Poštnina plačan« v gotovini
Sped. in abbon. post. » II Gruppo
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
{
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 38
Gorica - 20. septembra 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
»PRIM. DNEVNIK..
in slovenski učitelj
Kakor smo pričakovali, je •»Primorski dnevnika z dne 9. sept. štev. 201 (1592) na goriški strani objavil skrajno napadalen in oduren uvodnik v odgovor na članek v našem listu z dne 6. sept. pod naslovom »Slovenski učitelj in njegova dolžnosta. O-men jeni uvodnik, ki nosi nespremenjeni naslov našega, je poln laži in obrekovanj, kot je'to pri »tovarišiji« že v navadi; ni pa to odgovor načelne vsebine, kjer bi člankar odnosno pisec jasno nakazal smernice in načela svoje komunistične »vzgoje«.
Ker nam člankar ni odkritosrčno prikazal, kakšen naj bo — po njegovem — lik slovenskega učitelja, mu hočemo vljudno priskočiti na pomoč ter mu obenem odgovoriti na način, ki se nam zdi za takega človeka najprimernejši.
Gospod nam že v uvodu svojega članka pove, da z ljudmi •krog »Kat. glasa« ne misli »razpravljati« kot s političnimi nasprotniki iste narodnosti, temveč kot z »izdajalci naroda«, ki pozivajo slovenske učitelje na »iz-dajalstvo« in podobno. Ker je neznanemu piscu zelo verjetno znano, da so glavni sotrudniki pri »Kat. gl.« duhovniki, je—kajpada — uporabil priložnost in jih ožigosal kot izdajalce, dasiravno predobro ve, da so bili prav slovenski duhovniki tisti, ki so širom razbičane primorske slovenske zemlje neustrašeno gojili narodno zavest tudi takrat, ko so razni današnji »progresivni« napihnjenci še zvesto nosili črne srajce in ovajali poštene Slovence fašistični policiji... Prav zato se mu je zdelo prvenstveno važno, da jih opsuje in — šele ko je to »narodno« opravilo končal, je začel z naštevanjem naših trditev, ne da bi seveda eno samo načelno pobil in navedel zato potrebne razloge. Da je pisec članka poklicni komunistični kričač in preizkušen »taktik«, ni težko uganiti, ko — meni nič, tebi nič — postavi vse skupaj na glavo in napiše, da smo mi pozvali slovenskega učitelja, naj gleda na razne življenjske probleme skozi samostojne naočnike... Rekli smo, da je komunizmu nevaren ze vsakdo, ki si dovoljuje gledati na življenje kolikor toliko samostojno, kaj šele katoliško!
Dejstvo je, da se komunisti krčevito trudijo, da bi iz slovenskih šol tostran meje odpravili vsako drobtinico katoliške vzgoje, ki se je boje kot — hudič križa, zato jih je članek s svojimi načelnimi izvajanji tudi silovito zbodel. Da bi se rešili iz neprijetne zadrege, so se poslužili vseh mogočih psovk od »klerikalcev« pa do »belogardističnih klavcev«. S tem so posredoval i slovenskemu učitelju prvo »vzgojno« lekcijo, ne da bi seveda po-
vedali, koliko katoliških učiteljev, profesorjev, duhovnikov, študentov in drugih slovenskih izobražencev je pobila njihova komunistična OF in zakaj jih je pobila!
Člankar ni dalje priznal, da bi moral slovenski učitelj — po njegovem — postati apostol pro-slule komunistične fratelance s tujci, ki bi slovensko mladino sistematično kvaril in iz nje ustvaril breznarodno in brezbožno mlakužo, ki bi ne imela drugega cilja, kot da postanek pokorna služinčad rdečih lenuhov, za katerih trebuhe bi se ji ne smela zdeti nobena »udarniška« žrtev preveliku. Ni priznal, da je prvi pogoj za vsakega, ki hoče postati komunistični vzgojitelj, odpad od Boga in naroda; ni priznal, da mora moderni mladinec postati neutrudljivi prežvekovalec materialističnih »učenosti«, na podlagi katerih se mu ne bo smela upirati nobena še luko velika podlost:	niti preziranje in
ovajanje lastnih staršev, da ne omenimo duhovnikov in drugih ljudi. To so »smernice« komunistične vzgoje, ki jih pisec očivid-no ni hotel omeniti iz bojazni, a a bi se mu izneverili še oni
redki kalini, ki so njegovi »zavednosti« nasedli.
Mi nismo in ne bomo svojih političnih nasprotnikov nikomur ovajali, kot so to delali za časa okupacije komunisti s tem, da so hladnokrvno ovadili fašistom in gestapovcem vsakogar, ki se jim je zdel »nevaren« in ga njihova zločinska pest ni mogla zaseči in likvidirati.
Zato je člankar jeva trditev o naši »povezavi z italijansko kip-rofašistično stranko, ki ima v rokah vsa ključna mesta in lahko iz dneva v dan vrže na cesto katerega koli slovenskega učitelja«, le grobo obrekovanje in merjenje po lastnem kopitu!
O naši »povezavi« je dobro poučen vaš bojni fratello »Mes-saggero Venelo«, ki ste ga v napadih na naše duhovnike in vernike že daleč prekosili, prav tako, kakor so tudi vaši gostitelji in pokrovitelji v domovini že daleč presegli vse OVRE in GE-STAPE — in to nad lastnini narodom, nad lastno mladino, nad lastno krvjo!
Člankar in njegov »Primorski« naj bosta prepričana, da bo vsak pošten in odločen slovenski učitelj sledil klicu narodne in katoliške zavesti ter da se bo — s posebnim ozirom na svoje vzgojiteljsko in slovensko poslanstvo — z vso prožnostjo izognil vsaki fratelančni in komunistični navlaki!
J. G.
KOREJSKO BOJIŠČE
Medtem ko je general Walker ponovno izjavil, da je v zadnji komunistični ofenzivi naj hujše že prešlo in da bodo verjetno branilci mogli ustaviti še vse na-daljne komunistične napade, je gen. Mac Artur presenetil komuniste z izkrcanjem čet na zapad-ni in vzhodni obali Južne Koreje.
Na zapadu so se čete OZN izkrcale pri mestu Inčon, ki ima okoli 171.000 prebivalcev in je pristanišče Seula, največjega korejskega mesta, ki leži 32 km vzhodno od Inčona.
Napad, ki je sledil silnemu in neprestanemu dvodnevnemu bombardiranju mornarice in letal, je severnokorejske napadalce popolnoma presenetil in je bil njih odpor le neznaten. Neznatne so bile tudi izgube Združenih narodov. Posadka se je ameriškim silam,'ki so se izkrcale na otoku WoImi v luki Inčona, predala brez boja.
Že dobrih deset ur po zasedbi otoka Wolmi so čete udarile na kopno in vkorakale v pristanišče Inčon. Pri Inčonu so naletele na težak topniški ogenj. Kljub temu so čete Org. združenih narodov v prvem zaletu prodrle dva kilometra v smeri proti Seulu, čigar padec se v kratkem pričakuje.
Ondotni poveljnik sil Združenih narodov je na krovu ameriške križarke vodil silno
Mednarodni razgovori v New Yorku
Vrsta mednarodnih razgovorov, ki so se pretekli teden začeli v New Yorku, utegne v precejšnji meri odločiti, ali bo svet mogel preprečiti splošno vojno v sorazmerno bližnji bodočnosti. Na vsak način lahko štejemo tiste probleme, ki jih bodo morale Združene države ih njihove za. veznice rešiti v prihodnjih štirih ali petih tednih, ined najbolj usodna vprašanja v zgodovini.
Zunanji ministri treh zahodnih velesil so na drugi seji razpravljali o obrambi zahodne Evrope, o Nemčiji in o daljnjein Vzhodu. Dosegli so popoln sporazum o obrambi Evrope in Azije proti komunizmu ter so v ta namen sprejeli hitre in učinkovite sklepe.
Sedaj ko so trije zunanji ministri končali razgovore, so se zbrali na dvodnevni sestanek zunanji ministri vseh dvanajstih držav severnoatlantskega sporazuma. Njihova naloga bo izdelati nove sklepe, ki naj čiinprej spravijo v pogon ves stroj severnoatlantskega sporazuma. V ta namen se bodo morali na nek način dogovoriti, kako bodo oborožili zahodno Nemčijo in jo vključili v skupni varnostni sistem, ki temelji na načelu eden za vse, vsi za enega. Poleg tega pa bodo morali začeti stvarno govoriti, kako bi pospešili pripravljalne programe posameznih držav članic ter podvzeti vsaj predhodne
ukrepe za enotno združeno vojaško poveljstvo, ki bi bilo zmožno razviti s čim večjo naglico učinkovito obrambno moč, ki bo protiutež sovjetskim grožnjam.
