Pottn! urad ?021 Celovec — Verlagtpoctamt M!) Klagenturt tihaja v Cciovcu — Erscheinungsort Kiagenfutt Patamecn! !*vod t.S3 ši!.. mesečna naročnina S šilingov P. b. Letnik XXVii. Ceiovec, petek, 1. september 1972 Štev. 3$ ti 572) ZAVEDAJMO SE IN POSLUŽIMO SVOJIH PRAVIC Čeprav v Munchnu piapoia oiim-pijski ogenj in je naša pozornost uprta v dogajanje do:iej največjih oiimpijskih iger, ki še odvijajo pod simboiom zastave petih sprijetih krogov, ne moremo mimo naše "arodno-poiitične stvarnosti. Kajti prav v teh dneh še razbiinja v nič !kromen poskus, ki bi iahko pomeni) vsaj začetek pripravijenosti, da bo večinski narod naposied ie uvide), da mora izpoiniti podpisane obveznosti. Toda koroška stvarnost je znova pokazaia da so, kar zadeva pravice manjšine, besede eno, dejanja pa drugo. Le nekaj ur vožnje od nas se v teh dneh demonstrira pravo mednarodno sožitje. Koroškim Siovencem pa ostaja bridko spoznanje, da oiimpijska miseinost, ki so jo športniki prinesti v našo neposredno biižino, nima vedno moči in vetjave in da je prav v teh dneh od nas boij oddaijena, kot kdaj koii poprej. Če je mednarodni oiimpijski komite skienii, j da na teh igrah ni mesta za sode-iovanje rasistične Rodezije, potem b) tudi mi iahko rek!i, da za narodno nestrpnost pri nas na Koroškem ne bi smeio biti prostora. A sami vemo, kakšna je naša resnična stvarnost. „Domovini zvesti" deže-)ani nam obijubijajo vse prej kot mirno sožitje. Prav v teh dneh spet zbujajo svoja nacionaina čustva in grozijo s kriminainimi dejanji. Občinski odbori že zasedajo in podirajo še nepostavijene dvojezične napise. Zgodovina nas vedno znova uči, da smo koroški Siovenci v boju za narodnostne pravice odvisni ie od svoje živijenjske moči in votje. Pred nami je jesen, čas ko se bodo spet odpria šoiska vrata, in tu nas čaka veiika naioga, namreč, da prijavimo čimveč otrok k dvojezičnemu pouku. Čeprav v trenutni situaciji ne bo iahko, imamo vendar zakonito možnost, da se posiužimo svoje pravice. Pokažimo svojo narodno zavest in omogočimo našim otrokom to, kar so nam daii starši. Tu je predvsem piemenita naioga naših mater, ki so svojo besedo otroku poiožiie na jezik ob rojstvu, da mu svojo besedo dajo tudi na pot v šoisko ktop, kjer jo bo iahko izpoinjevai in potom nje spoznavat iepote svojega jezika in kuiture. če se bosta v prihodnjih dneh obe osrednji kuiturni organizaciji koroških Siovencev prek iepaka in ie-^ toka obračati na siovenske rojake s pozivom, da svoje otroke prijavi-i jo k dvojezičnemu pouku, potem je to iskreno prizadevanje za ohra-' nitev naše siovenske besede na Koroškem. Kajti svojo besedo iah-, Ko čuvamo in ohranimo sami, nihče , jo nam ne more odvzeti, če je sami ne bomo zavrgii. ! OBVESTtLO V oddaji zveznega kancierja v soboto 2. septembra 1972 od 19.00 do 19.30 ure bo govora o manjšinskem vprašanju. Ugodne perspektive siovenske manjšine na Madžarskem Pri uresničevanju narodnostne poiitike na Madžarskem imajo zeio pomembno viogo narodnostne zveze, ki zastopajo državijane ne-madžarske narodnosti. Siovanske narodnosti imajo .Demokratično zvezo lužnih Siovanov" ki zastopa tudi interese siovenske manjšine na Madžarskem. Kot zastopnica lužnih Siovanov se Zveza dogovarja in daje predioge vsem državnim, družbenim in zadružnim organom, predvsem pa vodi kuiturno prosvetno deto med Južnimi Siovani na Madžarskem. Siovenci živijo na Madžarskem v sedmih vaseh: v Gornjem in Doinjem Seniku, Števanovcih, Andovcih, Verici, Ritkarovcih, Sakaiovcih in Sio-venski vasi. Nekaj jih je tudi v Monoštru in še v nekaterih drugih madžarskih mestih. Območje na katerem živi slovenska manjšina na Madžarskem je še vedno dokaj nerazvito, čeprav je bii tudi v tem pogledu v zadnjih letih storjen določeni napredek, za delo z manjšino pa primanjkuje predvsem slovenske inteligence. Zveza je sicer dobila zagotovilo ministrstva za prosveto, da jim bo še letos odobrila delovno mesto za slovenskega sodelavca, vendar tudi to problema ne bo rešilo. Od kulturnih dejavnosti je med slovensko manjšino na Madžarskem razvita predvsem glasbena. Imajo pihalni orkester, plesni orkester, plesne skupine, mešane zbore itd. Leta 1965, ob 20-letnici Demokratične zveze Južnih Slovanov, sta dobita pihalni orkester in pevski zbor iz Gornjega Senika priznanje ministrstva za prosveto. Zveza si je v svojem letnem programu zadala nekaj posebnih nalog v prid slovenske manjšine na Madžarskem. Predvsem