St««. 328
(Pviarvtzna Šterttta I visarjev.)
V Trata, v torek 27. novembra 1917
Xl.ll.
Ishara mk ten. twff nedelja* ob 6 zjutraj
tran Sv rrv,d&a A«i«keg* i. 30, L eede* - V<4 te^ m uoSUjtj© ur£03iftru lista N-irtnkiriaa pJun* « m ip«)tan<o ln rotC7p4si se nc vračajo.
in odgovorni nrcć.ui Štefan kmJJu. Lastnik hooiotv* .^tfiscst- — Tisi itaiurne .Ediao«U\ vpisane «4ruge $ tair!< Ju pareihr-^ v Trstu, nllc« Sr FraačUk* AaiSkt«* ft 3A
Teiefoo vedniftva :n uprave itev. 1J-57. Nirclfllm taaia: Za oafa> tato......, K 3t 2§
ta ................m
ta peI lafa..............
Pavaai	števliha „k'dieesd* k	w i m,^«^
? nrfTJce po 19 vinar je*. 0|iibi ae računajo na mii i metre v	or U -oe fcrlr«^
Cres: Ogbsf trgovcev in obrtnikov.....mm po 10
Osnrtiiice. Mhvalc, pr.slapfce, ogU-d
v,0**0* .............. 0*»t po ac
Cfc.^ V tekstu	do pei vm.......K .
vsaka nidaijra vrsta ............
Mail oglasi po 4 dinarje beseda, nemani pa <0 vinarje*. OS^e sprejema inse ratni oddelek .Edmošti*. NaroCflh* to reklamacije se	upravi lista. Plačuje se izključno i«
uprav! .Edinosti' — pia£a in to±i it v Trsio.
^SiJSJ^S^Sl	^	V alki Sv. Fran&taa
Aaldkega ft. 2a — Poitnomanilničat raCen S41.8&1.
BOJI OB BRENTI IN V ALBANIJI, i
DUNAJ. 25. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Vzhodno doline Brente so graski streici dne 22. t. m. v žilavem napredovanja po obvladujočem I±i Mi. Crappo preseKajočem višinskem vzhodno grebenu zavzeK z naskokom M t. Perti-
Zvezin irrnedna poročila.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 26. IKorJ Uradno rsrzjrfaša: 26. novembra 1917.
V dolini Brente in v gorovjih vzhodno ________ _______ ___________
odtod smo v zadnjih dneh zopet pridobili i ^ Ponovni, s, posebno srditostjo izvršeni
.... —— D^:-----« sovražnika so protinapadi italijanske obrambe niso imeii
nobenega uspeha in so se krvavo raz^ brli. Tudi na sosednjih višinah v dolini Brente so bili vsi \ svrho ustavitve našega prodiranja izvršeni napadi sovražnika gladko odbiti. — V Albaniji so v noči od 22. na 23. t. m. avsiro-ogrski oddelki, oiačeni s prostovoljci, napadli z Zapadno bojišče. Aritaf« 1 usoehom sovražne postojanke na za-i kraljeviča Ruprebta: V FlandrOl le od padnem bregu Osuma V svrho po.zvedo-časa do časa med Poe!*?oelfe »n Gi:e!u-: vania razposlani odaelki so prodrli notri veltom zvišano topovsko delovanje. Boji na višine vzhodno r repe bi a. 25 km rugo-
p*ilo-
tia prostoru. Frotin^o-idJ ostali brezuspešni.
Na ru^ko-romun*ketn bojišča ie žai nel/prem en jen.
Načelnik generalnega št^ba.
NEMŠKO. BEROIIN, 26. IK«>r.) Veliki travni st«n. 26. novembra 1917.
\ prerfo/emljih So bili ugodni za nas in so »?ar' prinesli več ujetnikov. Severo-vzlodno Paschundaeie ie -unek an-•4I	bat^llona izjalovil. Na bojišču
»uv /soadno Cambrai ie sovražnik trdo-'.ranio pc»?if\ljal svoje napade na 'nchy. Čete. ki so >e že prejšnje dni izka/ale v obrambi in napadih, so tudi včeraj brez i?jc.ne odbile sovražnika. uničevalni ogt ij je u<laria| \ zbirališča sovražnih čet in v številne pripravljene oklopne vozove iužno Ciraincourta. Slabejšl pehotni
vzhodno Berata.
DOGODKI NA MORJU.
BERGLI N, 26. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: Niisi podvedniki so potopili v vodovju ! rog Anglije zopet 12.000 .on. Med potopljenimi parniki se nahaia m \ i oborožen parn k 6(m>0 ton.
Ofžu»i!Msk» vojno v Rusi)!.
GROZILNI KORAKI ENTENTE PRI DU-
o^ttelki so izvršili napad proti Bonrl^nu.; HONINU IM ODGOVOR TROCKEGA. a s > h;!i odbiti. Angleška gnezda, ki	0LN\J. 26. iKor.) General Duhanin ie
ostula izza zadnjih bojev «a našimi črta- i7da, na ni<sko arma(io razglas, da so za-•ni ori Bcfirlo.m, so biia \ -•-rvaveiii boru iz otiziue »»eiščena. L jeli sin > 8 oficirjev
stcruikl eiiteritniii držav pri ruskem vr-b<\ nem poveljstvu protestirali proti
'.I 300 ICO? .51 upl-nli 2u strojnic. Na >Sillli Kr-iivi pogodbe, ki je bila sklenjena zapadnem delu g. zda Bourkma in f icJ	carja in %!adaini zaveznikov
zapadno Foatanie so nam prinesli ponočni, j ^^ 5 septembra 1914. V zvezi s tem elo srditi boji z ročnimi granarami za- Kr0Zc zaStoprjki ententnih držav, da bo ^licm oou^čtk ^a prostoru, neverno hncja vsaha kršitev pogodbe od strani Ba » eu\£. je nap Jel sovruznik po	1 Rusije, posebno separatno premirje, težke
te™1 ochuaiocem oxnnt.Bil ie utint. An- i poS|edlce. V nekem nadaljnem poročilu K« sunek vzboino f ie- urta je raz- na,naiiia ru^ko vrhovno poveljstvo pod-M nred našimi ovirami. Armada nem- reWf|inl lastim, da je ameriška vlada ^ eesva rje vica: Po močnem. stotmf*- i f javila, da ne uiore pripustiti nobenih
i?'^	,i2:::id?I F.ra«CC7T v sinni i nadnJinili transportov v Rasuo, dokler ne
, ; m u»ed Sa!uot*tieu\i»m in Beaumoatmiu j	le detele razjasnten. Ako osta-
Nizovi prM napadni valovi so p-obegmH neio bo^viki na vladi iu izvedejo sv<H v .'hodne P'*sto;an:-te, razprti, -hI nase-|	jn Jede Menitve :iliru z Nemčijo,
ga nehotnega m topovske« ognfct ^ 1i>o Au^rika še vnaprej vztrajala pri
lr. uw -MVE! .novo /.a>tavl,trih sil se je^^. |ZVGZj;i prer>ovecl|.
ia/b!l v n^e.11 tjrbramtmeR« P^su. o/eb, v p0:iehn; brzojavki na vse vojaške od-
*	Turkose,^Zuave m	?J1 de1avske. voiaške in kmečke
Francoze. Močen «>genj ^ ]e razšir i ^|viete reai?ira komisar za vnanje stvari
}e' Trockij na ta poročila odstavljenega vr-
n	.. „ . . .	bovnegd poveljnika ruskih armad, »pozar-
O. ve^a / velžko sBo. Pehotni, bojm 111 jda /xstopifiki zvezdi de-
Uvski .^ialei so kljuo srditemu viharju fn
»vit.? i»j»seg3!i rsp^šno v b:>j in poJpirail
< e 'ir/ rn » vodstvo in čete tak.i pri Cl» u-
.hrai kak-n- iab Vozi.
