Brjih zelo razširjen, tako - le vabilo k temo plesa;
„V Brjah priredijo 4.junija t. 1. društveni ples. Sviral bo orkester. Ples bo vdvoraui j Kasovlje, v prostoru, ki jej vsem Vipavcem znan. Pokažimo, I da ne bo ob trtni zarod radi (ega
plena, kakor to mislijo nekateri naši babjeverci, veti poltožn jaki!“
Tako so vabili na ples. Mi smo tudi proti bHbjeverHtvu in vražam, a društvo je hotelo s tem udariti po možeh katoliškega mišljenja in prepričanja, zlasti po duhovščini, ki svari pred temi javnimi plesi, ki postajajo vedno večja poguba narodu v gospodarskem in moralnem oziru. In kaj se je zgodilo ? Poročati hočemo samo dejstvo: V pondeljek po plesa so se pridrvili sivi oblaki in so začeli vsipati strahovito točo po Brjah, da je vničila ves trtni zarod. Točaje prišlazviharjem. Kmet, ki se je prej! veselil nad vinogradi, ki so lepo kazali, gleda zdaj žalostno vničen najvažnejši pridelek.	|
Občinarji se hudujejo radi učitelja 1 Možino. Ali je naloga učiteljev prirejati plese? Tudi na slikarja ^farovžev* je ljudstvo strašno nevoljno, ki je desna roka Možini. Ta mož je že star, ima že marsikatero srebrno nit v bradi. Bil bi lahko pameten. Komaj je ozdravel od hude bolezni, pa se je hotel na ta način zahvaliti Bogu I
Tega pa nismo tu povedali, kakor da bi bili mi prepričani, da je Bog Brejce kaznoval radi plesa, ampak ker hočemo javno svariti, da se na tak način ne sme vabiti ns plese ! Ljudstvo naj pokaže „Primorcu“ in „Soči* vrataI
Visoka ctarost. — V Javorci, v tolminski fari, jo amrla Katarina Brežan, po domače Matjonka v 96. letu svoje starosti. Bila je vedno zdrava in trdna. Celo do svojega 90. leta jo hodila k sv. maši v Tolmin, kamor se rabi iz Javorce po sirmi stezi tri ara. Pomagala je v hiši in na polju do zadnjih dnij. Tudi dober vid in ara je ohranila do smrti. Brez bolezni in bolečin je mirno zaspala pretekli petek. Dobri ženici naj sveti vočna Inč I —
Stavka mizarjev, kolarjev In kovačev. — V Gorici so začeli v torek stavkati mizarji, kolarji in kovači. Mizarji so zahtevali od svojih gospodarjev 9 orni delavnik in 20% povišek plače. Kovači in kolarji istotako zahtevali so M svojih gospodarjev 9 nrni delavnik, a 30% povišek plač. Ker niso gospodarji nstregli tem zahte/am, začeli so torej stavkati.
Posledice plesa. — V Št. Lovrenca pri Maši so plesali na binkoštni pondeljek. Kasno po noči, nže okolo a. are po polanoči, nastal je med plesalci krvavi pretep, v katerem sta se rabila tudi nož in revolver. Z nožem bil je ranjen 29-letni France Francovig, dočim je kroglja smrtno nevarno ranila 26-Iet-nega Evgenija Turosa. Streljal je iz revolverja neki Toros, ki je zbežal, in mn niso še prišli na sled. To so torej sadovi tistih nesrečnih javnih plesov.
Razkrita tatvina. — Pekovska pomočnika Rodolf Primožič iz Ravnice in Ivan Šinigoj iz Dornberga delala sta pri peko Lebana v olici Ascoli. Med tem časom sta večkrat odprla miznico, v ka teri se je nahajal denar in vzela iz nje, kolikor se jima je zdelo potrebno za pijačo. Ivan Šinigoj nahaja ne že v zaporu delj časa, v katerega jo bil obsojen, ker ni povrnil najdenega denara. Primožiča pa so te dni zaprli.