Ko se bodo te konference zahodnih držav končale, pa se bodo zbrali v New Yorku predstavniki vsega sveta, to je 59 različnih držav, ki se bodo borile za lastno usodo na novem zasedanju Glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Med navzočimi ne bo manjkal tudi sovjetski zunanji minister Višinski, o katerem lahko računamo,
da bo z vso silovitostjo napadel napore Združenih držav in drugih svobodnih narodov, da bi zavrnili naraščajočo nevarnost komunističnega napada. To pomeni popolnoma nepričakovano spremembo v sovjetski politiki. Razen peščice narodov so do sedaj vse države — članice zavzele nasprotno stališče do Kremljeve politike in če bodo odločno vztrajale moralno in tvarno pri svojih odločitvah, utegne po vsej verjetnosti Stalinova diktatura opustiti taka dejanja, ki bi lahko povzročila svetovno vojno.
Samo s strogo pripravljenostjo in čuječnostjo bo svobodni svet lahko rešen katastrofe nove svetovne morije.
mornariško akcijo, ki se je je udeležilo več kot 260 ladij, ki so izkrcale čete.
Po izkrcanju je prišel na kopno skupno z ameriškim poveljnikom tamkajšnjih sil OZN tudi gen. Mac Artur, ki je opazoval potek bojev iz neposredne bližine fronte.
Časopisi poročajo iz Taeguja, da so se ameriški padalci spustili na seulskem letališču »Kimpo«, 19 km severnozahod-no od prestolnice in ga tudi kmalu zasedli.
Iz Tokia poročajo, da so sile Združenih narodov napadle tudi \ ongdok na vzhodni korejski obali visoko na severu polotoka in globoko v zaledju sovražnika.
Ameriška oklopniea »Missou-i«, na kateri so podpisali v drugi svetovni vojni predajo Japonske, je težko bombardirala na zliodni obali pristanišče Šam-čok, 61 km južno od 38. vzporednika.
Po časopisnih poročilih je pri novi akciji Združenih narodov sodelovalo 194 ameriških, 12 angleških, tri kanadske, dve avstralski, dve novozelandski, ena francoska, ena holandska in veliko število južnokorejskih ladij.
Med to novo akcijo so se boji okoli mostišča Združenih narodov na jugu nadaljevali. V Tokiu izdano poročilo osme arm<$le pravi, da so čete korejske republike nadaljevale gverilsko ofenzivo za hrbtom severnokorejskih postojank okoli Pohanga na vzhodni obali in zasedle Angang, odskočno točko za neuspelo severnokorejsko ofenzivo preteklega tedna.
Kot vidimo, se .je položaj na korejskem bojišču bistveno spremenil. Napovedana ofenziva sil OZN je naravnost presenetila ne samo komuniste, temveč ves svet, ki ni pričakoval, da bo uspelo Amerikancem koncentrirati na Koreji tako ogromne sile v tako kratkem času.
ITALIJANSKI SINDIKATI
Pogajanja med zastopniki in-dustrijcev in zastopniki obeh delavskih organizacij — nekomunistične C1SL in. komunistične CGIL — ki v sedanjem slučaju zedinjeni nastopata, se vrše vsak dan. a brez vidnega uspeha. Gre za povišanje delavskih plač in za vprašanje odpuščanja delavcev iz službe po tovarnah. Industrijci so pri določitvi plač priznali nek majhen odstotek poviška, glede odpuščanja delavcev pa se na vse načine izvijajo, da bi pri tem ne imele delavske organizacije nobene besede.
Obe delavski udruženji napo vedujeta veliko splošno stavko ' državi, če bi se pogajanja razdr-
la, zato so vladni krogi zaskrbljeni, ker bi to pomenilo za vse narodno gospodarstvo nepregledno škodo, za notranji mir in varnost pa velik pretres.
Zato je vzbudilo zlasti med komunisti veliko pozornost dejstvo, da se je vršilo 14. t. m dolgo posvetovanje v Rimu, ki so se ga udeležili notranji minister Scelba, vojni minister Pacciardi, načelnik glavnega stana armade Marras, poveljnik karabinerjev, gen. Mannerini, načelnik polici je, gen. D’Antoni. Posvetovali so se o notranji situaciji v državi in o ukrepih, ki naj bi jih pri poročili v odobritev prihodnji ministrski seji. — Kominformi-stični dnevnik »L’Unita« zabavna na vse grlo čez te namerava ne varnostne odredbe vlade.
Novi obrambni minister v ZDA
Predsednik Truman je v zvezi s korejskimi dogodki razrešil dosedanjega obrambnega ministra Johnsona njegovih poslov in je na njegovo mesto poklical generala Marshalla.
Svetovni listi pišejo, da je bil končno že čas za spremembo v ameriškem obrambnem ministrstvu ter toplo pozdravljajo izbiro predsednika Trumana. Poudarjajo, da generala Marshalla ni treba posebej predstavljati. »Kot vojaški voditelj in politik in še posebno kot idejni oče onega Marshallovega načrta, ki je bil ključ do spremenjene ameriške zunanje politike ter je prinesel življenje in upanje demokratični stvari v Evropi, si je pridobil soglasno priznanje ameriških državnikov in vseh ljudi po svobodnem svetu.
SEDEMNAJSTA NED. PO BINKOSTIH
Iz svetega
evangelija po Mateju (Mt 22, 34-46)
Tisti čas so se sešli pri Jezusu farizeji in nekdo izmed njih, k; je bil učitelj postave, ga je hotel skušali in ga je vprašal: Učenik, katera je večja zapoved v postavi? — Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je na j večja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka:	,Ljubi svojega bližnjega
kakor samega sebe.r Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki. — Ko so bili pa farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal: Kaj se vam zdi o Kristusu, čigav sin je? — Odgovore mu: Davidov. — Reče jim: Kako ga torej David v duhu imenuje Gospoda, ko pravi: ,Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov na podnožje tvojih nog.’ Če ga torej David imenuje Gospoda, kako je njegov sin? — In nobeden mu ni mogel ne besede odgovoriti in od tega dne se ga tudi nihče ni več drznil še kaj vprašati.
V
Z majhnim vprašanjem je Jezus spravil v zadrego farizeje, ki so ga prišli skušat: »Ka j mislite o Kristusu, čigav sin je?«
— »Davidov.« mu odgovorijo zmagoslavno. Jezus jih je pa mirno vprašal: »Kako ga torej David v duhu imenuje Gospoda?« — David je bil mogočen vladar, ki ni priznal nikogar nad seboj razen Boga. In če David enega izmed svojih potomcev imenuje za svojega gospoda, mora biti res nekaj posebnega. Modreci so umolknili in v zadregi sklonili glave. Odslej so bili bolj previdni v stavljanju zvitih vprašanj.
Kdo je torej Kristus?
Sin Davidov je, a David ga kliče za svojega gospoda.
Mnogo stoletij za Abrahamom se je rodil, a trdi, da je bil pred Abrahamom.
Rodil se je iz žene, a ta žena je tudi po njegovem rojstvu ostala devica.
Za zibelko ima živinske jasli kakor ciganček — a v ta hlev pripelje zvezda tri modre.
Odrašča v tesarjevi delavnici
— dvanajstleten spravlja v začudenje učenjake v Jeruzalemu.
V Jordanu se da krstiti Janezu
sveto mesto največ tujcev iz Evrope, mente. Pa najbolj zbrano smo v
Krstniku kakor grešnik — a iz neba se zasliši božji glas: ta je moj ljubljeni Sin.
Hodi kakor potnik po deželi, večkrat je utrujen, a daje da hodijo hromi; njegove oči so polne cestnega prahu, a vrača vid slepim; lačen je, a nasičuje množice.
Stopi v čoln kakor ribič. Vsled utrujenosti zaspi, ko se učenci bo-lijo z viharjem. Ko se zbudi, z eno kretnjo pomiri valove in ustavi moč vetra.
Na Oljski gori se pusti zvezati vojakom, a še prej ob njegovi besedi popadajo na tla.