/ 7shL°	bojišče i ji 111 a c e -1	Poizkus zveznih zastopnikov,
o o». > k h ironij — Nobenih % ečjm j risl w 7 irr(^nbllt1( lM.isiiai ,«sko armado in botrih dejani.
»talijanska fronta. — V kra-ie> gorskih b?:jih s » prisile naše čete
bojišča tud? na sosednje oJ^eke in nadaljeval ie/, dan z!astj nr* ^beh straneh
j na to, da žel namenoma zagreša;o povzročitev državljanske voine, ako se obra»iajo i z diplomatičniml nounni na generala, ki je bil radi neubogljivosti napram vladi
da bi z grožnjami prisilili rusko armado in ruski narod, da nadaljuje vo»no, ni!'ar ne bo odvrnil rusWe vlade od i.jenega na-- -u ri»i x 1	j. , .	ičrta. da poišče pot k častnemu in demo-
usnebe m jih ^-hdrr^le proti »točnim kratičnemu min«. Vojaki, delavei in hi^im piotmapau»iu.	■ • 9 ^ nikakor nočeji> >*iM\ pod
i'rvi generalni \\ artirmojster	jarmom zveznih imperiialistov. Oklic
j zahteva nadaljevanje boja za takojšnje BOLGARSKO.	premirje in konč»ije z besedami: »Doli z
SOFIJA, 25.. (Kur.) Generalni itc.b po- vsemi tajnimi pogodbami in diplomatični-rcl.i: Na več točkah »nace<IoaSke froiitelnv spletkami!« živahen topovski «>gf:ij. Naši napadni od-<:el\i so vzhodno Varduria prt>drli v so-Hi/ne postojanke in ujeti več črnih Francozov. Nemški letalec Se^mhtberger je
sestrelil en sovražen privezni b3lon, ki
padel na tia južno Majdanskega gorovja. , . . V	Stru me živahno lopovsko delo- "
^ auie. Na vSsj front! v Dobr«dži pe-liotno i»i p»pt>vsko streljanje.
Anarhira na Finskem.
STOCKHOLM, (Kor.) Po zadnjih poročilih iz Finske vlada tamkaj vedi«) večja anarhija. Nastopanje rdeče garde, ki obstoja v hišnih preiskavah, aretacijah, in nasilstvili, vzbuja splošno
SOVRAŽNA URADNA POROČILA. lU-iiansko poročilo.
_r>. i:«-, embra. — Na asiaški i^ianoii so ^rabre Ivite prve armade, ki ze 10 dni ?rez prestanka in ne tla bi izgubila ped »einlje. junaški bra i njo Meletto, so \'ćeraj Jbile zopet več srditih navalov sovražnika in izvršile Ludi uspešne protisunke. Jva oddelka strojnic sta bila ujeta. Na ''Stali fror?ti !e topovski boji. tno naših ŠPtal ie sestrelilo nad Mr. Orappo c!va .ovraŽna aparata.
PJ> D L \ S TEK
Mdiionar, ki le izginil.
F rance sk i sprsai Vv t a* Chav
ogorčenje. \ Helsingrorsu je biio umorjenih dosedaj 44 oseb. Sta% ka sicer ponc-hnie, prenehati pa noee revolucija. Socijalni demokrati niso več gospodarji položaja. Polovica naroda se ne zmeni več za nobeno oblast. Prave vlade ni več. K vsemu temu se pridružuie še omanikanje živil.
Buchauan odpotoval iz Petrograda?
KOPENHAGEN, 20. (Kor.) »NatRsurt-ciJende« poroča iz Haparande: Govori se, <la je angleške -poslaništvc« dne J3. novembra zapustilo Petrograd iu prispelo v Viborg. Od 'edaj ni slišati nič o njem m se domneva, da je zadrževano na Finskem.
Poveljnik angleških Set v Italiji.
LUG ANO. 25. (Kor.) Iz zahvalnega pisma za pripravljeni inu prisrčni sprejem je razvidno, da je vodstvo angleških čet v Italiji poverjeno generalu Plumbcrju.
Italijanski letnik 1899 na irontl
LUG ANO, 25. (Kor.) Iz poročil rimskih listov povodom odhoda novega kontingenta bersaljerjev na fronto izhaja, da bo letnik 1899 v polnem obsegu uporabljan na bojni fronti.
Špansko-irancoska meja zopet zaprta.
MADRID. 24. (Ker > Glasom listov je bila špausko-franeobk • meja zopet zaprta.	__
Reformiranje pruske gosposke in poslanske zbM-nice.
BLROLIN, 25. (Kor.> Zakon glede sestavitve gosposke zbornice vsebuje med drugim sledeča določila: Gosposka zbornica obstoja iz članov, ki jih pokliče kralj v smislu določb zakona. Ckini gosposke zbornice so oni princi kraljeve hiše in knežje rodbine liohenzollerncev, ki jih imenuje kralj po do>egi polnoletnosti. Dalje se imenuje na podlagi prezentacije za .losrnrtno d«vbo 60 oseb iz števila dednih članov po naredbi z 1. 1854, dalj-e .368 županov večjih mest za dobo njihovega uradovanja, 36 'posestnikov z dežele z najmanj po 100 :ia zemlje, ki ie že 50 let v posesti iste rodbine in sicer čas posestne dobe, 36 voditeljev velikih podjetij industrije ali trgovine za dobo vodilnih mest. Dalje se pokliče na podlagi i»re— zeniacije za 12 lot v gosposko zbornico: 72 zastopnikov mestne in podeželne samouprave, 3 zastopnike Herolina, en zastopnik hohenzollernskih pokrajin. 36 za-Mopnrkov kmetijstva. zastopnikov trgovine in industrije. !2 zastopnikov rokodelstva, 16 zastopnikov visokih šol. 10 zastopnikov evangeljske iu 6 katoliške cerkve. Brez prezentacije se pokličejo za dosmrtne člane posamezne posebno zaupanje kralja vživajoče osebe, katerih število ne sme presegati i50. Nova ureditev pomeni omej^ev števila dedno upravičenih in zastopnikov starega in večjega posestva. Grofovske zveze, štirje veliki deželni uradi Pruske in stolni kapite*ji ne bodo več zastopani v qo-
-tioski zbornici.