nameravajo vsako leto obiskati sleherno slovensko vas s primerno kulturno izjava Kretskega za beograjsko teievizijo skupino. Dalje nameravajo imeti stalne stike s slovenskimi vasmi in jim nuditi pomoč pri reševanju raznih problemov, pripravljajo pa tudi tekmovanje v recitiranju in pripovedovanju v slovenskem jeziku. V LR Madžarski obstajajo za vse narodnosti možnosti, da se uče v materinem jeziku. V vseh slovenskih vaseh se otroci učijo svoj materin jezik tedensko štiri ure. So pa velike težave zaradi razlike med dialektom in slovenskim knjižnim jezikom. Zato bodo morali urediti otroško varstvo tako, da bodo že tam začeli pripravljati otroke za zahtevnejši pouk v slovenskem jeziku. Zveza meni, da sedanje učenje materinega jezika ni zadostno. Pri prosvetnem ministru so se zavzeli za večje število ur materinščine v osnovnih šolah in za odpiranje otroških vrtcev. Povedati pa je treba, da se je v zadnjih letih veliko spremenilo na bolje. Prosvetno ministrstvo je predlanskim odobrilo milijon torintov za nakup knjig v jezikih vseh petih narodnosti. Določene možnosti pa so tudi za razvoj publicistične dejavnosti Slovencev. Tednik .Narodne novine" ima eno stran v slovenskem jeziku, Narodni koledar pa ima v slovenskem jeziku 16 strani. Uredniški odbor pa se je odločil, da bo število slovenskih strani povečal na dvaintrideset. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO . BiLKA" V BiLČOVSU vabi na PROSLAVO DU-LETN!CE USTANOVtTVE v nedeijo 3. septembra 1972, s pričetkom ob 14.30 uri pri Mik-iavžu v Biičovsu. # jubiiejna svečanost Na sporedu bo: # srečanje okoiiških pevskih zborov 0 zabava s piesom K števiini udeiežbi vabi Odbor 10. SEPTEMBRA POD LJUBELJEM: „Memento - mrtvim v spomin živim v opomin" V nedeljo 10. septembra bo pod Ljubeljem svečano odkritje spomeniško urejenega prostora, kjer je v minuli vojni bilo koncentracijsko taborišče — podružnica Mauthausna. Na tej slovesnosti se bo zbralo veliko število nekdanjih internirancev iz Slovenije in drugih držav. S proslavo bodo odprli prvi del obnovljenih objektov nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča. Postavljen bo spominski objekt v katerem bodo vzidane spominske plošče 30 nacističnih taborišč, v katerih so bili med zadnjo vojno internirani Slovenci. Spomeniška ureditev bo pomenila skromno oddolžitev vsem ljudem, ki so izginili po zaporih in taboriščih širom po Evropi, hkrati pa bo to izrazit memento opomin zlasti mladi generaciji, naj ne pusti, da bi se še kdaj zgrnilo nad nas gorje, ki je spremenilo poštenega človeka v sužnja samozvanih .nadljudi". Spomeniško urejeni prostor pod Ljubeljem pa bo hkrati tudi simbol mednarodne solidarnosti, ki se je kalila v zaporih in taboriščih ter je v njenem okviru delež naših ljudi zelo velik. Kot nalašč leži ta prostor poleg mednarodne turistične ceste, koder potuje dan za dnem veliko število turistov. Spomeniško urejeni prostor naj bo skupaj s spomenikom okostnjakom tudi zanje opominjajoč klicaj. Na proslavi bo kot glavni govornik spregovoril Bogdan Osolnik, podpredsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in bivši sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko. Zatem bodo odkrili 30 znamenj z imeni taborišč širom po Evropi, kjer so bili internirani in trpeli slovenski rodoljubi. Predviden je tudi lep kulturni program, v katerem bodo sodelovati: zbor .France Prešeren", godba na pihala in recitatorji. Ob tej priložnosti bo izšla tudi spominska brošurica pod naslovom .Memento — mrtvim v spomin, živim v opomin*. Wa!dheim na obisku v Jugosiaviji Včeraj je generaini sekretar Organizacije združenih narodov Kurt Waidheim prispet v Jugosiavijo. Waidheim, ki je vzei U Tantu težko breme, je v OZN spravii močno poiitično aktivnost, ki se izraža v resnih prizadevanjih, da bi Organizacija združenih narodov zaigrata tisto viogo, ki ji pripada — biti posrednik miru in zbiiževanja med narodi v svetu. Waidheim je v kratkem času, odkar je generaini sekretar OZN, obiskat ceio vrsto držav, tako tudi Kitajsko. Značiino za Waidheimovo prizadevanje v okviru OZN je vsekakor dejstvo, da se resno trudi reševat) akutna vprašanja in da se ne izogiba nobenemu še tako kočijivemu vprašanju. Zvezni kancler Bruno Kreisky je prejšnji teden z beograjsko televizijo imel intervju v katerem je med drugim povedal, da bodo avstrijska zvezna vlada in pristojna ministrstva zelo resno proučili vsebino