Na križu umira, kakor vsak drugi človek, toda ob njegovi smrti sonce otemni. zemlja sc strese, zagrinjalo v templju se pretrga na dvoje, grobovi se odpirajo in mrtvi vstajajo.
Kdo je torej Kristus?
Ali je Bog?.. Toda Bog se ne rodi. ker je večen. Bog ni utrujen, ni lačen, ni žejen, ne more trpeti in ne umreti!
Ali je človek?.. Ljudje ne vračajo vida, ne obujajo mrtvih, ne mirijo viharjev.
Odgovor je samo eden: Kristus je Bog in človek skupaj, česar Judje niso hoteli uvideti. Zato tudi niso znali odgovoriti, zakaj David Kristusa imenuje za svojega gospoda. Da bi lahko živel med nami, si je privzel podobo človeka.
Kristus je vse: Kristus je Pot, Resnica in Življenje. Brez njega je na zemlji samo zabloda, tema in smrt.
NEDELJSKA MOLITEV
DAJ SVOJEMU LJUDSTVU, PROSIMO, GOSPOD, DA SE BO VAROVALO OKUŽENJA SATANOVEGA IN BO ZA TEBOJ, EDINIM BOGOM, HODILO S ČISTIM SRCEM.
Koledar za prihodnji teden
24. septembra. NEDELJA. Marija Devica, rešiteljica jetnikov.
25. PONEDELJEK. Pacifik.
26. TOREK. Ciprijan in Justina, mučenca.
27. SREDA. Kozina in Damijan, mučenca, zavetnika zdravnikov.
28. ČETRTEK. Venceslav, knez.
29. PETEK. Mihael, nadangel.
30. SOBOTA. Hieronim, najslav* nejši prevajalec sv. pisma.
SVETO LETO
Tržaško romanje v Rim
POTOVANJE
Ko se je na Marijin praznik 8. sept. danilo, je hitelo 292 naših ro* marjev proti cerkvi sv. Antona No« vega, kjer smo imeli sv. mašo z romarskim blagoslovom, ki nam ga je podelil stolni kanonik msgr. Kra* marič. Že v teh prvih urah našega romanja se je koj opazilo, da gredo v sveto mesto Rim resni in verni ljudje. Skoro vsi so pred dolgo vož* njo pristopili k obhajilni mizi. Ob šestih in nekaj minut se je vlak premaknil in odpotovali smo v bož* jem imenu proti sv. mestu... Bila je ura sedem zvečer, ko smo stopili na tla večnega mesta. Nismo mogli dru* gače, kakor da smo zapeli. V bližnji baziliki Srca Jezusovega je zvonilo
Ave Marija in mi smo peli: Je angel Gospodov. Na kolodvoru so nas po* zdravili mnogi slovenski duhovniki, ki stalno živijo v Rimu. Ker smo imeli po večini stanovanje prav bli* zu kolodvora, smo bili tako v nekaj minutah že pri večerji in kmalu nato zasanjali prvo rimsko noč.
NARODI KATOLIŠKEGA SVETA PRED SV. OČETOM
\merike in Afrike. Bilo jih je toliko, da so morali domači italijanski ro* marji potrpeti in ostati zunaj na trgu sv. Petra, v baziliko pa so smeli k avdienci le romarji iz drugih dr* žav. Ker Tržačani ne spadamo \ italijansko državo, smo imeli tako prednost tujcev in srečno prišli k avdienci v veliko baziliko sv. Petra.’ Ura je šest. Namah utihne šum in hrum po velikanskem prostoru, ker so prinesli v baziliko na visokem piestolu sv. očeta. Lepa skupina na* šili romarjev je prav po sreči dobila prav lepo mesto v srednji ladji ba* zilike. Ti so sv. očeta prav blizu videli in mu v zboru vzklikali: Živel sv. oče! Ko so sv. očeta v neizmer* nem slavju prinesli do Petrovega prestola, se je začela uradna avdienc ca. Najprej so sv. oče v francoskem jeziku pozdravljali razne svetovne katoliške organizacije, ki so prav te dni imele v Rimu svoje skupne kon* grese. Nato so začeli v raznih jezikih pozdravljati svoje drage romarje Sele tu človek malo zasluti, kaj je Cerkev 20. stoletja. Španska, fran* coska, nemška, amerikanska mladina je na papeževe besede pozdravljala s takim ponosom, s takim navduše* njem, da je treba' te deset tisoče mladih romarjev videti, sicer je v besedi nemogoče povedati! Nato so sv. oče stopili s prestola in šli med svoje prve pomočnike — škofe, ki so bili v velikem številu zbrani ob prestolu. Zopet pozdravi, očetovski in sinovski objemi, vmes latinska himna »Cristus vincit...« Kar naen*
krat pa   »incident«. Ob Petrovem
oltarju zatrobi avtomobilska tromba in med začudene gospode se pripelje na svojem vozičku hroma žena — romarica, ki se je tako pripeljala da* leč iz Gornje Avstrije. Sv. oče takoj pristopijo k njej in jo na dolgo in široko povprašujejo in tolažijo v njenem jeziku. — Kmalu za tem skdi zadnji papežev blagoslov, ki doni po zvočnikih v ogromni pro* stor v popolni tišini in nato spet hrup in šum, kot ga ne vidiš nikjer ua svetu.
PRI SV. OČETU V CASTELGANDOLFO
Toda ni bilo vse prav pri tej veliki avdienci. Zlasti starejši romarji so slabo naleteli. Slišali so sv. očeta, videli pa ne. Tako so prišle pritožbe in novi predlogi:	prej ne grem iz
Rima, dokler ne vidim sv. očeta. Kei je bilo teh prošenj kar lepo število, zato je vodstvo romanja spremenilo načrt in v ponedeljek popoldne smo se odpeljali iz Rima v Castelgandol* fo, v papeško poletno rezidenco. Tu na deželi so avdience čisto domače, preproste, a tem bolj prisrčne. Na majhnem dvorišču papeškega gradu nas je bilo kakih tri tisoč oseb. Po številu smo bili Slovenci najmanjši, a najbolj živahni. Sv. oče so najprej pozdravili nas iz tržaške škofije in nas potolažili, ker toliko prav sedaj trpimo. Potem pa so nas čisto po domače kot oče pri mizi vprašali, če smo opravili spoved, če smo obiskali vse štiri glavne bazilike itd. Podobno so pozdravili Francoze, Nemce in Angleže. Ko je bila av* dienca končana, se mi kar nismo hoteli raziti. Pred papeškim gradom smo stopili skupaj in peli in peli, da je bilo veselje. Gotovo ni bilo čl o« veka v lepem mestecu, ki ne bi znal, da so ta večer tržaški Slovenci pri sv. očetu. Kot povsod drugod je bila tudi tukaj najibolj hvaležno sprejeta zborna pesem: Marija skoz življenje. Največjo pozornost v naši skupini so povsod zbujale slovenske narodne noše. V Castelgandolfu so jim kar ploskali.
zgodnji uri opravili romarski obisk pri sv. Petru, kjer so nam maševali in pridigovali naš tržaški škof, To je bila v vsem romanju najlepša skupna maša z ljudskim petjem in s skupnim sv. obhajilom. Po končani pobožnosti smo se z prevzvišenim tu* di slikali. Prav tako zbran in pobo* žen je bil naš romarski obisk v ba* ziliki sv. Pavla, kjer je vodil vso po* božnost slovenski jezuit p. Prešeren. — V vse bazilike smo v procesiji nesli naš romarski križ, ki ga je lepo izdelal prof. Gorše. Drugi romarji si posodijo tak križ pri vsaki baziliki, mi pa smo imeli svojega že od doma. Pred procesijo pri sv. Petru so ta križ nosili naš tržaški škof.
SKLEPI PRI SVETOGORSKI MATERI BOŽJI
Splošno je znano, da so tatovi svetogorske Marije izročili svoj plen v Vatikanu in ta ga je izročil v var* stvo frančiškanov v Rimu. To našo
ljubljeno Marijino podobo smo vi* deli, pred njo molili in prepevali. Zadnje ure našega bivanja v Rimu smo preživeli pred svetogorsko Ma* rijo. Pridružili so se nam tudi rim* :.ki Slovenci in 120 goriškh romarjev, ki so prišli za nami v Rim. Velika salezijanska bazilika Srca Jezusovega je bila razsvetljena kakor za največje praznike. Zvonovi so slovesno zvo* nili in privabili tudi veliko drugih vernikov. Okrog 600 Slovencev je navdušeno prepevalo Marijine litani* je. Pater Hugo Bren nam je tako prisrčno govoril o svetogorski Mari* ji, da je ganil vsako srce. Msgr. Močnik nam je ob asistenci mnogih duhovnikov podelil sveti blagoslov, nakar smo zapeli v slovo Mariji in Rimu: »Vse prepeva, se raduje...«
ZAKLJUČEK
V SVETEM LETU 1950. SO PRIMORSKI SLOVENCI V JUBI* LEJNEM ROMANJU CASINO ZASTOPALI SVOJ NAROD!