Zakon glede votetev v prusko zbornico določa uvedbo enake, ii-e-posredne in lajne volilne pravice. Voliti zamore vsak Prus. ki je najmanj tri leta državni podanik in je dovršil 25. leto. Izvzete so ono osebe, ki so ]X>d varuštvoni, oseb2, katerih premoženje je v konkurznem postopanju. osebe, ki so izgubile državljanske pravice ali se nab ijajo pod policijskim nadzorstvom In taki, ki dobivajo ubo?no podporo +z javnih sredstev. Za poslanca je izvoljen lahko vsak Prus, ki je dokončal leto, in ni izgubil volilne pravice in je najmanj 3 leta prusiki državljan. IJo-sedanja določfla glede volihiih okrajev in a« zdeli i ve poslancev na okrajih ostanejo v veljavi. Pač pa dobijo nekateri volilni okraji še fx> enega nadaljnega {Kisla, i ca, tako da se zviša število članov zbornJce od 443 sia 455.______
Cesar prispel v Laksenburg.
DUNAJ, 26. (Kor.) Cesar je prispel danes popoldne v Laksanburg.
Z Dunaja.
lirične t .ie odšel. Kmalu za njim je hotel liti »udi Maurice, a ustavil ga je hišnik.
-	- Gospod Gardie. — je dejal, — v par irah že odpeljete mojo vnukinjo s seboj it videl je ne bom nikoli več. Prosim vas, jtorite. da me bo poliubila, ko pride iz cerkve. To bo prvi m zadnji poljub, ki mi Id poda moja vnukinja.
—	To ti obliubtiam, — je odgovoriJ pravnik, gmjen vsled gi ni ji ve hišnikov« »rošnje.
\*er ju je pričakos al eetverooprežen voz, sia srečala hišnika.
Pavlina ie mislila, in tako ste mislili iudi priči, da odpotuje samo nekaj milj daleč od Pariza... v Mealan ali Fcintainebleau, kamor so tedaj navadno p<>tovalj novopo-ročener.
Ko je Pavlina zagledala starega služabnika, od katerega se še ni nikoli ločila, je
obstala.
—	Ali se ne boš peljad z nama? — ga je vprašala začudeno.
—	Pridem jutri za vami.
—	O, hudobnež, zapustiti me hoče____
—	Poi<Ji, draga moja. in poljubi Colarda za slovo, — ji je pripovarjal Maurice.
—	Ne, — ie odgovorila Pavlina in se
(Od »lašega posebnega poročevalca.)
24. novembra.
Našim beguncem
naznanjam vesek) vest, da se je ustanovil poleg Jugoslovanskega kluba: Osrednji odbor za vrniiev beguncev in za obnovo Primorskega. — Poleg 6 poslancev je še 8 'igicduih dunajskih Slovencev pod pred-sedstv *:m dvornega svetnika gosp. los. Okreiiča. Vse podobrosti sc objavijo v vseh naših listih. — Pisarna bo v sredini mesu!, I. okrai, Bankgasse št. 2, v pritličju takoj na levo. — Tu b<>do dobivali begunci v vseh svojih sivareh prave nasvete, za nie se bodo delali kd tu vsi ustni ko-
O; olnoči sta .Maurice in Pavlina po-j posmeh 1 jala. — To naj mu bo za* kazen; ,kr :'iia pred oltar in duhovnik ju jc zve- i podvizal se bo potem gotovo bolj.
za večno. Baudouiii in de Badičre sta hi odšla K z 4ražestno kljubovalnim
|ila poročni priči. Avrora je molila gorele. a ne da bi mogla popf>lnoina pregnati lladke pomisli, da v enem letu 4udi zanjo ,ride la srečni trenutek. ' c sta novoporočenca odšla k vratom,
obrazom in preteč s prst«u.
Smrtno bled je gledal Pigeot, naslonjen na srteber, ker so se mu začela upogibati kolena, za svojo vmAinio, katere naj bi
ne videl nikoli več *n !:i je ods^a. ne da hi
ga bila poljubila.
— O! — je vzkliknil neizrecno boiest-
no. — strahovito kazen mi je naložil Bog!
* + *
Prihodnji dan je ves Pariz govoril o Colardu, vdanem Brichetovem služabniki:, ki ni imel moči. da bi preživel svojega gospodarja.
Ko je namreč zjutraj cerkovnik od.>r! cerkev, je našel zvestega slugo mrtvega ob grobiuci. ki se je prejšnji dan zaprla na-d odvstnikovo krsto. Steklen i čica, ki jo je ^iržal v krčevito st Krvi eni pesrti. je dokazovala. da je prišel tjakai, da konča svoje življenje s strupom v bližini onega, kateremu je služil tako dolgo.
Dasiravno je mlada gospa Gardie poročila nekoliko iskrenih solz, ko je Izvedela žaJostno smrt svojega zvestega Colarda, pa je vendar kmalu pozabila to izgubo ob nežni ljubezni svojega oboževanega soproga in -tako dolgo pogrešanega očeta. Izvedela pa ni nflcoii. kaj ji je bil ta stari zvesti služabnik.
raki pri osrednjih oblastnijah in posredovalo se bo za nje pri lokalnih oblastnijah (glavarstva za begunske podpore, deželne komisije za vzdrževalne prispevke, pri železnicah za brezplačne vožnje in povrnitve itd.) Odbor bo zbiral vse gradivo poslancem za njihovo sodelovanje v parlamentu. Pomagal bo v interesu ljudstva pri veliki akciji za obnovitev Primorskega. — Posebna komisija pojde prve dni decembra v Gorico. Brda, Kras itd. do Bovca, da si cg;cua poškodbe in '.-loi i v dotik o z našimi veljaki po občinan. — Toliko naj zadošča v nekako predin iiianilo. — Seveda bo trel a sodelovanja, dnevnega in posebno gmotnega od vse 1 poklicanih činiteliev na našem jugu, posebno denarnih zavodov, ki bodo naibrže poklicani pri obnovitvi na sodelovanje v velikem številu, da bosta kolikor možno udeležen naš kapital in naša — podjetnost. Ne zanašati se pri teh ogromnih načrtih le — na tuje sile.
Avstrijska delegacija. V petek bo imelo vseh 60 delegatov predposvetovnnje o razdelitvi odsekov, imenovanja predsedstva itd. — Posl. Stanjku ponudijo predsedstvo vojnega odseka, dr. Korošcu pa predsedstvo bosen-sko-hercegovskega. — Poročil češki, jugoslovanski in tudi ukrajinski delegatje ne sprejmejo nobenih. — V torek bo 15 nemških delegatov imelo konferenco z zunanjim ministrom grofom Czerninom. — Predsednik bo prelat Hauser. podpredsednik dr. vitez Bilinski. — Danes so imeli delegatje gosposke zbornice svoje posebno posvetovanje, ob 5 popoldne pa skupno z zunanjim ministrom.
Državni železniški svet. Železniški minister ie imenoval v ta svet za tekočo poslovno dobo (1914. do 1918.) štiri člane in namestnike. Med temi je pravi član dr. Evgen Lampe, kanonik, deželni odbornik in predsednik c. kr. kmetijske družba za Kranjsko, — njegov namestnik pa je državni poslanec Janez Hladnik, župnik v Trebelnem pri Mokronogu.
»lirvatski Dnevnik« v Sarajevu je že izšel v novi obleki. Na prvem mesiu prinaša program, k! ga je podpiral nadbiskup dr. Stadler. — Program mu je, Velika Hrvatska — brez Slovencev, t. j.: združitev v okvirju avstrijske države dežel: Hrvatska. Slavonija, Dalmacija, Bosna, Hercegovina in — hrvatski del Istre. S Slovenci hoče ostali v dobrohotnem razmerju. — V posebnem članku utemeljuje ta program v glavnem s tem. da ni misliti na združenje v smislu jugoslovanske deklaracije od 30. maja. — Oči vidno vsled težav z — Madjari. Ali moti se zelo. ako mani, da bo ložje doseči tako Veliko Hrvatsko. — Združenje, k: b; js odol. ril; a i. ne so ;o gf J. l'u naiu! — O tem dogodku bo (reba še govoriti.