Hotela sla odnesti pete v blaženo deželo Josip M in Izidor V., obadva sinova blažene Italije, ne da bi poplačala, kar sta zapila in zajedla v Plaveh pri Slovencih. Po noči od ponedeljka na torek pobrala sta namreč na tihem šila in kopita in pripibala sta jo že do tok. postaje ; a upniki bili so jim koj za petami. Prišli so namreč v Gorico, prijavili stvar policiji in ta je italijanska poštenjaka prijela. Pri sebi imela sta dovolj denara, da sta svoj dolg vpričo policije poravnala. Ko sta to storila, spravili so ja pod kljač, in zagovarjati se bodeta morala zaradi goljufije.
Padel je s črešuje 46-letni France Kerševan iz Rihemberga. Pri padcu zlomil si je hrbtenico. Prepeljali so ga v tuk. bolnišnico skoro mrtvega.
Na Lokvah. — Kaj novega? Cerkev imamo novo, pa le od znotraj.' Leta 1902 smo ostrgali staro „freško-malarijou ; potem smo cerkev belili in sušili, kar se je dalo, in zadnje dni jo je preslikal Tomaž Seljak iz Podmelca
—	sicer priprosto, a čedno in lično : Kdor noče verjeti, naj pride pogledat v nedeljo, na naš „shodu I
Nevarna otroška Igra. — Pred nekaj dnevi so se igrali pastirji iz Št.
Vida pri Vipavi, ki so pasli „Pod goro". Med drugim jim pade v misel, kako se človeka obesi. Pomenijo se tedaj, da bodo to poizkusili. Eden je bil kmalu zadovoljen, prevzeti to vlogo, dva pa sta se odločila, da bosta za rablja. Vzameta pastirski bič in nanj ga obesita na najbližje primerno drevo. Ko se je to izvršilo, so dečki odšli od obešenca, morda iz lahkomiselnosti in da bi živino zavrnili, morda iz straha, ker se jim je zdela stvar le malo preveč nevarna. Obešeni je obvisel sam na drevesu in se začel že daviti. K sreči je prišel nekdo mimo, videl, kaj so naredili in rešil nesrečnega dečka. Ubogi otrok je bil po obrazu že ves črn in bi se gotovo zadušil, če bi prišla pomoč le nekoliko kasneje.
Iz Brd nam poročajo, da je grozdje prav lepo kazalo. Škodo pa mu zdaj provzroča neprestano deževje.
Predor skozi Karavanke bodo slovesno prebili dne 21. t. m. Po cerkveni ceremoniji se bodo udeležniki slavnosti peljali v predor, kjer se bo izvršilo prebitje, nato se bo vožnja nadaljevala. V Rožni dolini na Koroškem bo banket.
Inženir aretirau zaradi vohunstva. — V soboto so na Dunaja aretirali inženirja Petra Contina, katerega je policija že delj časa zasledovala. Našli so pri njem vse polno spisov in risanj. Na risanjih je imel posebno mnogo naših utrdb. Contin bil je že leta 1890 aretiran zaradi vohunstva. To se je zgodilo v Nizzi. Takrat je bil Contin zaradi vo-hunstva od francoskih oblastev obsojen na 5-letno ječo, ki se mu je pa potem nekoliko znižala.
Alkohol In moč mišic. — O tem jo pred kratkim izšlo v flzijološkem zavoda v Stockholmu delo dr. Hellstena. Hellsten je delal na neki napravi, na kateri je moral dvigniti z obema rokama atež 90 kg. Poleg tega je skrbel, da je šel vedno na delo dobro spočit in utrjen, svoje mišice je oril toliko časa, da so vsak dan imele približno enako moč. Pri poizkusih je atež 90 kg. v takta 2 sekand dvigal toliko časa, dokler niso mišice odpovedale. Po počitka 2 minat se je delo zopet pričelo. Takih period je bilo vsaki dan 20. Hellsten je vzel dozo 80 cm” alkohola. Poizkusi so pokazali, da so mišice takoj po vžitjo alkohola za kratek čas močnejše. Ako je vzel alkohol tik pred poizkusom je naj prvo napravil več dela, potem pa manj ko navadno. Dobiček in izguba sta se uničevala med delom, ki je trajalo 86 minut. Čisto drugačna pa je bila stvar, če je vzel alkohol pol ure pred delom. Potem je namestu navadnih 5967 kilogramometrov izvršil le 6001, torej izgaba 16%- Tudi čez eno uro je izguba še ista. Šele čez dve uri pade izgaba na 11%. Žalibog se ne da pokazati, koliko časa to učinkuje. Po isti metodi je Hellsten poizkušal sladkor in čaj. Sladkor zelo zviša delozmožnost, čaj manj.