»Pozdravljamo tudi slovenske vernike
(Pozdrav sv. očeta goriškim svetoletnim romarjem)
V RIM
Že dolgo so naše želje hrepenele po Rimu, odkar smo toliko lepega o njem slišali in brali. Končno se nam je želja izpolnila, ko smo v ponedeljek dne 11. sept. s posebnim vlakom odpotovali skupaj z italijan* skimi verniki goriške nadškofije pro* ti večnemu mestu. Med potjo smo imeli celo skupne pevfeke vaje za svetogorske pesmi, saj smo vedeli, da se bomo poklonili naši svetogorski Kraljici.
Tako smo se v ponedeljek zvečer proti deseti uri ustavili na rimski
postaji in z avtobusi odšli po sku* pinah na stanovanje, kakor je bilo komu odkazano.
PRVI VTISI
Drugi dan zjutraj nas je čakal prvi obisk bazilik za svetoletne odpustke. Najprej smo se vsi romarji skupaj zbrali pri sv. Sebastijanu, kjer je bila skupna sv. maša, ki jo je da* roval naš prevzvišeni g. nadškof. Ogledali smo si še katakombe s kripto, kjer sta bila pokopana nekaj časa sv. Peter in Pavel, nato pa hitro odšli k sv. Pavlu, kjer smo opravili prvi obisk bazilike za sveto* letne odpustke. Tu smo tudi prvič srečali velikanske množice, ki sc neprestano stekajo k bazilikam in v nepretrgani vrsti odhajajo skozi sve* ta vrata v cerkev. Tu moli in poje vsak v svojem jeziku, nihče mu tega ne brani, in nihče ga zato ne prezira. Tu se čutimo res vsi doma.
Goriško romanje, ki je bilo eno najštevilnejših, se je povsod uvelja* vilo, ker je povsod zavzelo preccj prostora. Naša skupina Slovencev se je pri tem držala zase, ker smo pač tudi mi hoteli moliti in izpovedati svojo vero v domačem jeziku, kakor znamo.
Za prvi dan našega rimskega ro* manja je bila določena velika skupna avdienca pri sv. očetu v baziliki sv. Petra. Čas avdience ob šestih zvečer. Dobri dve uri prej si že težko dobil lep prostor v ogromni cerkvi, ki sprejme 60.000 oseb. Prav te prve septembrske dni je prišlo namreč v
OBISK V BAZILIKAH
Glavni namen, zaradi katerega gre» do katoličani vsega sveta v Rim, so svetoletni odpustki. Tržaški romarji smo v največji zbranosti obiskali štiri glavne bazilike, zmolili predpi* sane molitve in prejeli sv. zakra*
PRI SVETOGORSKI BOŽJI
MATERI
Popoldne po obisku nekaterih de* lov rimskega mesta smo se domenili s slovenskimi romarji iz tržaške ško* fije, da se skupaj: snidemo ob nogah svetogorske Matere božje v cerkvi Srca Jezusovega, ki jo oskrbujejo salezijanci; tja so namreč prenesli milostno podobo, ker je cerkev do* volj prostorna in v središču mesta. In tam smo se res tudi zbrali pod večer. Bilo je prvo srečanje Matere z njenimi otroki. Videli smo jo pre* novljeno, pomlajeno, a vendar tako, kot smo jo gledali na Sv. gori v njenem svetišču. Tedaj so same od sebe vrele iz srca pesmi: »Na Sveti gori zvon zvoni...«; »Prišli k Tebi smo na Goro...« itd.
Medtem so se počasi stekali sku* paj še vsi ostali romarji in člani slo* venske kolonije v Rimu. Bilo nas je gotovo 600, ko je stopil pred oltar č. g. pater Hugo Bren, sedanji varuh Marijine čudodelne podobe, ter nam v lepih besedah orisal Marijino be* gunko pot in nam vlil novega upa* nja, da se bomo za Marijo tudi mi vsi vrnili na svoje domove. Končal je z lepo molitvijo v čast svetogorski M. B.
Ob izpostavljenem Najsvetejšem so zaorile proti nebu ljudske litanije z odpevi. To je odmevalo, da so se pričujoči tujci izpraševali: »Kdo go pa ti, ki pojo s tolikim navduše* njem?« Kako bi ne, ko pa smo bili srečni, kot da bi peli na Sv. gori. Težko se je človek odrekel ganotju ob srečanju s svetogorsko Kraljico sredi rimskega mesta.
Še en pozdrav Mariji in že so nam jo vzeli, da jo ponesejo v njeno se* danje bivališče v samostanu čč. šol* skih sester v Via dei Colli.
PRI SV. OČETU
Drugi dan zjutraj so nas čakali obiski pri sv. Mariji Snežni in pri sv. Janezu v Lateranu, popoldne pa obisk sv. očeta.
Kaj pomeni papeška avdienca, ve le, kdor je bil pri n jej kdaj pričujoč. Težko smo se sicer pririli v baziliko sv. Petra zaradi gneče, toda ob pos gledu na sv. očeta so bili vsi trudi in vse neprijetnosti pozabljene. Sku* paj z drugimi smo tudi mi pozdravili sv. očeta s klicem: »Živel sv. oče!«
Ko se je ob glavnem oltarju usta* vil in nagovoril množico, ki je na* polnjevala velikansko baziliko ter se še številna mudila zunaj pred cerkvi* jo na trgu sv. Petra, so živio — kli* ci segli do neba. Nato se je ljud* stvo pomirilo in sv. oče je začel go* voriti. Najprej je pozdravil italijan* ske romarje ter navedel imenoma razne skupine, ki so bile pri avdienci navzoče. Zadnja na vrsti je bila Gorica. Ko smo zaslišali drago nam ime, so nam srca zastala. Se ho sv. oče spomnil tudi na nas, ki naS sicer ni veliko, a zastopamo svoje brate z onstran meje, ki bi tudi ra* di prišli k Petrovemu nasledniku, če bi jim bilo le mogoče? Kratek hip sc je sv. oče ustavil, nato pa je na* daljeval v slovenskem jeziku:	Po«
zdtavljamo tudi slovenske vernike goriške nadškofijel« Jasno je donel njegov glas in njegovemu pozdravu je sledil naš odgovor: »Živel papež!«
Ta dan smo morda bili Slovenci najmanjša skupina pri avdienci in kljub temu nas je sv. oče pozdravil v našem lepem jeziku. S tem je naj"
lepše izpričal vosoljnost sv. cerkve, ki enako upošteva vse narode. Nato je sv. oče pozdravil romarje še drugih narodnosti.
SLOVO
Za zadnji dan rimskega bivanja nam je ostal še obisk bazilike sv. Petra in popoldne prost čas za obi* skovanje rimskega mesta in njegovih znamenitosti. Neutrudna spremlje* valca in razlagalca sta nam bila dr. J. Vodopivec in dr. Šegula, katerima
se ponovno zahvaljujemo.
In za slovo? Še zadnji obisk pri Materi v Via dei Colli. Pozno je že bilo, ko smo vdrli v kapelo čč. sester.
»Ti pa z Jezusom, Marija, bodi moja tovaršija...«
Drugi dan smo si ogledali še Assisi in kraje, ki jih je posvetil sv. Fran« čišek, nato smo se vrnili domov. Bogu iz srca hvaležni za veliki dar sv. leta.
Ziesastična k ongres
25* et»lef* krSč* Jelovške mladine
Velika manifestacija žosizma ob 25. obletnici ustanovitve J.O.C. (Je* unesse ouvriere ehretienne) se je začela v soboto 3. septembra.
Žosistično gibanje je prodrlo že v 51 dežel. Na sedanji mednarodni kongres so prišle delegacije 40 dežel. V soboto je bil sprejem v bruseljski mestni hiši, kjer je nagovoril dele* gate občinski svetnik g. De Rons, bivši žosist. Pozdravil jih je in jim želel dobrodošlico v holandščini, nemščini, španščini in v italijanščini.