Delovanje odsekov. Begunski odsek je imel včeraj večer zopet sejo. ki so se je udeležili strokovni poročevalci domobranskega in finančnega ministrstva za notranje stvari. — Posl. dr. Bugatto ie poročal o dosedanji praksi pri odmerjanju vzdrževalnega prispevka takim rodbinam, ki so uživale tudi begunsko podporo ali živele v taboriščih. Kakor znano, so jim do novega zakona, odrekali ta prispevek. — Zastopnik finančnega ministrstva. oddelni svetnik dr. pl. Hlavač je utemeljeval take odredbe z besedilom zakona iz I. 1912., ki je bil v teh točkah spremenjen šele z.novim zakonom 27. julija t. 1., toda ne vella za nazaj. Sicer pa treba pomisliti, da bi pri pozna« je takih doplačil znašata v stomiliione. — Člani odseka so pobi-jali nazor, da ie iako postopanje utemeljeno v zakonu, kajti razsodbe upravnega sodišča govore drugače. Nato so bile sretete resolucije Rv.baf-Bugatto-Degasperi:
1.	Vlada se pozivlje, da se rri rešitvah prošenj begunskih rodbin za izplačevanje vzdrževalnega prispevka drži ipravnega naziranja upravnega sodišča tudi za čas. ko ie velial še stari zakon z dne 26. dec. 1912.
2.	Vlada se pozivlje, da razveljavi odlok ministrstva z dne 17. aprila 1917., št. 6614, po katerem naj se begunska «pocdpora od 1. maja prejšnjega leta odšteva od vzdrževalnega prispevka.
3.	Vlada se pozivlje, da poskrbi za hitro reševanje takih zadev in o teh odredbah poroča odseku.
Ako bi obveljali ti sklepi, potem bi be-' guuske rodbine dobile vzdrževalni prispevek nazaj do 1. maja I. 1916. (Prispevek je znašal do I. avgusta t. 1. po 1'20, od avgusta 1*00; vsakdo lahko sam izračuna.) — Vlada je torej pozvana, da poskrbi hitro reševanje. To je najhujša rana, ki jo 'treba korenito ozdraviti. Deželne komisije potrebujejo veliko mesecev časa, predno kaj rešijo, aiko sploh to store.
Proračunski odsek. — Generalni komisar za vojno in prehodno gospodarstvo oddelni predstojnik Riedl je pojasnil razliko med avstrijskim generalnim komisari-jatoni m nemškim državnim komesarijatom; ta slednji vrši le pripravljalna d^ia za prehodno gospodarstvo, dočim pri nas vrši upravne naloge vojnega gosj
široka javnost uobila vpogled v njegovo delovanje; zato bv> obveščal časopisje in razpošrljal zapisnike dodeljenih mu od-o-kov. — V i;osi>eševanje trgovine »e bilo

uarskega
poklicanih 13 zastopnikov vseh glavni odbor trgovskega g^v odbora. Tu se osredotočuje vse delovanje za bodoči razvoj naše trgovine. — Enako se zgodi za obrtnike. — Z drasiiški.ni vzgledi je dokazoval, kako težko je urediti produkcijo m trgovino najobičajnejših potrebščin. N. pr. niti za šivanje. Poleti je bilo na razpolago 1S.OOO velikih omotov. Ali, kako jih spraviti v roke tisiih, ki bi jih nujno rabili? Že prvi poskusi so se ponesrečili. Nekateri mali trgovci so takoj spočetka silno poskočili s cenami; drugod niti sploh niso prodajali, marveč izginile so v ene in iste roke, odkoder se je pričela nesramna trgovina za ogromne svote. Za omote, katerim je bila določana cena 30 in 40 vin., so zahtevali 4 do JO kron. Zato se je opustila svobodna trgovina in zaloga niti se je izročila trgovskim zbornicam m ljudskim oblačilnicam.
Generalni kom i sari iat ima 36 oddelk in 84 ftmkcijonarjev. nad temi 72 iz vrst u radništva. — To je premalo osobja. Toda vojna oblast noče iti na roko z odpnsti iz vojaške službe: tudi politiške oblasti so v tem oziru zelo nenaklonjene, ker same trpe na pomanjkanju osobja. — Govoril je tudi o uporabi prometnega dobička pri vojnih centralah. O tem se bo točneje izročajo vodnogospodarskemu odseku.
Predlog posl. Zenkerja, naj se najv išjemu računskemu dvoru poveri naloga, da preišče račune central, se ne strinja z za konom, kajti central <ne podpira in ne upravlja država. — Disciplinare preiskave ni možno uvesti pro'ti fmikcijonarjem. ki so zakrivili potop parnika »Baron Gautsch«, dokler se ne konča sodna preiskava. — Kar se tiče prodaje Lk>ydovih parnikov. treba pripomniti, da se je družba zavezala, da prodane ladije nadomesti z novimi in vrne državi predujme, ki jih ie dobila med vojno. — Kar se tiče rastočili kurzov delnic nekaterih družb, pravi, da se je to zgodilo v obče vsled nezdravega gibanja efektov (po naše: slepar ka špekulacija! op. d op.), deloma tudi radi tega, ker so se precenjevale preJ iosti s prodajo ladij. — Vsekakor treba že zdaj skrbeti za zgradbo novih ladij. Po vojal bodo smeli posamičnimi raz*polagati z Lidijami. Država si mora zagotoviti \ piiv. Namerava se združiti vse paruploviit družbe v dve gospodarski zvezi, ki hos;a oskrbovali trgovsko piovsivo i.i skrbeli za javne interese. Skrbeti bo treba pred vsem za dobavo inozemskih surovin.
Dr. Steinvvender je napravil več prav umestnih opazk, n. pr.: Izdatek 60.000 K za albanske gojence na Dunaju, ki ^e nahaja pod naslovom »gojitev izvoza«, je tripravna postranska hiša k zgradbi mo-šeje v Albaniji na broške kovinske centrale in k — ustanavljanju italijanskih šol v Albaniji.
Po {itfsnju K zdrouljenh
siva. Oc.:cra!ni ktanisanj;/-
Naj zabeležimo markantne dogodke iz zadnjih časov: mešetarenje frankovcev na Dunaju in v Budimpešti; dr. Šusieršič se izogiblje parlamenta, JugosR>vait>kega kluba in poslanskega delovanja spi oh; pac pa kaiferira z vladnimi kro>,i in s hrvatskim poslancem Zagorcem, zastopnikom irankovstva; dr. ŠusteršiČev izstop iz Jugoslovanskega kluba in nastop nadškoia dra. Stadlerja v Sarajevu proti naši klaracijski politiki : in slednjič - \v-vrševalni odbor »Slovenske ljudske stranke . ki sestoji iz Susteršičevih pristašev, razpušča to stranko >11 ustanovila novo »Slovt -ko kmečko stranko^!