nedavne spomenice jugoslovanske vlade, ter raziskali vse podatke, ki jih spomenica vsebuje v zvezi z terorističnim gibanjem ustašev v Avstriji. Nadalje je Kreisky spregovoril tudi o stikih med Avstrijo in Jugoslavijo ter dejal, da se bo avstrijska vlada prizadevala, da bi stiki med Avstrijo in Jugoslavijo ostati pozitivni in dobri. O vprašanjih slovenske manjšine pa je dejal: ,2e od nekdaj sodim, da obstoj manjšine ni ovira, temveč most med dvema narodoma. Tako gledam tudi na slovensko manjšino v Avstriji kot na element medsebojnega razumevanja med narodi in narodnostmi. Storil sem vse kar je v mojih močeh, da bi zagotovil nemoteno skupno življenje Avstrijcev raznih narodnosti, in to tako na Koroškem, kakor v drugih krajih Avstrije." Napoved o umiku ameriških čet iz Vietnama Nixonova predvolilna poteza Dva dogodka sta vsaj navidezno vnesla nove momente v nesmiselno ubijanje v Vietnamu — na eni strani izjava ameriškega zunanjega ministra Rogersa, da bo do konca leta mogoč sporazum o miru v Vietnamu in Nixonova napoved, da bodo ZDA umaknile iz Vietnama nadaljnjih J2 tisoč vojakov, na drugi strani pa prihod kitajske minolovke v severoviet-namsko pristanišče Haiphong. Ni dvoma, da je treba tako Ro-gersovo izjavo in še bolj napoved o nadaljnjem umiku ameriških čet iz Vietnama šteti za dobro premišljeno potezo v predvolilni kampanji republikanske stranke, ki je ponovno postavila Nixona za predsedniškega kandidata. Z odhodom nadaljnjih 12.000 ameriških vojakov iz Vietnama se glede ameriške intervencije v Indokini trenutni položaj v ničemer ne spremeni. Prvič bodo ZDA zadržale v Južnem Vietnamu še na-praj okorog 27.000 vojakov, v tem številu pa niso zajete ameriške letal- ske sile v Vietnamu, drugič pa se ZDA že tako nekaj časa ne angažirajo neposredno v suhozemnih vojaških operacijah, ampak so vse sile koncentrirale na letalsko bombardiranje, v zadnjem času predvsem na najbolj občutljivo točko Severnega Vietnama, na jezove v pokrajini Thanh Hoa. Kako pošastne razmere je dobilo ameriško bombardiranje predvsem civilnega prebivalstva in nevojaških ciljev, kaže podatek, da so ameriška letala zmetala na Indo-kino že skoraj 7 milijonov ton bomb, kar je trikrat več, kot so jih ZDA zmetale na vsa bojišča v drugi svetovni vojni. Tako ima Nixonova obljuba o nadaljnjem umiku ameriških vojakov iz Vietnama lahko le propagandni efekt v samih ZDA. Ob prihodu kitajske minolovke v pristanišče Haiphong pa se je zastavilo predvsem vprašanje, ali se je s tem začel proboj ameriške minske blokade severnovietnamskih pristanišč. ZDA so tudi takoj zagrozile, da bodo morebitne uničene mine zamenjale z drugimi. Vendar pa ni verjetno, da bi velesile želele večjo zaostritev med seboj zaradi vojne v Vietnamu. Kljub temu, da se tako vojaške operacije, v katerih so sever-novietnamske osvobodilne sile zadale sajgonskim četam ponovno zelo hude udarce, kakor tudi letalsko bombardiranje nadaljuje v nezmanjšanem obsegu pa dejansko vse bolj prodira prepričanje o nesmiselnosti te vojne in o tem, da vojaška odločitev ni mogoča in da bo treba najti politični, kompromisni izhod. O tem pričajo tako Kissingerjevi pogovori s saigon-skim predsednikom Thieujem, kakor tudi govorice o tem, da tako Moskva kot Peking želita politično rešitev vietnamske vojne. Seveda pa je vprašanje, do kdaj bo nesmiselna morija nedolžnih ljudi v Vietnamu še trajala, kajti jasno je, da jo velike sile lahko vedno izkoriščajo v politične namene, trenutno pa predvsem Ni-xon za predvolilno propagando. a — Štev. 35 (1572) 1. september 1972 OD 6. DO 10. SEPTEMBRA: DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM V dneh med 6. in 10. septembrom 1972 bo na Dunaju največja avstrijska gospodarska prireditev — Dunajski mednarodni veiese-jem — in sicer 96. po vrsti. V teh dneh bo Dunaj spet okno avstrijskega gospodarstva v svet. Tokrat bo razstavljalo skupno 2.343 podjetij, od tega 1.074 iz inozemstva, kar tej gospodarski prireditvi upravičeno daje mednarodni značaj. Z drugimi besedami pa to pomeni, da bo udeleženih 30 držav iz vsega sveta. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da bo poleg Sovjetske zveze udeleženih še šest socialističnih držav, ki se ne bodo predstavljate le s kmetijskimi pridelki, marveč tudi s svojimi industrijskimi produkti. Če smo o sejmu v Welsu zapisali, da so se njegovi prireditelji odločili za specializacijo, potem to tembolj vetja za Dunajski mednarodni velesejem, ki je to pot pravi sejem specializacije in so ga prireditelji temu primerno razvrstili tudi po posameznih strokah. Tako bodo obiskovalci lahko obiskali le tiste razstavne prostore, kjer razstavljajo podjetja oz. stroke, ki jih zanimajo. To velja predvsem za trgovce, katerim je sejem Cetovški sejem zaključen Prejšnjo nedeljo je v Celovcu bil zaključen 21. avstrijski lesni sejem — celovški sejem, ki je tokrat imel še večji mednarodni značaj in to ne samo po številu inozemskih obiskovalcev, temveč tudi po številu zastopanih inozemskih razstavljalcev. Organizatorji sejma so lahko povsem zadovoljni z doseženimi uspehi. Kljub neznosni vročini v prvih dneh in nenadnemu vremenskemu preobratu, skratka, kljub neugodnemu vremenu je bil obisk na 21. avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu odličen. Skupno je letos obiskalo sejem 269.519 oseb, kar je približno 3000 oseb več kot lansko leto. Avstrijski lesni sejem v Celovcu ni samo uspešno branil in utrdil svoj ugled, temveč je tudi dosegel, da ga lahko upravičeno smatramo za mednarodni sejem, čeprav ne nosi tega naslova. O internacionalnosti tega sejma dokazuje 47 odstotkov inozemskih razstavljalcev iz 29 držav. Tudi izjave raznih inozemskih visokih in uglednih gostov potrjujejo, da ima celovški lesni sejem mednarodni značaj, na kar so prireditelji letošnjega lesnega sejma res lahko ponosni. Tako je letošnja največja gospodarska prireditev Koroške končana. Na stotisoče ljudi si je ogledalo najnovejše dosežke na raznih področjih gospodarstva, industrije, obrti, kmetijstva in gozdarstva. Kot strokovni lesni sejem in pa tudi kot splošni blagovni sejem, je prireditev nudila zanimiv pregled ter ugodno priložnost izbire in nakupa. Hkrati pa je imel sejem tudi obeležje srečanja ljudi, ki so prišli iz vseh predelov naše dežele in iz tujih držav. v prvi vrsti namenjen. Zaradi tega so se prireditelji tudi odločili, da so sejemski čas skrajšali na pet dni in tako razstavljalcem prihranili precej stroškov, zakaj najemnina razstavnih prostorov je zelo visoka, razen tega pa je to tudi velika olajšava za razstavljale glede osebja, kajti delovna sila je danes zelo draga, podjetja pa pridobljeni čas lahko planirajo za druge tovrstne prireditve. Nova in posrečena rešitev Dunajskega mednarodnega velesejma je tudi katalog razstavljalcev, ki tokrat ni združen v eni knjigi, marveč je razdeljen po strokah, kar je za obiskovalca sila praktično, saj mu ni treba kupovati celotnega kataloga, vrhu tega pa je to tudi cenejši. Močne razširitve je v okviru Dunajskega mednarodnega velesejma deležno tudi kmetijstvo, saj je le-temu posvečenih 85.000 kva- Minuli petek so na gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli 18. mednarodni vinski sejem. Na letošnji razstavi sodeluje 307 razstavljalcev od tega 107 iz Jugoslavije, 194 podjetij pa iz tujine in to iz 21 držav. Mednarodna komisija sejma vin, žganih pijač in sadnih sokov je za letošnji sejem ocenila 955 vzorcev vin, žganih pijač in sadnih sokov iz vsega sveta. Pogoje za sodelovanje so tokrat posebno zaostrili, kar je razvidno že iz tega, da so letos na primer za vina podelili mnogo manj zlatih kolajn kot lani. Tako so letos podelili 175 zlatih, 450 srebrnih kolajn in 50 pismenih priznanj. Najboljših nagrajencev je letos le deset, od dratnih metrov razstavnega prostora in bodo v nasprotju sejma v spomladi, ko so razstavljali gradbene stroje, zdaj razstavljali kmetijske stroje. Pri tem bo skupno udeleženih 150 podjetij, ki proizvajajo kmetijske stroje. Med razstavljalci bo udeleženih tudi 40 podjetij s Koroške, ki bodo razstavljali v okviru koroške trgovinske zbornice. Čeprav je vsled skrajšanja časa razstave obisk te največje avstrijske gospodarske prireditve nazadoval, so razstavljalci zadovoljni, ker so kljub temu dosegli svoje trgovske uspehe, kot je to pokazala že izkušnja sejma spomladi. Avstrijske prometne ustanove, kot je Železnica in Pošta, v času Dunajskega velesejma tudi tokrat nudijo od 25 do 50 odstotkov popusta na običajne vozne cene. teh so štirje iz Jugoslavije in sicer podjetje Slovenija vino, ki je prejelo najboljšo nagrado za vino laški rizling, Istravino export za premier vinjak, Tališ Maribor za viljamovko in Agraria Koper za jamaica rum. Slovesni otvoritvi je prisostvovalo številno gostov, ki jih je pozdravil predsednik mestnega sveta v Ljubljani Miha Košak, sejem