Belgijska delegacija je šla pod vod* stvom Msgr. Cardvna na grob Ne* znanega vojaka, kj^r so skupno opra* vili molitve in položili venec. Odko* rakali so po Rue Rovale, pojoč žo* si« tične pesmi proti glavni bruseljski cerkvi Sainte Gudule. Tam se je zbralo več sto kongresistov — gostov na skupne molitve okoli fatimske Matere božje. Okoli kipa so bile za* stave narodnih delegacij.
Speaker je podčrtal, da je mani* ffcstacija katoliška, to je univerzalna. Zato bodo molili v vseh glavnih jezikih. Zosistične molitve so se vr* stile v japonščini, v cingalščini (A* zija), v afriškem narečju, v španšči* ni... in s tem so v dejanju dokazali univerzalnost katoliške cerkve in žo* sistienega gibanja. »Vsakdo moli z gorečnostjo v svojem jeziku in ta šopek molitve se dviga kot ogromna daritev...« Tako je pisal poročevalec nekega bruseljskega dnevnika o tej molitveni pobožnosti.
V sedmih jezikih je speaker prosil, naj molijo prav posebno k fatimski Materi božji. Nato je vstal mladi metalurški delavec Arnold Wynants, predsednik J.O.C., in vprašal v fran* coščini, mlada delavka Marija Me* crsman, predsednica V.K.A.J., pa v flamščini:
Ali hočete biti pričevalci Kristuso* vi v vsem svojem življenju?
Ali ste pripravljeni obnoviti vašo zaobljubo apostolskega življenja?
Kot eden se odgovorili: Pripravljen ni smo!
Pobožnost so končali s petjem: Čredo.
Veliki praznik žosizma je bila nedelja 4. septembra. Množice žosi* stav in žosistk so se zlivale v Bruxel* les. Več kot petdeset posebnih vla* kov in okoli pet sto avtubusov jih je vozilo v Bruxelles. Poleg tega je na tisoče žosistov prišlo s kolesi v me* sto. Organizacija je bila brezhibna, da so se gledalci čudili. Rediteljski oddelki, izvežbani v podrobnosti, so s silno spretnostjo zvrstili stotisoč* glavo množico v ogromen stadion Heysel.
Pripeljali so tudi bolnike in jih v nosilnicah postavili v areno, da so lahko prisostvovali veliki manifesta* ciji njim najdražje ideje — žosizma.
Sredi stadiona je bil velik oder v obliki evharističnega križa. Veliko, pontifikalno mašo je imel belgijski primas kardinal Van Roey. Pri maši je pel pevski zbor 240 duhovnikov in redovnikov. Navzoča je bila vla* da, nekaj članov diplomatskega zbo* ra, kardinal Lienart, nadškof iz Lil* le*a (Francija), kardinal di Couvela, nadškof iz Lauren^o (Mo* zambik), belgijski škofje in veliko drugih škofov — gostov (iz Portugalk ske, Avstrije...).
Ustanovitelj žosizma msgr. Cardyn je vodil posvetitev žosističnega giba* n ja in vseh njegovih organizacij Ma* riji. Portugalski žosisti so podarili belgijskim kip fatimske Matere božje, ki so jo postavili nasproti tribune na prestol. Vsi so zapeli veličastno »Re* gina Coeli«.
Po evangeliju je kardinal Van Roev imel govor menjaje v franco* ščini in v flamščini: ...Vi, mladi kr* ščanski delavci, vi ste del tistih brez* številnih falang, ki imajo v svojih rokah takorekoč usodo človeštva. Imate torej veliko odgovornost... Va* ša naloga je preoblikovati množico v oživljajočo silo, ki bo blagoslov druž* be. V resnici, veličastno poslanstvo!
Nujno je za dvig delavskega razreda in s tem bo prineslo blagostanje člo* veški skupnosti...
Po maši so z navdušenjem zapeli: »Christus vincit«.
Popoldne je bila zelo dobro izpe* Ijana masovna, zborovska deklamaci« ja ali igra.
Po dolgih minutah aklamacij je končno mogel le spregovoriti veliki ustanovitelj žosizma msgr. Cardvn. Tistim, ki so že šli skozi šolo žosisma v življenje, je dejal: »Vi ste najod* ločnejši izpdčevalci vrednosti žosi* stičnega oblikovanja, vi ste ponos in upanje Cerkve, vi ste poroštvo in moč za državo, vi ste odstranjevalci proletarijata, vi ste osvobojevalci in odrešitelji delavstva.«
Zosistom pa je dejal med drugim: ...Kongres ni konec, je le začetek. Vi se nahajate pred najstrašnejšo, naj* veličastnejšo in najvažnejšo nalogo, kakršna doslej še ni bila dana v iz* vršitev mladini.
Grožnje, nasilja, zatiranja, umori se množijo povsod. Najprej in pred* vsem so ogroženi milijoni mladih de* lavcev in delavk.
Naslovili boste jubilejno poslanico na vse mlade delavce. Obveznosti, ki jih boste sprejeli za dosego njenega zmagoslavja bodo zahtevale od vas ne samo naporov, požrtvovalnosti, ampak tudi žrtev in junaštva.
Gre se za spoštovanje, časti, svo* bode, zadovoljstva in blagostanja vseh mladih delavk, vseh ras, vseh polti, vseh jezikov in vseh narodnosti.
Žosisti, ali ste pripravljeni, tudi za ceno svojega lastnega življenja, njim pomagati, jih bratiti, jih rešiti?... Bog računa na vas.
Kristus računa na vas.
Cerkev računa na vas.
Domovina računa na vas.
Mladina in delavski razred celega sveta računata na vas.
V rokah držite rešitev sveta.
Žosisti vi boste vredni vašega pleme* nitega poslanstva!
Jaz vas blagoslavljam.
Z milostjo Kristusovo.
Pod varstvom Marije, vaše Matere. Naprej! Vedno naprej!
Ko je končal močni glas msgr. Cardyn*a kdo bi mogel popisati val navdušenja, ki je rasel in se razlil preko arene?...
Sledil je mimohod belgijskih lo* kalnih delegacij s zastavami in na* rodnih delegacij s svojimi zastavami. Navdušeno je odmevala pesem »Pret au combat« (Pripravljen za boj).
Speaker je po zvočniku pozval tu* je, francosko govoreče žosiste: fites* vous la? (Ste tu?) Iz daljave se je slišal navdušeni: Oni! (da). In potem je speaker ponavljal isto vprašanje v holandščini, angleščini, španščini...
In iz stadiona so prihajali odgovori, oziroma odkUci: Ja!, Hier!, Yes!, Aqui!.„
V imenu mladih krščanskih delav* cev celega sveta sta dva žosista pre* brala: »Message de la libčration ouvriere« (Poslanica o osvoboditvi
delavstva).
Zbranim žosistom je govoril po radiu tudi sv. oče in jim podelil bla* g oslov.
Za konec nedeljskega slavja so vsi kongresisti, ves stadion, zapeli kon» grešno pesem.
KULTU RA
Nov sonetni venec
Slavko Srebrnič: Neurejeni venec
V Buenos Airesu je letos izšel nov sonetni venec, ki ga je zložil Slavko Srebrnič. Nazval ga je »Neurejeni venec«. Zakaj, ne vem; morda zato, ker ni tako umetno spleten kot Pre* šernov. Bolj primerno bi bilo, če bi ga bil nazval »Venec slovenskega begunca«, zakaj to prav za prav ve* nec v resnici je. Izpoveduje namreč misli in čustva daleč od domovine živečega slovenskega begunca, ki se ozira nazaj domov in okrog po svetu. Cujte, kako zveni njegova tožba:
»Ekvator nas je kruto razpolovil, med nami valovijo oceani, zvezda nad mano krogi so neznani, v tej zemlji se mi bo še duh posnovil.
Na sredi neizmernih pušč savane se spomnim na slovenske žive trate, tu v pampi, o mladost, čuj, misli nate in tvoje cilje s soncem obsijane.
Glavo naslanjam ob razklano skalo, pekoče sonce vrta jo, razžiga — na Sočo mislim, na jadransko obalo
in na Gorico in slovenska Šmarja.