Zvesti pes. — V bližini Homer-tonmosta v Londona je redar zapazil, kako ma teče 'nasproti pes in glasno cvili. Pes se je vzpenjal na redarja, cvilil in migal z repom. Redar mu je sledil, pes pa je tekel pred njim do reka, kjer je redar videl na proda neko obleko in pipo. Na reki pa se je boril z valovi neki mož. Redar je skočil v vodo, ga rešil in ga potem s pomočjo drugih oživil. Pes je tako rešil svojemu gospodarja življenje.
Strašen vihar v Carigradu. — V pondeljek je razsajal v Carigradu strašen vihar, ki je napravil premnogo škode po mesta. Podrl je celo nekaj hiš, tako n. pr. stanovanje ravnatelja dvorne porcelanske tovarne. Ravnatelj omenjene tovarne Vasif paša našel je pod roševi-nami smrt, ravno tako tadi nekatere drage osebe.
Potres v Skadru. — Potresa v Skadru še ni konec. Potresni močni sunki ponavljajo se še vedno vsaki dan in provzročujejo zopet nove škode. Podzemsko bobnenje se čuje neprestano.
Nad tri milijone kron je izgubil v danajskem „Jockeiklabnu žid baron K8nigswerter v igri z nekim Szemere.
Glasba.
Predigre za cerkveno vporabo, zložil Danilo Fajgelj, podaja cecilijansko društvo za goriško nadškofijo svojim udom. Tako je naslov lični zbirki 52 prediger, ktere bodo organistom posebno
dobro došle. S lom je zamašena občutna vrzel v naši glasbeni literaturi. G. Fajgelj je prvi in edini slovenski komponist, ki piše preludije in — to je velika njegova zasluga, — ki piše uzorne preludije. Res dobimo veliko v tem ozira od Nemcev, ali tadi oni imajo malo lahkih in pripravnih, velika večina nemških skladateljev piše pretežko, zlasti moderni, kakor Reger, Nicholl itd. pišejo tako težko, da mora biti organist skoraj virtuoz, če hoče lepo proizvajati njihove skladba. Zdaj pa pomislimo, kaj naj napravijo naši organisti s takimi prolndiji, zlasti še na slabih orgijah I Zato pa smo g. Fajgelju hvaležni, da nam je podal to lepo zbirko. Že zunanja oblika je pri-kupljiva, format ne prevelik, tisk (avto-| grafija) iasen. — Na vsaki strani je po en preludij, kar je jako praktično, ker ni treba listov obračati med igranjem. Predigre so razvrščene od 7. strani naprej po tonovskih načinih, najprej dur, potem mol. Preludije, kteri so pisani v h-dur in fis dur, lahko porabimo kot b-dor in f-dor, če si namesto 5 križev, oziroma
6	križev mislimo 2 h, oziroma lb. — Ravno tako tudi preludije v des-dur in ges-dur porabimo kot d-dor in g-dnr, če si namesto 6 b in ti b mislimo 2 križa oziroma en križ. — Pri številki 24. mora stati v tretji vrsti v prvem takta v basa tretja nota cis namesto h. — Te skladbe nikakor niso dolgočasne, seveda jih je treba precej hitro izvajati, kakor sploh vse Fajgeljeve skladbe. Fajgelj je eminentno cerkven skladatelj; v njegovih skladbah ni nič trivijalnega, zato jib moramo živahno proizvajati. Glavni pogoj pri proizvajanju Fajgeljevih skladb je živahno prednašanje in dinamika; če se na ti dve stvari pazi, bodo kmalu izginili predsodki proti Fajgeljevim skladbam, češ, da so dolgočasne, sama matematika itd. Res so Fajgeljeve fraze strogo kon-trapunktiške, učene, ali te fraze dobijo meso in kri in življenje, če se jih lepo proizvaja. Kot skladatelj je Fajgelj strog značaj. Nikdar se še ni uklonil ljudskemu pokvurjenemu okusu, dasi bi mu bilo to lahko in bi tako postal ljubljenec sentimentalnih došio. Ali Fajgelj gre vstrajno svojo pot, ne gleda ne na desno ne na levo; kar je enkrat spoznal za pravo, tega se drži. In njegova pot je prava. Ni mu mari, ali ga Ijodje hvalijo ali grajajo, ali njegove skladbe pojejo ali ne, —	on	sklada,	ker	ga	k temu sili
njegova	umetniška	nrav, sklada,	ker je
skladatelj. In tak mora biti umetnik, kteri 8& svojo ametnostjo noče samo zabavati ampak tudi vzgojevati, blatiti.