Tudi slepcu mora biti jasno, da so vsi ti dogodki v stvarni zvezi med seboj in da so se vrstili proračunjeno in po dobro premišljenem načrtu. In jasno je -udi, da ima pri tej predstavi režijo — tretja roka. in jasno ic slednjič, da ie namen vse te aNeije sovražen nam Jugoslovanom «it našim opravičenim aspiracijom in da s-> za to akcijo najeli Šusteršiča, irankovee in Stadlerja činitelii, ki so se naše deklaracije prestrašili!
Le o dveh teh dogodkih nai izpvegovo-rimo besedo komentarja. Bivši izvrševahii odbor Slovenske Ljudske stranke na Kranjskem pravi v svojem komunikeju o razpustu S. L. S., da ima na podlagi sklepov strankinega vodstva z dne 18. septembra 1917. zadostno pooblastilo za sklepe, ki jih je storil na svojem sestanku dne 22. novembra. Naš priprosti razum in logično presojanje stvari pa nam pravha. da edino pravilno postopanje bi bilo to, da je bivši izvrševahii odbor sklenil, da polaga Svoje funkcije, da Izotopa iz strauke iu da ustanovi novo stranko! Da pa kar samovlastno — le na povelje njega, ki je prišel v naskrižje z zakonitimi parlamentarnimi zastopniki stranke m z ogromno večino v njej, ako uvažujemo številne izjave iz strai lanih vrst tc zadnje dni — kar razipušča Branko: v to, po našem skromnem mnenju, (brez vsakega ozira na statute) izvrševahii odbor ni imel — vsaj moraftčiK. pra-v ice.
Kar se tiče SiaJLijevega nastopa.
sii ai ;; njegovo izjavo da.izJsljnčuie Sk>-
jmmon- m*.
▼ Trstu, lit 27. norebmra 1917
vencc iz bodoče jugoslovanske tvorbe,
<ta jrm pa l»oče ostati »dobrniKrteu« — ?e
kot frazo v zadregi, in sicer jako nevarno za hrvatski narod, ako bi nasede! Stadler -
jevi v dir. Cim bi bili mi Slovenci za ve-Jt > (k*'<*) c oJ Hrvato. in izročen: nemške.uu šovercsivu na milost in nemilost: v Čim — vprašamo nadškora b adlerja — s kaN ini sredstvi bi nam mogel pomagati, ki i in koliko bi nam koristila njegova do-hr .hotnost«?! Hvala lepa! Ali »hvala lepa!' mu morajo zabijati tudi Hrvatje.
so si v sv~sti. kaj smo in poni eni amo mi SIo\ e ići za njih. za njihov narodni ob-. ^i}ek. za -njihovo pozicijo v monarhiji, za njihovo državnopravno individualnost! Četudi malošte vilni, smo bili in smo s svojo zemljepisno lego, s svojo narodno zavednostjo in svojo gos*x>darsko potenco, slonečo na malone vzorni gospodarski or ganrzaciji — tem velikem delu pokojnega Kreka — antemurale Hrvatske! Mi smo odbijali nemški val, mi smo zastavljali pot I »rangu, le preko slovenskih teles vodi pot od severa na naš Jadran, na naš Jug! Ako bi padel ta antemurale, prišli bi Hr-vatie na naše mesto: ob njih bi potem neposredno buta! nevarni val; odrezani bi bili od Adriie in usojena bi jim bila usoda, ki io pripravlia Stadler slovenskemu naredi; s svojim programom jugoslovanske tvorbe — brez Slovencev! Na to stremijo nem<k; načrti, pri čemur morajo Hrvatje še posebno pomisliti, koliko težje bi — ©g-oženi od tc strani — odbijali madjarski naval! Taka je perspektiva, ki bi se ou-prla Hrvatom, čim bi odpadel slovenski zid. ki jih ščiti sedaj! Nemci m Madjari laz imejo to dobro! Zato ravno so iztero-riz'rali Stadlerjev nastop. In Hrvatje da ti v." razumev teh in da bi sledili vabi ~ ve-fikohr. :;tske države« brez Siovenctv?! Mp - >. mnogo nam še sili iz peresa, ali za danes zadostuj toj Saj bomo mogli in morali še mnogo govoriti.
^viaj pa besedo na naslov slovenske javnosti l bobro je. da je prišlo tako in d^ so ako hitro prišle odkrite karte na m /<\ B ii sicer, ali je dobro. Sai ^ tudi operaciia provzroča bolečine, a vendar — ozdravlja! Atmosfera pri nas je bila okužena. polna bakcilov, da je narodu našemu iernaia jasen vid. Danes pa more jasno videti vsako slovensko oko in sleherni Slovenec more razumeti vlogo, ki jo — v službi sovražnikov — \ rše razni Suster-šiči. Franki. Sachsi, Stadlerji, razbijajoč naše slovenske \ rste in naše edinstvo s Hrvati in Srbi. Sedaj ve slovenski svet, holu. r liinavstva. koliko hipokrizije je bilo •s tisiem^grmenju o »načelih«, ki je s sklicevanjem na interese slovenskega ljudstva, proračunieno prcpreealo vsako kon-so!idicij«> v našem taboru. Sovražni svet
je hotel tako!
In ne razburjajmo se! busteršič šteje danes na Slovenskem le malo, frankovci na Hrvatskem še inanje, in Stadler v Bosni tudi ne mnogo — saj so celo oo. frančiškani — ti vzorni voditelji in učitelji naroda od nekdaj — prek in prek nasprotniki Stadlerjeve politike! In vendar je koalicija deloma perverznih, deloma pa kratkovidnih elementov nevarna po njih, ki so jej za hrbtom in ki vodijo režijo v tej protiiugoslovairski akciji! Ali pa naj se tni strašimo preti to koaiicijo, ali naj krenemo s prave ki smo jo ubrali? \li naj obupuje ali nai resignirano položimo roke križem ? Ne — zato ni razlog;«. Izid le borbe ie odvisen največ tni nas samih. Le eno it potrebno. 1 mestno svari »Slov. Narod pred malodusnostjo \ trdni veri. da prebol?m<> i udi te kritične i. se. lK>godki zadnjih časov so nam princi nevarnost. aJi nas opozarjajo tudi na zdraviio, nas uče.	se moremo ubra-
niti te nevarnosti. Prinesli so nam jasnosti, da more videti naš narod, kdo je žnjim in kdo je pror' njemu! Prišla ie jasnost, ozračje ^e čisti in dogodki govore vsem, ki so zvesti svojemu narodu, ki ga res ljubijo in ki mu hočejo priboriti boljšo, srečnež bod'^čnost v ujedinjenju in svo-fcod : s| rite se v trčim- M-.l'inJer.e vrste! Potem bo naš narod res — kafcor pravi j Slov. Narod — mlad in silen, da odbije ta naskok tujih in lastnih sovražnikov! In tako nam pride po sedanjem čiščenju — ozdravljenje: popolno in za vedno! \ znamenju narodne zvestobe in narodnega eainstva ie zagotovljena zmaga. Nič malodušnosti! Srca kvišku m glave pokoncif
Hrirovizšcistv.«riu
Odmerek sladkorja za mesec december.