Še dolgo me bo domotožje žgalo — ječanje polov ob srce udarja.«
V svojih sonetih je pesnik zajel kos bolesti, ki jo čutijo vsi naši »brezdomci«, ter je izpovedal vero v pravičnost stvari, za katero so eni padli doma, drugi pa se raztepli po svetu. In ker veruje, tudi upa. »Cvet, pesem naša draga v groba dnu še...«
Razbeglim po otokih in celinah prikliče nam Slovenijo, nje griče, gore in gozde, jezera in skliče spet v eno nas v povojnih razvalinah.
Škrjančki zapojo, priteče vino in detelje in žita zadišijo, planine zablestijo pod jasnino.
Iz oken nageljni zavalovijo, prijatelji zbero se na sedmino, z gora ivanjski kresi spet vzplamtijo.
S pričujočim sonetnim vencem se je naše pesništvo obogatilo za nov biser, ki bo vedno pričal o bolesti in upanju slovenskega brezdomca, ki kot nov Nikdo — Odiscus ponavlja njegovo pot »po tujih morjih, de* želah neznanih.«
Pesnikovo ime srečujemo v »Du« hovnem življenju« in je le psevdo* nim priznanega primorskega pesnika, ki mu tudi v tujini ni usahnil vir pesniškega navdihnjenja.
GOSPODARSTVO
Da bo kapljica dobra
Nekateri že tržejo, drugi bodo kmalu začeli. Je pač letos grozdje nekoliko prej dozorelo, kot druga leta. Na splošno je bila letos cela narava nekoliko bolj zgodnja in je pohitela z dozorevanjem kmetijskih plodov.
Ni pa vse grozdje popolnoma do* zorelo. Marsikje vidiš grozde — po* sebno črnih vrst —, ki imajo polovi* co jagod dozorelih, drugo polovico pa zelenih. Pri takih grozdih je ob trgatvi najbolje osmukati zrele jago* de raz grozda, zelene pa naj* dozo* rijo: bodo vsaj repkarji kaj dobili in ne bodo zaman stiskali po plan*
teh. — Pa tudi belo gi ozd je ni vse dozorelo, posebno v hudo sušnih le* gah. Mnogo vrst in grozdov ima kisle •jagode, dočim je drugod, kjer je zemlja ilovnata, zato bolj močna in vlažna, grozdje sladko kot med in godno za trgatev.
PAZI NA POSODO!
I
Vsa posoda, ki pride v dotik z grozdjem, moštom ali vinom, mora biti skrajno snažena, to pa ne samo orne, plavniki in sodi, temveč, tudi brentee, črpalke, gumjaste cevi. itd. Vsa posoda mora biti skrbno oprana z vrelo vodo, kateri dodaš 5"/« sode:
Dr. METOD TURNŠEK :
omsci na piarune
(NOVELA)
»Krščen Matiček, kaj misliš, da je Triglav Golovec ali Rožnik v Ljubljani, kamor se skobacaš tudi pod dežnikom, krščen Matiček! Zdaj bodo jesenski kvatri in bo lilo, da bo grdo. Še kakšne dni se bo vreme še držalo, potem bo pa noro lilo!«
»Ali zdaj je pa tako lepo, da bi kar splaval na Triglav!« je spet poskusil Ciril!
»Saj tudi mene mika! A je delo pri hiši! Ko bi mogel porabiti noč!...« France je naglo trenil z očmi, kot da se mu je nekje posvetilo: »Hej, čuješ! Luna je svetla, noči lepe, bi hotel ponoči? Ali imaš pogum?«
Ciril je že zaradi svoje vojaščine, čeprav je bil na dopustu, moral imeti pogum in ni smel reči: ne. Sicer pa, Bog, da France sploh mara na Triglav in ga vabi e seboj Le zaradi Elice je Cirilu bilo nerodno. Ali bi ta grčavi France sploh kako žensko maral s seboj? Ciril je za enkrat rajši molčal in ni o Elici nič zinil, da bi si ne podrl se tega, kar se mu obeta.
»Imam, France! Zares, s teboj bi pa prav rad šel!«
France si je dal roke v bok, se malce pozibal in dejal zadovoljno:
»Krščen Matiček, pa bova šla! Veš, z bohinjsko strani bova bruhnila gor. Odhod z Gorjuš v nedeljo popoldne! Pa da boš držal besedo, krščen Matiček! Dobiva se na Gorjušah pri moji sestri, ki ima gostilno. Bo sicer v nedeljo na Gorjušah žegnanje, krščen Matiček ali se bova hitro odtrgala! Da boš vsaj do treh tam, veš!«
Francetov »krščen Matiček«, ki ga je kupil Bog vedi na kakšnem sejmu, je bil tako trden in odločen, da je Ciril Francetu vsaj po dvakrat brž moral pritrditi, sicer bi ga France -morda res še enkrat krstil, kar za Matička.
Ko se je Ciril ves zadovoljen vrnil v Ribno, ga je tam čakal Eličin brzojav. Elica je sporočila samo te besede:
»V soboto zjutraj pri slapu Savice, Elica.«
Ciril je od navdušenja plosknil z dlanmi:
»Odlično, preodlično! V soboto se snideva pri Savici, v nedeljo pa jo popeljem s seboj na Triglav! Bo France menda že toliko kavalirja, da bo še Elici dovolil zraven mene!«
Ciril je bil kar razburjeno navdušen. Samo dva dneva sta še bila do sobote. Moral je misliti že na odhod od prijaznih Janševih. Janezu se je storilo milo, ko je zvedel, da njegov znanec že odhaja. Grenko mu je bilo toliko bolj, ker je tudi on že jemal slovo. Molčeč in zamišljen je bil. V gumnici v telovniku je
imel zataknjen dehteč rdeč nagelj. Dala mu ga je Tilka. Janez je neštetie s pritajenim vzdihom pogledal na cvet, ga povonjal in skorajda pobožal, kakor da mu hoče desnica po ljubem Tilkinem licu. Ciril je videl vse to in je tolažil Janeza, naj nič preveč ne jadikuje zaradi odhoda. Tistih zadnjih pet mesecev vojaške službe bo že še prebil, kot jih je že toliko in toliko, za pust bo pa Janez že doma. Še oženil se bo s Tilko lahko že za pust. Janeza so te besede kar dvignile. Kot takrat v bolnici, ko se je Ciril zavzel zanj in mu obljubil sko-rajšen dopust, je tudi zdaj Janez čutil uteho.
Pri Janševih so Cirila neradi pustili vztran. Še Špelci je bilo hudo, ko je tako domače prijaznemu akademiku, medicincu podala roko.
Ciril se je nastanil pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Letoviščarji so po večini že odšli, zato je Ciril užival čudovit mir in samoto. Spokojno jezero, tihi smrekovi gozdiči, tja proti severnozaliodu pa veličastne gorske gmote z veličastnim Triglavom, diven svet, ki ga je Ciril pil z vso dušo. Prav blizu je stanoval Cirilov znanec iz ljubljanskih šol, Prezljev Janko. Janko je bil neprekosljiv planinec. Že sto in pet krat je bil na Triglavu. Kar po divji Vrtači jo je z drugimi Bohinjci rezal na Triglav. V štirih, petih urah so iskri bohinjski fantje z Janezom že sedli na teme sivemu Triglavu. Pa še veselo harmoniko so cesto zvekli s seboj. Je že tako, da Slovenec poje in vriska in raja po doleh in
v 20 litrih vrele vode raztopi 1 kg navadne sode. Lahko pa opereš tudi z lugom. Nato moraš vso posodo večkrat oplakniti z navadno vodo. —• Enkrat za vedno pa si zapomni, da moraš vedno posodo najprej oplakniti z mrzlo vodo, potem še le jo lahko pereš z gorko. To j c pose« bej potrebna, če posodo pariš. l)ru* gače para požene marsikatero škod« Ijivo snov v suho posodo.
OKUS PO MODRI GALICI
Na vsak način pazi, da ne rabiš ob trgatvi in v kleti posode, ki si jo rabil za napravljanje, prekladanje ali prenašanje modri; galice. Grozdje, mošt in vino zelo hitro dobijo okus po modri galici in če je ta količkaj močan v vinu, ga ni mogoče odpra* viti. Tako vino je obsojeno, da k on* ča v obcestnem jarku.
Pa tudi drugače moramo letos pa* žiti na okus po modri galici. Z mo* dro galico smo škropili trte in s tem tudi grozdje. Na marsikaterem grozdu so še znaki — plavkaste ma< roge — modre galice. Če zoblješ, marsikdaj najdeš grozd ali jagodo, ki ima neprijeten okus po modri galici. Vzrok tiči v dejstvu, da je bilo pre* malo dežja, ki naj bi izpral z grozdja vso modro galico.