pa je odprl predsednik gospodarske zbornice Leopold Krese. Mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov v Ljubljani, ki je hkrati povezan z mednarodno razstavo opreme za gostinstvo in kletarstvo je odprt do nedelje 3. septembra. Pomemben jubilej Litostroja Jutr) bo kotektiv Litostroja v Ljubijani stavi) pomemben jubiiej — 2$-ietnico ustanovitve. To v živijenju ni doiga doba, toda v proizvodnji to pomeni manifestacijo veiike-ga gospodarskega napredka in razvoja. Kot znano, je Litostroj pred petindvajsetimi ieti priče! s proizvodnjo opreme za hidroeiektrarne, pozneje pa je pričei še s proizvodnjo drugih zahtevnih strojev kot so žerjavi, hidraviične stiskainice, viiičarji za potrebe notranjega transporta in drugo. Najpomembnejši uspeh kotektiva Litostroja pa je, da vse proizvode, razen tistih, ki jih iz-deiujejo po iicenci, izdeiujejo po tastnih načrtih. V zadnjem času je Litostroj močno poveča) in še povečuje vrednost izvoza investicijske opreme, ki se je od komaj 2 miiijona doiarjev v !etu 1970, ietos povečata na 28,5 miiijona doiarjev. Večino svojih izdeikov Litostroj proizvaja za Argentinijo, Kenijo, Tanzanijo, Avstraiijo in Združeno arabsko repubtiko. Razen teh držav pa Litostroj izvaža tudi opremo za žeiezarne v Pakistanu in Libiji. S Sovjetsko zvezo pa ima doigoročne pogodbe o dobavah pomembnih koiičin hidraviičnih stiskainic in dizeiovih motorjev za iadje. Dizeiove motorje pa bodo izvažati tudi v Romunijo, za Nemško demokratično re-pubiiko pa bo Litostroj izdetat večjo kotičino speciatnih odiitkov. To je ie nekaj podatkov o vse večji proizvodnji in prodoru na tuje tržišče jubitej-nega podjetja Litostroj v Ljubijani, ki ob 2S-tetnici svoje ustanovitve tahko z zadovotj-stvom gteda v prihodnost. Mednarodni vinski sejem v Ljubijani .Sbvvefs^a zveza za avsfri/sAi sporazum z EGS Ko je jMlljd feg% !efo otro& pr/če/ Zzod/tZ, Z?odo stopn/ce ze/o rrz/^avrze. Če sze ze/o zapos/ert/, /*osfe ve/Z^o /?o/j /rrezs^r/rrto gospoJ/rtj///, če Z?o oče rtareJZ/ zaČasrto /eseno ograjo, ^/ /ro otroka preprečZ/a JosZojr Jo stojrrt/c. 5eveJa Zo w/ vse. ^aw/ rzaj/ro/je poznaZe svoje sZartovazzje /n ž/v/je?:js^e rzavaJe Zer navaJe svojega oZro&a /w /rosze saw/ Maj/ro/je veJe/Z, &aj je pr/ vas Jowa za oZro^a nevarno. Važrto pa je, Ja se o/* Zew zaw/s//ze /rz agoZov/Ze, ^aj /a/r^o szor/ze, Ja /ro oZro^ ^ar rzaj/ro/j rza var-new. Zato gob tudi ne nabiramo v deževnem vremenu. Mokre gobe, če so zdrave, morajo takoj v lonec. Veliko zastrupitev in prebavnih motenj povzročijo užitne gobe, ki smo jih nabirali ali že prezrele ali jih nismo pravilno shranili, ali smo načeta mesta pre-škrtavo izrezati. Torej ne samo strupene gobe, tudi užitne so lahko nevarne, če z njimi ne ravnamo pravilno! Zdravilna moč PARAD!ŽN)KA iN KROMPiRJA Paradižnik je odlična zelenjava; v poletnih dneh ga ima na mizi domala sleherna družina bodisi v juhi, prikuhi ali solati. A le malo je žena, ki vedo, da paradižnikov sok odstranjuje zajedalce in mozolje na obrazu, da oži lojnice in stori kožo na obrazu gladko, nežno in mladostno. Zadostuje le, da nekajkrat podrgnete z razrezanim paradižnikom po obrazu in se potem umijete z mlačno vodo. Poskusite vsaj dvakrat dnevno s takšno masažo! Krompir je prav tako čislano živilo v vseh družinah, ne spomnimo pa se, da bi ga uporabljali, kadar so naše oči utrujene. Poskusite narezati na tanke kolobarje svež krompir in ga dajte za nekaj minut na veke. Če so nabrekle, bodo takoj naravne, podočniki bodo izginili, vaše oči pa bodo spočite in blesteče. REZANO Svežino lepo urejenega šopka v vazi lahko znatno podaljšamo, če poznamo nekatera pravila o negi cvetja. Predvsem je treba cvetje rezati z ostrim nožem, in sicer poševno, ne pa s škarjami, ki zdrobijo in stisnejo stebelce. Izjema so le krizanteme, ki jih trgamo. Večino cvetja denemo v vaze v obliki popkov ali napol razcvetelih cvetnih glavic. Cvetove georgin ali ciklam nabiramo popolnoma odprte, ker se njihovi popki v vodi ne bodo odprli. Obvezno morate odtrgati s stebla listje, ki bi sicer v vodi v vazi gnilo, pri krizantemah in vrtnicah pa pustimo le nekaj vrhnjih listov. Takoj ko prinesemo cvetje domov, mu prirežemo stebelca v vodi: za 1 ati 2 cm. Vsaka vrsta cvetja ima svoje lastnosti: le-te moramo poznati, če hočemo, da nas bodo lepi šopki dolgo razveseljevali v stanovanju. Tako na primer potopimo veje španskega bezga najprej za nekaj minut v toplo vodo (približno 50° C), vsako vejico Gob, ki jih nameravamo shraniti, nikoli ne umivamo. Da bomo prinesli gobe domov lepo ohranjene, jih nabiramo v košarice ali koške, kartonske škatle ali lesene zabojčke. V gozdu očistimo bete, potegnemo s klobukov lepljivo kožico (maslenki, polžarju), posebno pazljivo pa nalagamo gobe, ki imajo krhko in z mlečkom bogato meso. H MADEŽI NA OBLEKAH ne kvarijo samo videza, pač pa tudi poškodujejo biago. Najlaže bomo odpravili vsak madež, če ga takoj, ko je še čisto svež, namočimo s čisto vodo. Vinske, čokoladne, sadne ali krvave madeže bomo tako dosti laže odstranili. Madeži masti ali olja bodo hitro zginili, če nanje položimo pivnik ali kos kruha. Za vse ostale madeže pa najprej ugotovimo, kako so nastali in šele potem se načrtno pripravimo k čiščenju. ČEBULA porabi manj masti, če jo damo na zelo majhen ogenj v kozico brez masti. Ko počasi upade, dodamo šele mast, a samo eno tretjino tiste, ki bi jo sicer porabili, če bi dali čebulo pražiti na mast. H Madeže od rdečega vina odstranimo iz belih prtov s toplim mlekom. CVETJE maka, horlenzije, polonike in dalije pa segrevamo nekaj sekund na plamenu sveče' Tako moramo ravnali zalo, da bi odstrani!' mlečni sok, ki se izloča pri večini cvetja J prereza stebla. Sok lahko zapre stebelce i" rastlina bo ovenela zavoljo pomanjkanja vode. Konce vej rastlin z lesnatim steblom moramo obvezno razcepiti, da bi tako povečali površino, ki vsrkava vodo. Ker se voda v vazi hitro pokvari, jo moramo menjati vsak dan. Obstajajo še sredstva, s katerimi podalj' šamo življenje rezanemu cvetju. Tulipani, no primer, bodo trajali dalj časa, če bomo dali v vodo 8-odstotno sladkorno raztopino-Veje španskega bezga bodo dolgo svežo in lepe, če bomo dodali vodi v vazi 0,05 odj stotka boraksa. Priporočljivo je tudi dodal' vodi nekaj kapljic amoniaka. Nekatere cvetlične vrste, kot na prim^ gladiole, so dolgo sveže, če jih hranimo ^ vodi, ki ji dodamo tableto aspirina. Na ŽO' tost, se georgine, ki jih imenujemo dalijo* kljub skrbni negi v vodi v vazi hitro posuše- Tort* Svettna: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton* gubastih vzpetin, izginjajo bataljoni drug za drugim, četa za četo, tiho in neopazno kakor trudne sence. 4 Se pred mrakom je odšel na pot tudi del štaba. Z nočjo so po dobri uri hoda prispeti na obrobje, kjer se je kot-lasta gozdna ravan nenadoma prelomila v skalnate strmine, ki so se vrtoglavo spuščate v dolino. Posedli so po razvejanih koreninah in se zavili v šo-torke, koce in plašče ter se naslonili na debla starih smrek. Skoraj do tal na gosto obrasle in tršate so že stoletja kljubovale sunkom severovzhodnih vetrov, vkleščene z močnimi koreninami v škarpljastem skalovju. Dež je prenehal. Iz doline se je dvigala megla pod oboke sivega neba, ki se je lepilo po grebenih Karavank in jih spajalo v svinčenem toku z Jelovico. Globoko pod njimi je ležala dolina, pokrita s plaščem teme, kjer so tu in tam migetale luči. ,Od tod bomo videli in slišali spopad bataljona z Nemci na najmanj dvajset kilometrov dolgem pasu," je dejal Perne generalu, ki se je ves zahomotal v plašč. Pri njem je sedel angleški oficir s spremljevalcem. .Dobra zamisel, Perne," je dejal Novljan in preletel z očmi svetlo črto, ki je označevala progo ob reki in cesto med mestom in manjšimi naselji. Blisk je molčal in tuhtat. Perne ga ni pustil v dolino. Za naslednje jutro, ko se bodo brigade vrnile na Jelovico, sta pripravljala nekaj obveščevalnih posegov po enotah. .Divizija bo veliko presenečenje za sovražnika, čeprav nas morda že pričakuje," je tiho dejal Novljan in čakal, kje in kdaj se bo zarezala v noč govorica orožja, ki ga mora vojskovodja razumeti in razvozlati kot zapletene šifre. Vsi so bili nestrpni ob velikem mokrem molku, ki je bil čedalje bolj težak in dušljiv. .