Vprov. komisij: nazna ija: V mestu Trstu (» kolica je izvzeta) znaša odmerek sladkorja za ni „-seč december :V- kg na osebo. Mesto izkaznic za 1 kg z dve na razveljavljenima odrezkoma. ki so bile izdane meseca ck; >bra. se izdajo sedaj izkaznice za i kg. Te izkaznice bodo, kakor doslej, razdeljevale krušne komisije. Onoci d« dopolnjenega 5 leta imajo pravico do I kg *?adkoria. Pri krušnih komisijah se bo zato za vsakega otroka do označene starosti razen normalne izkaznice dobila se dodrtna izkaznica za '4 kg sladkorja. Noseće žene od tretjega meseca nosečnosti dalje in doječe žene do 10. nicscca starosti otroku imajo takisto pravico do 1 kg sladkorja. Normalne izkaznice za kg dobe pri krušnih komisijah, dodat* <» izkaznico za kg pa cd 1. liec. t. (ialje \ uradu aprov. komisije v ulici S. Nicolo ?t. 11. I. nad., in sicer proti predložitvi zdravniškega spričevala, ki po-trj. je nosečnost, oziroma proti predložitvi krstnega lista. Ki dokazuje označeno starost dejenen. Krsni list ne sme biti starejšega datuma kot od j. oktobra t. 1.
Osebe, ki so označene v odredbi c. kr. urada za ljudsko prehrano, izdani 3. marca 1917., drž. zak. št. SS, in v š 3 odredbe c. kr. name■ mištva, izdane 28. februarja \ /.. de/., zak. in nar. št. 12, (to je osebe, ki so kot cbrini delavci zaposleni pri pod-
jetjih z neprekinjenim obratom, vozno 060-
bje železnic in pošte, Železniško in poštno osobje, ki opravlja po turnusu nočno službo, delavci v železniških delavnicah z neprekinjenim obratom ter organi orožni-štva. policije in finančne straže) imajo pravico do 1V2 kg sladkorja. Normalno izkaznico za % kg dobe pri pristojni krušni komisiji, dočim dobe dodatno izkaznico za 3A kg od delodajalca, oziroma od predpostavljene službene oblasti; delodajalci, oziroma predpostavljene službene oblasti uslužbencev. ki imajo pravico do dodatne izkaznice za sladkor, si imajo te izkaznice, kakor doslej, preskrbeti v uradu za sladkor v ulici Commerciale št. 2.
Izkaznice za noseče in doječe žene.
Aprov. komisija naznanja:
V soboto, 1. dec. t U prične urad aprov. komisije v ulici S. Micolo št. 11, I. nadstr. razdeljevati izkaznice za noseče in doječe žene. Razdeljevanje se bo vršilo vsak dan od 9 dop. do 1 pop. Do te izkaznee imajo , kakor je rečeno na drugm mestu, pravico noseče žene od tretjega meseca nosečnosti dalje in doječe žeffie do 10. meseca otrokove starosti. V dokaz, da so dani zahtevani predpogoji, je predložiti
zdravniško spričevalo (potrdilo kake babice ne zadostuje!), oziroma rojstni list otroka; v zdravniškem spričevalu inora biti izrecno naveden mesec nosečnosti, rojstni list otroka pa ne sme biti starejšega datuma kot od 1. okt. t. I. Razen zdravniškega spričevala, oziroma otrokovega rojstnega lista je predložiti tudi živilsko izkaznico domačega gospodarstva. kateremu pripada noseča, oziroma doječa žena.
Obenem z omenjeno izkaznico se dobi potem tudi dodatna izkaznica za sladkor (za kg), ki gre od meseca decembra dalje nosečim' in doječim ženam.
Izkaznica za noseče in doječe žene daje le-tem pri nakupovanju najpotrebnejših živil prednost pred drugimi osebami, ki stoje v vrstah (filah). Izkaznica velja samo za ono osebo, na katere ime se glasi, in more ta oseba nakupovati tudi samo zase, oziroma za domače gospodarstvo, kateremu pripada.
Kdaj dobimo vžigalice?
Z ozirom na pomanjkanje vžigalic v Trsiu in na Primorskem sploh je namest-ništvo prosilo pristojna mesta, da se pospeši dovoz naročenih dobav. Upati je tedaj, da bo kmalu zopet odpravljeno sedanje pomanjkanje vžigalic, tembolj, ker gre le za momentane prometne težkoče in zakasnitve dobav, ki jih ni pripisovati pomanjkanju blaga.
de Brenaz. bosta gotovo v najkrajšem »|M fcAJU |	ftf B .M
času ljubljenca našega čitateljstva. Ob- ;f»j	"
enem naj m -' me že sedaj," da roman "" ne izide v p^seVni knjigi. ker v sedanjih,;gLJLJ| l ^tn« tiskac« s tiskarsko-tehmčne strani in zaradi na-!i bave papirja tako težavnih časih list ne more zalagati knjig.
Umrl je v nedeljo. 25. t. m., v bolnici pri Sv. M. Magdaleni c. kr. poštni pod-uradni-k Anton Jai»ar, ki je bil dodeljen
. , i MOV	-i*.
^MtM tiaku« irtNua m »si-°	j ujo »krat T«i — Nijmiajji
^ LJLJ j: pristojbi** uui» 46 ■totink. .
i Hlffnfl«	dela. tudi v<.ja>k*gj, invaJibi
IllUpill i5če posealD k Josip Srmac. Krmci 32. Marez ge pri Koprti-	117">
-rodam
atarju).
10 hl rud-čs^a i a belega vini. Vpr.^?a nsj ▼ ulici Gepna .5ter. 23 (pri
17
Limone
v večji moozini so na prodaj v ulici j V*ldirivo št. Jtf. M. Mozetič. 1-23 t
EtfaAnftf Anton Jerfcii ros uje r Brojem mtel;e1a
ruio^rai r Trsta. Via delle Poste it 10. 407
Prodala kuriva.
Oidlc. 10 kg na izkaznico. Stara mitnica: Rdeče izkaznice štev. 3910—4009 (obrobna št. 3) dne 28. 1!., pri F. Braicevich, Madonnina ZA. (cena 84 vin. kg). — Sv. Jakob: Rdeče izkaznice št. 3963—4<i72 (obrobna št. 2) dne 28. 11., pri O. Gul ul. Concordia 4. (ccna 58 vin. kg). _ Sv. M. M. zgornja: Rdeče izkaznice št. 138-147 (obrobna št. 2) dne 28. 11.. pri O. Frank Bivio 8, (cena 58 v kg). Drva za kuriavo. 20 kg na i/kaznico. Rojan: Modre izkaznice št. 5S9—684 (obrobna št. 2) dne 28. 11., pri O. Oavinel Mirti 17, (cena 30 vin. kg), št. 685—701 (obrobna št. 2) in št. 1—42 (obrobna št. 3) dne 28. 11., pri O. Peitler. Rojan 4. (cena 30 vin. kg). — S\. Jakob: Modre izkaznice št. 71—184 (obrobna št. 6) dne 28. 11.. pri F. Baisingher ul. Ouardia 42, (cena 30 vin. kg). — Sv. Vid: Modre izkaznice št. 587—657 (obrobna št. 5) dne 28. 11. pri P. Salo ul. Fontanone 30, <cena 30 vin. kg), 658—731 (obrobna št. 5) dne 28. 11., pri M. Giurco. ^ndr. S. T^kla 4. (cena 30 vin. kg). — S. M. M. zgornja: Moure izkaznice št. 108—196 (Obrobna št. 3) dne 28. 11., pri O. Frank Bivio 8. (cena 28 vin. kg). — Škedeni: Modre izkaznice št. 642—672 (obrobna št. 2) in št. 1—159 (obrobna št. 3) dne 28. 11., pri C. Srebernik, Skedenj 99, (cena 34 v kg). Premog (fossi!e). 20 kg na izkaznico. Rojan: Modre izkaznice št. 43—132 (obrobna št. 3) dne 28. 11., pri G. Peitler. Rojan 4, (cena 18 vin. kg). — Staro mesto: Modre Izkaznice šl. 253—390 (obrobna št. 6) unč 28. 11., pri L. Beriok ul. Artisti 4. (cena 13 vin. kg). — Sv. M. M. zgornia: Modre izkaznice št. 197—214 (obrobna št. 3) dne 28. 11«, pri G. Frank Bivio 8. (cena 18 vin. kg).