Zato pa moramo paziti pri letošnji trgatvi — če ne bo še prej izdatnega dežja — na take grozde. Odstraniti, moramo vse dele, kjer bi bil znak po modri galici.
Pa tudi pri napravljanju mošta bomo morali paziti, bolj kot druga leta. Svetujemo, da se mošt, pred5 vsem cvet, čimprej loči od tropin.
ČE JE GROZDJE GNILO...
Če je samo kakšna jagoda, ni sile: raj gre skupaj z ostalim grozdjem. Če je pa gnilega mnogo, je najbolje, da to mastimo za sebe. Najprej mo> ramo tako grozdje obilno zažveplati, kar storimo z raztopljenim metabi* sulfitom ali amonij* žveplenim fosfa* tem (solfofosfato ammonico). Na dva grozdja raztopimo tega v moštu 30 gramov in raztopino polijemo ko* maj po natrganem ali pa po že zmle* tem grozdju. Amonijsžvepleni fosfat lahko dobimo tudi v tekočini, kate* re vzamemo po 40 gramov za vsak Q golega ali nagnitega grozdja. S tem zamorimo vsako vrenje, ki bi drugače nastalo samo od sebe — seveda vedno povzročeno po kvasni* eah, katerih je vse polno na grozdju. Tako zamorjen mošt pustimo pri miru 2 dni, nakar ga pretočimo in dobro prezračimo, vleženo goščo na činu pa odstranimo: ta gošča pred* stavlja le nekoristne snovi — zelo mnogo slabih kvasnic —, ki bi lahko samo škodile. Nato moramo takemu pretočenemu moštu dodati odbranih kvasnic in ga prevreti s temi.
Vsaj rečeno imej pred očmi ob letošnji trgatvi in posluži se na* svetov.
v vojni porušen most med Sv. Lucijo in Tolminom.
Govori se tudi, da bodo premenili ime Sv. Lucije v skrajšano »Lucija
ob Soči«. Naša »ljudska oblast« nas skuša kar na lepem »osvoboditi« tu* di kratic, ki nas spominjajo na pre* teklo »reakcionarno dobo.«
V
c
E
O
N
S
O
i:
I
I
D
Iz Celovca nam poročajo
Naši koroški bratje se prav dobro zavedajo, da se samo s kulturnim delovanjem lahko rešijo potuječeva* nja. V ta namen so v soboto dne 2. sept. otvorili prvi prosvetni večer v novi sezoni, kateremu bo sledila vrsta drugih. Kako ne! Saji razen vo* Ije in poguma imajo tudi res sijajen prostor v stavbi celovške Mohorjeve družbe, kjer se lahko kulturno izživ« Ijajo.
Prosvetni večer je otvoril prof. dr. Val. Inzko, ki je pozdravil navzoče v imenu »kulturnega odseka Narod* nega sveta«. V svojem govoru je poudaril, da se pričenja nova sezona v znamenju velikih obletnic, kakor so 100 letnica ustanovitve Mohorjeve družbe, 100 letnica rojstva stebrov slovenske besede: velikega vzgojite* Ija — buditelja ter pesnika Slomška (24 nov. 1950) in pa velikana Fran* ceta Prešerna (3. dec. 1950). Govor* nik je poudaril, da bomo v znamenju slovenske kulture sprožili val novega
se je tudi Ahaclja, Einspielerja, Ma* jarja in drugih, ki so mnogo dopri* nesli k narodnemu prebujenju Ko* rošcev. Otvoritvi dr.ja Inzka jc sledilo glavno predavanje o škofu Antonu Martinu Slomšku. Poudarje* ne so bile njegove neprecenljive za* sluge za slovenski narod: predvsem premestitev sedeža Lavantinske ško* fije iz Št. Androža v Maribor, s čimer je povezal vse štajerske Slo* vence v eno škofijo.
Ob koncu je navzoče razveselil kvintet »Slavčki« z res ubrano pesmijo. Prosvetnega večera so bili vsi prisotni jako veseli in so odhajali z željo, da bi se v ta namen še čim* večkrat zbrali v tako pristno doma* čem okolju.
Iz Tolmina
Iz Tolmina nam poročajo, da so tamkaj asfaltirali ceste vseh ulic. Seveda delo se je v največji meri izvršilo na podlagi modernega su* žtnjskega udarništva, katerega so sc vsi »prav gotovo prostovoljno ude* navdušenja v naših vrstah! Spomnil j ležili!« Letos je bil tudi obnovljen'
Jubilej dr.ja Frana Ramovša
Dne 14. sept. je praznoval v Ljub* ijani 60 letnico svojega rojstva uni* verzitetni profesor ter predsednik slovenske akademije znanosti in u* metnosti dr. France Ramovš. Dr. Ramovš je znana osebnost širom Slovenije in proko njenih meja. Pri* znani strokovnjak za slovenski jezik ima za njegovo rast in razvoj ne* precenljive zasluge. Rojen je bil dne 14. sept. 1890. v Ljubljani. Od 1. 1918. dalje je reden profesor slov. univerze. Njegovo znanstveno in organizacij* sko delo je ogromno, saj je, poleg Miklošiča eden izmed največ* jih in najboljših slovenskih jeziko* slovcev. Bog nam ga ohrani v delu za slovenski narod še mnogo let!
Beg vojakov iz „raja“
Italijanski finančni stražniki so prijeli pretekli teden v bližini Mirni* ka na goriškem, vojaka jug. armade 23. letnega Doviš Mirka, ko je prav* kar pribežal preko meje. Omenjeni je odvrgel vso svojo opremo z orož* jem vred v grmovje ter prosil ita* lijanske oblasti razumevanja in za* vetja.
Iste dneve kot Doviš v Mirniku je pribežalo pa v Trst iz Kopra z mo* tornim čolnom kar 17 jugoslovanskih vojakov. Med njimi 90 bili trije častniki. Isto kot Doviš so prosili razumevanja ter zaščite in izjavili, da se ne bodo vrnili v domovino dokler bodo tam vladale tako ne* znosne razmere. Jugoslovanske obla* st: so zaradi tega ukinile v petek ves pomorski promet med Trstom in Koprom, vendar je bil že r soboto prvotni ukrep preklican.
Podpore brezposelnim
Urad za delo v Gorici javlja, da vsi industrijski delavci, ki so s l. septembrom 1950 neprostovoljno po* stali brezposelni, bodo prejemali iz* venredno trimesečno podporo na podlagi tozadevnega ministrskega za* kona. Tiskovine so prosilcem na razpolago na omenjenem uradu dela v Gorici, za one pa, ki prebivajo na podeželju, na njegovih odsekih pri dotičnih občinah. Prošnje je treba predložiti najkasneje do 12. oktobra t. 1.
AKAD. KLUB IZ GORICE vabi na Nušičevo veseloigro
GOSPA MINISTRICA
(v štirih dejanjih) ki bo v NABREŽINI v nedeljo 24. t. m. ob 16. uri. Vabljeni vsi!
Anton in absolventka medicine gdč. Škof Zdenka. Prof. Zakšek je bil med onimi, ki so že v šol. 1. 1944*45 poučevali na Slov. gimnaziji v Gorici (pod Kostanjevico). Tržaški in go* riški prijatelji želimo mlademu paru mnogo sreče in božjega blagoslova.
Gen. Mark Clark v Trstu
V okviru inšpekcijo ameriških sil v Evropi, je v nedeljo ob 4h pop. prispel v Trst ameriški poveljnik gen. Mark Clark. V Trstu je bil gost ameriškega poveljnika v Mira* maru. Gen. Clark je zapustil Trst v ponedeljek opoldan.
Umor na Banah pri Opčinah
V soboto dne 15. sept., se je na Banah pri Opčinah izvršil grozen zločin. -27 letna Zofija Zoncato iz Benetk je s kuhinjskim, nožem zakla* la svojega zaročenca, 24 letnega kap* larja ameriške armade, znanega pod imenom Bob. Zločin je Zoncato pr* votno zanikala, češ da se je Bob usmrtil sam, vendar je pozneje pod težo dokazov, pripoznala svoj zločin organom javne varnosti. Izgovarjala sc je, da je dejanje izvršila v tre* notni živčni razrvanosti zaradi ljubo* sumja, po hudem prepiru s zaročen* eem, v katerem jo je Bob tudi hudo oklofutal. Po izjavah bližnjih sta se
ečkrat prepirala tudi popreje, ven* dar nihče ni niti od daleč pričakoval kaj sličnega.