Zbirko prediger organistom toplo priporočamo.
C e o i 1 i j a n e o.
Loterijske številke.
10. junija.
Trst.............. 79	38	87	82	13
Line............... 29	9	87	7	11
C. kr .krojaški kroji, vsakteremu razumljivo raznih velikosti. Cena iu celo obleko 18 K, simo telovnik in jopa 10 K. -
M. Poveraj
v Gorici ua Travuiku.
Vojaška in uradniška krojačnica, trgovina z maniiakturnlm blagom in z gotovimi oblekami. Cene brez konkurence. Vse priprave za uradnike in vojaštvo. Častniške in uradniške obleke z orožjem.
Obleke za birmance po nizkih cenah.
Puaoa v tlake gospodinje Je dobra kava.
Kathrelnerjeva Kneippova aladna kava
■e ne bi imela pogrešati
več v nobenem gospodinjstva. kadar se napravlja kavlna pijača
o it o
Zahtevajte le isvlrne zavoje s Imenom »KATHREINER*.
v meslu ali okolici. Nastopi lahko 15. maja ali pozneje. Eventualna vprašanja na upravništvo »Primorskega Lista« pod šifro „stajerka 20“. 1
Jtailaica ii posojilnica" v Staojelo
reffistrovana zadruga ■ neomejeno zavezo bode imela
.edni občni zbor
18. t. m. ob 3. uri pop.
Dnevni red:
1. Poročilo tajništva o delovanju hranilnice t I. 1904;
2. Pregled in odobrenje računov za 1. 1§04 ;
3. Volitev načelstva ;
4. Slučajnosti.
R obilni udeležbi uljudno vabi
načelstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
katerega sklicuje
Hranilnica in posojilnica"
KojBko-Šmnrteu v Brdih
registrovana zadruga z neomejeno zavezo na dan
22. junija t. I. ob 3.. in pol uri pop. v šolskih prostorih
z navadnim dnevnim redom.
Ako bi ob določeni uri zbor ne bil sklepčen, vrjii se bode pol are pozneje v istih prodorih in z istim dnevnim redom drngj občni zbor, ki ’bo sklepal ne glede na gtevilo udeležencev.
Načelstvo.
Andi Fajt,
pekovski mojster, Gorica, P——
tekalliče Fr. Josipa it.2(la»tna hlia), In pedrainlca it. 20.
f
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najflnejiega, kakor *o nove tnaife ih' godove, kolaže na birmanei in pordke itd. Vsa naročila isvršuje točno in natančno po Ulji naročnikov. Ima inproijfaja r antične moke, Jina peciva, fina vina in likerje po epterni ceni. Za Veliko nqč ppstbno goriško pinco in potice itd.
Delounica cerhDenih posod in cephDenego orodja
Fr. Leban,
Gorica, Magistralna ulica šteD. B.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
*********
ilnton Krušič
krojaški mojster in trgovec v Gorici Corso Gius Verdi 33. Izdeluje vsakovrstne obleke za vsaki stan In sicer za civilne, vojaške in državne uradnike. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angleško in domače blago za bližajočo pomladansko sezono.