Rjavi premog (briqueites). III kg na izkaznico,
Kiatiin: Modre izkaznice št. 61—111
(obrobna Št. 5) dne 28. 11.. pri O. Frank Bivio 8, (cena 38 vin, kg)._____
vesti.
VCeraJšnja »Edinost« je izšla šele okoli .S popoldne in enaka neprilika se je dogodila tudi skoraj vsem osTalim tržaškim liste:n. ker se je nekje v me*tu pretrga! električni tok. tako da tiskarna niso imele nc Iiiwi ne električne gonilne sile za stroje. Šele po dolgem iskanju se je končno posrečilo inženirjem mestne elektrarne, da so popravili tm-?'svarjeno napeljavo. Zunanji naročniki dobe včerajšnji list skupaj z današnjim, tržaško občinstvo pa opozarjamo, da se dobiva včerajšnja Edinost' danes v vseh tržaških toba-karnah.
Nov podlistek. V prihodnji številki začnemo objavljati velezaiiimiv roman francoskega romanopisci? Danijela Le-sucura »Slovanska strast«. Prepričani smo. da bo roman — dejanje se vrši večinoma v Parizu — posebno zato še tem bolj zanimal naše braike in bralce, ker igrajo v njein odlično ulogo osebe s tistimi nazori, ki so pripravljali današnje revohicijonarno vrvenje v Hu-siji. Glavn oseri: groiica Nadja Miranova in in.irk:
'kol prostovoljec rtreljskemu bataljonu na Primorskem. Oh izbruhu vojne z Italijo je vstopil v vojaško službo kot prostak ter ie v enem le hi napredoval do poročnika pri streljskcm bataljonu. Vrli mož naj počiva v miru v domači grudi, njegovim svojcem -pa naše iskreno so-žaJje.
Na naslov mestnega magistrata. Iz Ro-
cola nam pišejo: Meseca avgusta se je prijavilo na mestnem magistratu veliko število akoličanskih poljedelcev za semensko pšenico. Dobili so jo večinoma samo večji posestniki, kar je nazadnje še prav, ker je ni bilo dosti za vse. Toda sedaj, bi bil tudi že čas, da se preskrbi tudi sadni krompir. Krompirja se je v spodnji in zgornji okolici vsled suše pridelalo tako malo, da ga ni bilo niii za seme. Pristojni činitelji, torej mestni magistrat, bi morali pač že sedaj takoj poskrbeti, da bi-se nakupil pravočasno sadni ktompir in tudi takoj pripeljal v Trst. Glede vrste krompirja se mora prrpomniti. da je za naša *tla in naše podnebje naipripravnejši oni dolgi rdeči, zgodnji krompir, takoimenovani »rdeči amerikanec«, kakor ga ie leta 1915. dobavljal trgovec German v ulici Ponte rosso. Treba pa je. da pride ta krompir v Trst še pred naihujo zimo, da ne zmrzne po poti in tudi zato. da se prične zgodaj saditi, kakor hitro bo dopuščalo vreme. Ta krompir dozori prav zgodaj, če je le količkaj dežja, /e koncem majnika ali v začetku junija. To sem poizkusil sam. Obrodi pa tudi dobro, kajti od 100 kg posajenega ktompirja ga je bilo 1500 kg, torej ne taiko kot letos, ko smo dobili neki menda gališki krompir, ki smo ga sjploh dobili prepozno in ni biio ix>tem drugega, kot meter visoko steblovie, spodaj pa nič. Za nakup sadnega krompirja je pač treba strokovnjakov, ki vedo, kaj je prav za naše podnebje. Prav tako pa je tudi z drugim semenjem. Veliko nepriliko imamo mi okoličani tudi z gnojem. Hodili smo vpraševat na magistrat, a odgovor je bil, da sami porabijo ves gnoj za polja, ki jih obdelujejo takozvani nezaposlenci. Ce ga ie bilo kaj odveč, smo morali ponj vse do Silosa. V spodnji okolici ie večina vrtnarjev in zelenjadarjev morala prodati živino. ker ni krme, in tako potem tudi ni gnoja. Zelenjava je bila prav zato letos tako revna, ker ni bilo gnoja za nas, dasi-ravno ga je v ulici Tesa dovolj, a gre na različne vrtove, samo ne naše. Lanjsko zimo nam je pocem še mraz pokvaril veliko zelenjave, gotovo nad pol miliioina sadik navadnega in cvetnega <karfi>o!a. Je pač to in ono, kar nam kvari pridelek, toda največja škoda se nam dela, Če -nimamo našemu kraju primernega semenja in siccr pravočasno. Zato pa nujno prosimo pristojne činitelje, da nam preskrbe primerno semenje, posebno sadni krompir pravočasno, če hoček>, da bo okolica mogla spomladi dati kaj na tržaški trg.
Zahvala. Dopisnika, ki je v „Edinosti4 z dne 15. nov. t. j. aatancnejn sporočilo stanju kapucinskega samostana in o novi cer-k i r Gorici, bodi izrečena topla zahvala. Zacton| smo iskali v drugih listih ka :cga; podrobnejšega obvestila v tem oziru. In!
endar zanima gotovo ne samo nas kapu- j cine, kako je kaj z rečeno cerkvijo, ampak' •u.i| vse, ki so požrtvovalno prispevali pred 6timi leti za njeno zidavo. Bodi omen eno, da so se v njo zlasti Slovenci kaj rad« za tekali. V njej je imela slovenska šolska de-ca v Gorici svoje redne in izredne verska v^.je iti pobožnosti. Upamo, da bo kmalu možno popraviti nastalo škodo. Priporočamo se že v naprej blagim srcem za podporo Dopisniku bodi pon vao »zrečena zahvala za uslugo. — Kapucini.
Učiteljstvo občinskih slovenskih ljudskih šol je vabljeno, da se udeleži važnega sestanka v nedeljo, dne 2. decembra ob 10 predpoldne v prostorih slovenske šole na Acquedottu. — Načelnik.
p; lanski Sokol priredi pod okriljem ž-enske podružnice CM D v Trstu v nedeljo. 2. decembra, svoj nastop v Narodjiem domu v Trstu. Nastopi deski in dekliški naraščaj ter člani. Polovico dobička dobi ženska podružnica CMD, druga polovica pa ie za v Soški sklad*. Tem potom vabimo že danes vse zavedne rodoljube, da se udeleže te priredrtve gx>lffiošteviino, posebne ker gre dobiček v dva tako plemenita namena.