Obsodbe v Brnu na Češkem
Kot poroča agencija AFP iz Prage, se je dne 14. sept. končala v Brnu na Češkem sodnijska razprava zoper 20 člansko skupino obtožencev, ka* teri so bili obtoženi kovanja proti* državne zarote, izvrševanja sabotaže, vohunstva in atentatov na odgovorne voditelje češke komunistične partije. Glavni obtoženec, učitelj Miloš Na* šet in mesar Jan Junek sta bila ob* sojena na dosmrtno prisilno delo, drugi obtoženci pa na manjše kazni prisilnega dela.
Poroka v Kanadi
V ponedeljek 21. avgusta 1950. sta se poročila v Torontu g. prof. Zakšek
Slovenske osnovne šole v Trstu
Didaktično ravnateljstvo pri sr. Jakobu sporoča:
Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu se prične v sredo 20. septembra, in sicer ob 9h dopoldan in bo trajalo do sobote 30. sept.
Popravni izpiti bodo od 22. sep* tembra dalje.
Za osnovno šolo pri sv. Jakobu bo vpisovanje v ulici Scuola Nuova 12/1.
Za osnovno šolo v Rocolu pa na šoli v ulici Donadoni.
Za osnovno šol« v ulici Sv. Fran* čiška ne bo več vpisovanja v šoli v ulici Sv. Frančiška 25, ampak na novem sedežu šole v ulici Sv. Fran* čiška štev. 42, v poslopju, kjer je bila nekdaj nemška šola in je sedaj italijanska trgovska strokovna šola.
Italijanska šola ima vhod v ulici Rismondo, slovenska šola pa v ulici Sv. Frančiška štev. 42.
Za vpis v I. razred je treba pri* nesti krstni (rojstni) list, izpričevalo o zdravih očeh in izpričevalo o cep» ljenjiu.
Udeležencem duhovnih vaj
Vsi udeleženci in udeleženke du* h ovnih vaj, ki so se vršile v Malem semenišču, odnosno pri Uršulinkah, si lahko ogledajo in naročijo slike, ki so na razpolago v prostorih Do* brodelnega društva (odprto je vsako jutro od 9 do 12). Na ogledu so tudi slike iz zadnjega rimskega romanja!
Romanje
C. f>. Reščič je v nedeljo dne 18.
sept. popeljal skupino romarjev iz Gorice na slovito Marijino božjo pot v Monte Berico (Vicenza). Med pot* jo so obiskali tudi baziliko sv. An* tona padovanskega. Udeležba je bila velika, kar nad 100 romarjev z dve* ma korierama.
Krojni tečaj
Dne 25. septembra zvečer se zopet ctvori v prostorih Dobrodelnega društva krojni tečaj. Priglasitve se sprejemajo v pisarni, Riva Piazzutta 18, ki je odprta vsako jutro od 9 do 12.
V NEDELJO, 24. SEPTEM-BRA OB 8h ZVEČER PONOVIJO GORIŠKI DIJAKI
V BAZOVICI LEPO SPEVOIGRO
»KOVAČEV ŠTUDENT« VABLJENI! - Za povratek v Trst bo na razpolago koriera.
Zobozdravnik
Dr. STANISLAV PAVLICA
Trst, Via Commerciale 10/11., tel. 25597
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici;
najvišjih gorskih velikanih. Prav tiste dni je Janko spet nameraval na Triglav. Ciril si seveda ni drznil v Jankov planinski trop, ne samo ker je že Francetu dal besedo, marveč predvsem zaradi Eliee, ki jo je nestrpno čakal. Sieer je pa Janko imel dovolj že pre-skušene in utrjene planinske družbe in bi mn novinec Ciril bil bržčas samo v križ in breme.
Ciril je do sobote, ki jo je koprneče pričakoval, napravil nekaj manjših izletov. Kar verjeti ni mogel, da je že na meji ,da je onkraj Črnega vrha, bohinjskega predora, preko mogočnega Bogatina že tuja država. Zmajeval je z glavo zaradi tako čudne in krivične meje, ki reže slovenski narod po sredi. Pa ko bi bilo samo to! Koliko zatiranja je onkraj. Zadnje, 8 krvjo in solzami ustvarjene drobce slovenske kulture uničujejo ubogemu slovenskemu narodu, ubijajo mu domačo govorico celo po lastnih domovih. Kdaj se bo sprevrglo tam in nehalo to zločinsko počenjanje »v imenu neke človečanske in krščanske civilizacije«? Da jih ni sram! O Prešeren, kdaj se bo za bratč preko meje izpolnila tvoja preroška beseda: »Tja bomo našli pot, kjer nje (Slovenije) sinovi si prosti vol’jo vero in postave«, kdaj, kdaj? Kdaj bo minila »strašna noč v črne zemlje krili«, noč sužnjih dni?
Ciril je iskal odgovora v teminah smrekovih gozdov, v globinah Bohinjskega jezera, v trdih gorskih gmotah. Ob pogledu na Triglav mu je zazvenela r duši turobna melodija znane triglavske pesmi:
»On (Triglav) videl je zgodbo Slovenije otrok, je slišal njih petje, njih vrisk in njih jok.
Vse je vihar razd'jal, narod pa zmeraj stal, gledal nad Triglavom neba obok...a
Trpka je usoda malega naroda! Ej, morda bo pa le kdaj zasinila čudovita zarja, morda se bo le kdaj, je koprnel Ciril, okrog Triglava strnil ves slovenski narod, od morja pa do koroških jezerc in gmajnic, od bratov na Rabi, na Zilji, na Beli pa do bratov na Kolpi v miren, prost rod pod Triglavom in bo Slovencem sijalo sinje, svobodno nebo!
V soboto je Ciril že na vse zgodaj bil na nogah. Kakor da nekje že pritrkavajo k svečanemu prazniku, mu je srce plalo v radostnem hrepenenju. Le to je begalo Cirila, da ni vedel, kdaj in odkod bo Elica prispela k Savici. Saj bi ji pohitel naproti, ko bi vedel, kam. Najpravilneje pač naredi, če se čimprej napoti k Savici in jo počaka tam, da ga ona ne bo čakala.
Ciril se je izredno veselil snidenja pri Savici. Savica bo pa res najbolj pravšen kraj za skrivnost, ki jo Ciril za Elico nosi s seboj. Ej, tudi Elico vsekakor tare radovednost zaradi skrivnosti! To bo presenečena!
Ciril se je prav zarana peš napol ob Bohinjskem jezeru v smeri proti slapu Savice. Vztrajno je pobiral •topinje. Samota je kraljevala ob jezeru. Rahle meglice
so se dvigale in trgale nad jezersko gladino. Tu pa tam je nad vodo s skovikom zakrožila ptica ali je iz vode pljusknila riba. Ciril se je ob tem spomnil Prešernovih besed v Krstu pri Savici:
»Bohinjsko jezero stoji spokojno, sledu ni več vunanjega viharja, al somov vojska pod vodo ne mine in drugih roparjev v dnu globočine...«
Samotna pot je bila kaj pripravna, da je Ciril segel v žep in izvlekel Prešernove Poezije. Začel je prebirati Krst pri Savici. Torej tu nekje, v začetku jezera bi si premagani junak Črtomir moral končati življenje, pa mu morilni meč zadrži spomin na ljubljeno Bogomilo. Veliko je moral trpeti Prešeren zaradi odklonjene Julijine ljubezni. Pa je vsaj v svojih junakih skušal najti drobec utehe. Vsaj ti se resnično ljubijo. — Ciril je bral stih za stihom in pogledoval na jezersko gladino, kod je Prešeren svojega junaka Črtomirja posadil v ribiški čoln in ga prepeljal na drugi konec jezera, v »temnico gostih senc«, kjer v jezero pribobni Savica in kjer se ribič in Črtomir razideta; ribič na blejski otok, da poizve po Bogomili in njeni usodi, Črtomir pa k slapu Savice, kjer bo čakal do druge zore radostnih ali žalostnih vesti o svojem dekletu. (Pa ne, da bi tudi Ciril svojo Elico moral čakati do druge zore, je Cirila obšla bojazen. Menda bo že držala besedo!)
(Nadaljevanje)