Čutijo nas." je dejal Novljan in skušal šteti luči v koloni, ki je spominjala na naglo premikajočo se gosenico. Promet po glavni cesti je bil vse bolj živahen. Komaj se je dobro znočilo, že je ob vznožju Jelovice, na vzpetinah nad železnico in reko, zabobnelo avtomatsko orožje. .Vojkova brigada je padla v zasedo," je ugotovit Perne. Kmalu potem je zabobnelo nekje daleč v dolini. Zdelo se jim je, da se je bataljon prebil in da napada Kranj, mesto ob sotočju rek. Topovsko grmenje jih je doseglo v valovih, podobno pokašljevanju bolnega, umirajočega starca. Roji raket so se utrinjali, kot bi rojile in umirale kresnice. Opazovali so igro svetlobe in teme ter ugotavljali razmestitev sovražnih sil z neprikritim zanimanjem. Perne in Novljan sta se tiho pogovarjala. Dopolnjevala sta načrt, kako bi naslednjo noč preslepili Nemce in odvrnili njihovo pozornost od poglavitnega cilja. Blisk pa je mislil na Melito — povsod ga je spremljala njena podoba. Preden so šli na opazovalnico, sta spregovorila nekaj besed. Del zaščitne čete divizije je ostal na izhodiščnem položaju. Obljubit je, da bo prišel k njej, brž ko se bodo vrniti. .Pridi, pridi," mu je stisnila roko in oči so ji vabljivo zažarele. Pokazala mu je udorino, kamor je nanosila smrekovih vej, sam pa ji je dal šotorsko krilo, da ga je razpela in se zaščitila pred dežjem. .Kako čudno razdvojen je človek," je pomislil. .Medtem ko iz daljave gledamo ples smrti, me nezadržno vleče k njej. To ni nič drugega kot sla po življenju in obstanku in morda tudi strah pred tem, kaj bo jutri." Potem je kmalu zaropotalo na progi na več mestih hkrati, kakšnih trideset kilometrov daleč. Kmalu so se naučili razlikovati poke plastika od pokov granat. Bataljoni so se kljub zasedam prebili k progi in jo začeti razstreljevati. Dve orjaški oksploziji s slepečimi jeziki, ki so švigni' visoko v sivi obok neba, sta jih presenetili in razveselili. .Naši so minirali most," je viknit Perne. .Toda tistemu, ki so ga imeli prvotno na muhi, se ^ približati ne morejo." Tam je nenehno hrumelo, čeprav ^ bili postali tja le skupino, ki naj bi otipala, kako moč"** obrambo ima sovražnik. Novljan je bil vse bolj prepriča^ da je napad izdan in da so bili Nemci pripravljeni naH' Premišljal je, kako bi spremenil načrt, da bi zmedel nen^ ško vodstvo. Iz razmišljanja ga je zdramil Anglež, ki je ves večs žvečil čokolado in vsakokrat, ko je razklala temo eksp!°' zija, zadovoljno mežikaje zamomljal: ,Very good." ,To bomo videli šele jutri, ko bodo Nemci najbrž našimi vred na Jelovici," si je mislil Blisk. 5 Borutova četa, ki je na povratku s proge tik pod očjem padla v zasedo, se je zakasnila. Poleg tega jc rvem jutranjem mraku naletela že na bregovih Jelovi^ a nemško kolono in jo napadla. Po kratkem, neučink^ item streljanju z obeh strani, se je četa umaknila ir* " sem tepem izginita sovražniku izpred oči. Ti so še do!9 otem streljali v gozd, kot bi se zares tolkli. .Dvakrat smo se že srečali z Nemci... V tretje 2do," je dejal Pajk, ko so dosegli planoto. Predlogo! j. točno predhodnico in previden marš. Borci so bili ih' ]čni, premočeni in zaspani. Samo to so čakali, kdaj se h o lahko ustavili in polegli. Tudi nocoj so imeli srečo: paženo so se bili priplazili do proge in jo nekajkrat f irali. Od leta 1393 PLIBERŠKI SEJEM NA TRAVNIKU ^ na j večje In naj sta rej še tj u d siko s! avje južnih p rede! o v Ko roš k e od sobote 2. septembra do ponedeljka 4. septembra 1972 VRTNARSTVO PLIBERK - BLEIBURG O POVRTNtNA O ROZE O ŠOPKt (BUKET)) O VENC) GOSTILNA LIPEJ STEFAN GUTOVNIK Šmarjetapri Pliberku St. Margarethen bei Bleiburg H Gostoljubna gostilna v sončni šmarjetl. H Privlačna Izletniška točka, lep razgled HI Tujske sobe H Dobra In zadovoljiva postrežba Opekama Stefan O Ktetn) kamni O Kvadri O Stropi tipa Katzenberger O Betonska opeka in strešniki O Cevi O Pesek, gramoz Liesnig Pliberk-Bleiburg V trgovini s stroji MAX TRAUN Pliberk - Bleiburg H vse poijodeiske stroje # šivatne stroje # rodio-aparate H koiesa in motoma koiesa po ugodnih tonah in piačiinih pogojih Valentin Krof lesno grodbeno podjetje Nonča vas $0 - Einersdort 9150 BLEIBURG - PLIBERK teieton(0-M-!S):!S Bleiburger Mobelhaus Kar! Kaltenhauser Pliberška trgovina za pohištvo Obiščite nas na piiberškem sejmu na travniku! (H Veiika izbira H Brezpiačna dobava v vse kraje W Posojiia dobite v trgovini Trgovina za časa sejma ves dan odprta Stekla r s t v o # Gradbeno # portatno GREGOR # profiiitno zastekijenjo SCH!PPEK P i i b e r k - B 1 e i b u r g Mizarski mojster Herman Trgovina s TZ" n # pohištvom ntnschej PLIBERK - BLEIBURG Odlična delavnica pohištvene oprave In gradbenega mizarstva ZseifgfeA Mizorstvo Šmihel nad Pliberkom St. Michael ob Bleiburg O Kvaiitetna izdoiava vseh vrst mizarskih doi O Spetiaina izvedba kuhinjske opreme O Priznano stavbeno mizarstvo Slikar in pleskar mojster /ose/Ču/eš PLIBERK-BLEIBURG izvaja vsa v siikarsko in pieskarsko stroko spadajoča doia z odiičnim strokovnim znanjem v zadovoijstvo vseh naročnikov