Sveil Miklavž nam sporoča, da se na svoiem letošnjem potovanju oglasi s svojim sijajnim spremstvom tudi v tržaškem Narodnem domu. Kedaj. nam Šele sporoči.
Mestna zastavij^^ca. V sredo. 28. t. m., bodo od 91- > u< o. do i pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca julija leta 1916. na zelene listke serije 140 in sicer od št. 205.M1 do št. 206.300; popoldne od 2l/2 do 6 pa nedragoceni predmeti, zastavljeni na različne številke serije 141. Zveza jugoslovanskih Železničarjev, podružnica Maribor, sklicuje izredni občni zbor na nedeljo 9. grudna t. I. ob 4. uri popoldrto v _Na.odni do nT v Mariboru. — D evni red : 1. Poročilo odbora, '2. volitev» novega odbora, 3. sprememba podružničnih j ravil. 4. slučajnosti.
Zveze Jugoslovanskih železničarje- iz-j ledni občni zbor se bo vršil v ncue! " 9.] decembra javi na naslov: Franc Jarci«,; v Mariboru. Na predvečer 6. decembra ob > zvečer ravnotam posvetovanje delegatov. Kdor rabi prenočišče, nai to do 6. decembra javi na naslov: Franc Faeli. pristav Maribor Artur Mallystrasse 45.
iščam 2 mebli ani sobi in kuh njo z vodo in plinom. Poaudbe na Ins. o<id. Edinos i [Od ,Profesor 19Ia-.	16^2
Io tako]
\i\m u;no
črno In belo prodam na debelo za krčmarje. Maks Gulič" Trst, Via Petronio 2. (18t>0
i
U dubokoj žalosti javljamo svim rodjacima I znancima, da ]e Svemogući iznenada pozvaj k sebi dne 26. o. m. našeg preblagog supruga i oca
Frana Ivasovii
t hr. kancnilstu Hmđ hvtarskof mtfa w Buitt«
« starosti od 57 godina.
Pogreb kreće iz kuće žalosti dne 28. o. m. u 10 sati u jutro.
Vječna ja pamjat! BUZET, dne 26. studenog 1917.
ANTICA, supruga. Serafina, kćerka.	Oojo, brat.
Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna čsika gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) S'ovenska postrežba in slovenski Jedilni listi.
.......mno
ln druge kovine
Kakor tudi vsakovrstne železnlne
kupuje
MARCELU! SCABAR, Trst
ulica Vlenna 17
JADRANSKA BANKA
Trst, Via Cassa dl Rlsparmlo S
(Ustno potlopjft) Kapital In ru«rva K 13,300.009.—
nLUALKE: DuaaJ Tegethof$ti at— 7-9, Dubrovnik. Kotor. Ljubfjana. Metković, Opatij« Spilt, $1 o«nlk, Zadar.
VLOOE NA KNJIŽICE
-3\° -
od daevi vloge do da era, vzdiha. Hentni d»7«k p aitti« Wnka trojoga ObrMtovaaje vlog na tokoAma io tiroraCuuo po dogovoru - Akra liti 'i. 5*ki U nakosnioe oo tm tu-iu iaoaeoaska trliida.
KUFUJB IN PRODAJA: TTedooato« papirja, renra, obligacij«, aast*raa pi^ma. prijorito'«. delnic«, aroftk«. vaiotđ deri proneae itd Daja PREDUJME na ▼rednoatna papirje in b'ago ležeče v javnih ekladtf^h. SAFE DEPOSIT3
PR0ME8E.--Prod ja ar*člc razredne lota
rje Zavaroranje vaakovmtaih papirjev preti kur tni ixg«Hi, reviaija ireb^a đre4k i. t. d. breapiačuo. Stavbni kredit, remb^ura krediti. ^	Borana narodila. — lnka-»o.
" MENJALNICA.---E9KOMT MEffIG.
Telefoni; 146S, 1793 in 2676.
Urotfn« urti od • 1 pepeldnfc
Brzojavi; JADiiJ^iSKA
ZCBOZDHAVN! K
Dr. J, Čermak
v Trstu ulica Poste vecchle 12
voga! ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo-* lešine. — Plombiranje.
UMETNI ZOBdE —
-J
Umetno-fotograflCiii ntcllžj
Trst nllca đel Rivo iL 42 mm Trst
tut]
Izvrfiuje vsako fotoi^rariino delo kakor tndi ra^^ledo, posndik* notranjost lokalov, porcalr.nj.SLw plo§?.o 7.a raakovmt. spomenike. POS£SNOST:
m VSAK« FOtO^A^Sii ni
Kadi udobnosti gosp. ua.roćai-koT sprejema naroibe ia jib ia-vriaje na doiua, ot. tudi zunaj meaita po naji'.mdraajšiii e-jD.ih.
♦ OO
is;
Trst, nI. del Rivi itn. 42
r
mmm
«
i
vsak! veier ob 9'/,
velika mm piava.
■ nr Vstopnina K V-	&
CSSB	i	"-" " KfsM
s
III015 1111
Trst - Olo Stadion 10 - Trst
Odprt eti 812 zvečer mpkI
i vstapnlM K Z
ZlstornlMir C3- P ina
v Trstu ae Je preselila na Corao It 15
v hl vio zlatarnico O. Zercuorttr a FIrIIo.
Velika libera »rebrnih \n zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene amerne.	Cene zmerne.
HRVATSKA CENTRALNA ŠTEDIONICA
zadruga s, o. j. u Trstu
TRST, mjeseca studena 1917
Poziv.
Prema § 7 novog društvenog pravilnika odobrenog dne 29. 3. 1914 na redovitoj glavnoj skupštini HRVATSKU CENTRALNE ŠTEDIONICE, zadruge s. o. j. u Trstu, ustanovljena je povišica poslovnih dijelova od K 5.— na K 50.— svaki udio.
Pozivom na gore zaključenu povišicu te na topogledni zaključak redovite glavne skupštine od 20. kolovoza t. g. pozjvlje Ravnateljstvo Hrvatske Ctntralne Banke, zadruge s. o. j. u Trstu svoje Članove, najdalje do 31. prosinca 1917 isto:
1.	da zadrugari čiji jest sadašnji poslovni udio K 5.— poviše na K 50.—.
2.	da zadrugari čiji su dosadašnji poslovni djelovi nad iznosom od K 50.— a nijesu dijelivi u 2, 3, 4 itd. poslovna udijela upotpune odnosno razliku.
OPAZKA.
Po izm nu:u gore ustanačenog roka 31. prosinca 1917 smatrali će se:
1)	da zaurugari čiji »u ucljeii ispod K 50. — a nijesu se odazvali ovome pozivu povišenja svojevoljno prestaju biti članovima naše zadruge n smislu pravilnika.
2)	da zadruga i označeni pod gornjom točkom br. 2 c Juraju ou rpiate odnosne rarJiki te će im pre iča'c nai 2, 3, 4 itd. nova po,lovna udKela po K 50.— bi:i »u vijen na ra;pnla^an?e
Ravnateljstvo
HRVATSKE CENTRALNE ŠTEDIONICE s. o. j, u TRSTU.