Ima zalogo gotovih oblek in sukenj za vsaki stan.
o o o Cene zmerne, o o o
1
»Centralno posojilnico"
reglstroDana zadruga D Gorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9.
INiHoju.j«* svojim članom (»I I. aprilu liKIh dalje:
na menico po 5'|20|0, na vknjižbo pa po 5°|0
7. ’/„% upravm-fiu prispcivkH rt v-mcogtt pol leta. OlirPstna uiera za hranilne v I o ^ e imUnu n o m p r e in e n j e n h.
P
■tl
c3
&
rt
0
O
O
A
I o
I M
O
^ Lekarna	%
CristofMi t Gorici!
Prave In edine iel. kapljico M
■ snamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) p0pije.— Okrepi
ielodec, stor6, da ngine v kratkem času omotica in Si-rotna linost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji.
\Cena steklenici 60 vin. ^
k
Prosiva s a h t e v a t i listke!
Največja trgovina z železjem
KONJ EDI C & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositoljo (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkaslo, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, soliilna postrežba!
Rno krono nagrade izplačava vsakemn, kdor doknžo h potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva lahtevati listke!
Jak.Šuiigoj-- Gorica
J
*
o
M
0
1
P
o
o
p
o
g
p
o-
a
i
JO'
v J’
-im
m
urar c.hr. državnih železnic 9Gosposko ulica Ut. ZS.
priporoča svojo zalogo raznovrstnih ur po nizkih cenah. Posebno priporoča ur*' z znamko ZENIT In znamko OMEGA, katere so najboljše in jako natančne ure. Jamčenje pet let.
Karol Draščik, Anton Breščak
pekpvski inojpter na Korim v Goricj odlikovan z častno dlptoao najvlijega priznanja jubilejne razatave na Duaaju I. 1898. n v Sorici na razatavl I. 1900 « zlate svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva ludi najfinejega, za nove maše in godove koiače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deieii najuljudneje.
Podpisani prodaja črno in beto j k X briško, vipavsko, furlanska in istrsko vino. PoJilja na vse kraje v sodih od 561. naprej. ‘ * Cene zmerne. Poitreiba poite-na in točna. Se priporoča
JOSIP TOROS,
ullea Punte Isonzu it. 6.
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Olroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmod^rnejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vcake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi Ima najelogatnejfio ! sobno opravo, na katero h« h« i posebej opozarja p. u. občinstvo!
mm
Priporoča tudi zalogo šivalnih strojev za raznovrstna
„_____ _ - dela, kakor umetno
i vezanje iz najboljše tovarne, katera slovi kot ena najboljših na I svetu. Zalogo imam tudi pri Sv. Luciji
mm
stiskalnice za vino
in za HIASLINE so stilskalnice „EU(’OLEJ najnovej&egu iu izvrstnega NMtava h pri-utrujeni za dvontrokl In trajni pritluek;
7ajaničena 11 ajveča izraba, veča od vneh
(j.-uK i> »tiskaiuic; najbuije automatične škropilnice za trt,‘ i*at,*"t-
UVPUO\l	koje	delajo name,
* r nWii ■	,	brez	obračanja.
mlini za grozdje, vnčje iu masline. Kobkalniee z niastilom za grozdje. Plugi za vinograde, sušnice za vočje, kakor ludi za vse proizvode rastlinske, tivinske in rudne. Iljrdraulitne uti- samodeluJOča nkaluire, stiskalnice za seno, slamo itd. za	4kPOpilnica
ročno delo. Mlatilo za piemco, čistilo za lito,
ur birolo mečkalo za krmo in mlilil za brašrsu, roui in. razne veli ko.ti plu«!. ter vseh drugih gosdodaokih strojev
Iadelujejo in popravljajo b jamstvom kot posebnost najnovejše, iBborne, obistinite, pnpoanate stiskalnica za vino.	najbolje	in	odlikovane	tvrdka
PH. MAYFARTH IN DR.
gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev 71.
Odlikovani v vseli državah »veta z vet kot 530 zlatlb, »rebrnih iu pocastnih kolajn. Iustrovanl ceniki in mnotfobroJna izpričevala pohvalna. Prekupcl ln zastopniki dobro doill.