Gostilna - penzion MARiJA !N LEKŠ KOS Borovje pri Pliberku Woroujach bei Bleiburg H Prijetna gostiina za domačo in oddaijeno goste H tujske sobe za iotoviščarje H zdrava loga. tThota, gozd, potjo in travnik ^ iop razgied na spodnjo Karavanke. Zadnja gostiina pred mejo. Domača ' ° Pave! Močitnik Pliberk - Bieiburg (ob vhodu na sejemski travnik) Špecerija — periio — konfekcija Domača postrežba — Soiidne cene Ob letnem sejmu in vsak čas: Odličen med, leče! in konditorsko blago pri tvrdki Gottfried Stiick! PLIBERK - BLEIBURG H KAVARNA H KONDITORI3A H LECTARNA IN VOSKARNA Caviji in športni artikli FfBHZ Wreschnigg 9150 Bleiburg-Piiberk H Bogata zaioga čovijev vseh vrst # Na sejmišču veiika razprodaja čovijev iz zalogo NAKUPNI CENTER kupuj pri KRAUT PUBERK-BLEtBURC u tn varčuj eš Na sejemskem travniku ne razstavljamo. Odprto imamo tudi v nedeljo. Upoštevajte naše posebno ugodne SEJEMSKE POSEBNE PONUDBE v naših Izložbah. Kljub pregradnj) nemotena prodaja. H KOVTRI H MATRACE H OBLAZINJENO POHIŠTVO TvnoNA FERD!NAND STEF!IZ PLIBERK - BLEIBURG MIZARSTVO Josef Grauf PLIBERK BLEIBURG Priznana deiavnica za vsakovrstno pohištveno in gradbeno mizarstvo. Svojim naročnikom daje koristne strokovne nasvete. Michae! HoHauf 'ZVA3A PLiBERK - BLEtBURG STROKOVNJAŠKO VSAKOVRSTNE ELEKTRIČNE INSTALACIJE VODE ZA TOK SVETLOBNE NAPRAVE — ZAŠČITNE NAPRAVE PROTi STREL) Trgovina eiektričnih potrebščin viLd°:^VELETRGOVtNA Letos spet stojnica na sejemskem travniku VALENTtN !N ANGELA BLAŽEJ N O N - S T O P PLIBERK — LIBUČE teieton (0 42 35) 394 — nočna številka 302 ČEPIČE - GLOBASNICA GOSTIŠČE BjUENA« ALOJZ IN LENKA GREGORIČ V sodobno opremtjonem modernem gostišču *3UENA" v osrčju Podjune so gostje počutijo udobno in prijetno. Radi ve ustavijo v tej restavraciji. kjer jim Aiojz in tenko gostoijubno in v prijetni domačnosti postreiota z dobrimi jodiii in izbranimi pijačami. Poskrbijono pa jo tudi za športno zabavo. GOSTiLNA HRUST Richard Staudegger Loibach - Bleiburg Libuče - Pliberk # Priijubijena starodavna domača gostiina ^prijetni prostor) # v skaio vkiosana naravna kiot ^ btagodejna sonca pod košatimi drevesi in # kogijišče DOLFE PRiMOSCHiTZ TOTAL črpatka za bencin v Libučah Zadnjo pred mejo LOIBACH - BLEIBURG LIBUČE - PLIBERK Zidarski mojster Hans Vodivnik PLIBERK - BLEIBURG Vsa v zidarsko stroko spadajoča gradbena doia izvaja priznano podjetje v zadovoijstvo naročnikov H špecerija H železnina Trgovina H manufaktura KARL FE RRA PLIBERK H kmetijski BLEIBURG pridelki H gradbeni material Bahnhotstrafje 16 Postgasse 13 Teieton 219 in 220 Podjetje RrttdoM Bretschneider sobni slikar in pleskar PLIBERK - BLEIBURG VELETRGOVCA Terezija in Franc Kušej ŠMtHEL NAD PUBERKOM ST. MtCHAEL OB BLEtBURG ZiVLJENJSKE POTREBŠČiNE TEKSTiLiJE ZELEZNiNA KUHiNJSKA OPREMA G O S T ! L N A ,ROSSELWtRT" FRANC IN IDA STEFITZ PLtBERK BLEtBURG Novi moderno zgrojeni in opremljeni prostori. Kvalitetna kuhinja - vsak čas okusna jedila; negovane pijače - kava Solidna in vljudna postrežba. V uti na sejemskem prostoru igra vesela in priznana godba H V strokovni trgovini: pisarniške potrebščine, šolske knjige in potrebščine, časopisi, časniki, igrače, otroška oblačila, partumerija in drugo. GOSTILNA MM. Othmar Reschun Šmihel nad Pliberkom St. Michael ob Bleiburg PLtBERK - BLEIBURG je gosto/j%^Ho S Kontekcija in doreče gostišče sredi šrwi/reis^e u%si Hi krojno krojaštvo Trgovina G O S T i L N A KATAR!NA !N ADOLF Štefan ]\r!Vuyr3U BREZNtK Šmihel nad Pliberkom St. Michael ob Bleiburg PLtBERK - BLEiBURG Vam nudi po ugodnih cenah: Tudi ietos priporočamo domačo # kmetijske stroje $ eiektrične artikte Breznikovo gostiino, kavarno in penzion. # gradbeni materiai 0 izvrstna kuhinja # teievizorje $ tujske sobe z vsem komtortom # šivaine stroje za zimske in poietne počitnice OBiSCiTE TUDi NAŠ KAMPING Obiščite nas na piiberškem sejmu! OB ZABLATNiŠKEM JEZERU ..Petzenkonig" PODJETJE Gostiina Franz Neubersch UNTERORT BEt BLEtBURG PODKRAJ PRt PLtBERKU Štefan Sienčnik Doiinska postaja vzpenjače na Peco KRASNA LEGA - ODLIČNI MODERNI IN UDOBNI GOSTINSKI PROSTORI - IDEALNO LETOVIŠČE OB VSAKEM LETNEM ČASU DOBRLA VAS - EBERNDORF Na poti na sejem v Pliberk se ŠTEFAN TRAMPUŠ oglasite pri avtopodjetju Sienčnik H Na razpolago osebni in tovorni Trgovina z tesom avtomobiii Podjetje z žago t Črpaika za bencin H Trgovina s koiesi in nadomest- NONČA VAS - EtNERSDORF nimi deii za motorna vozila PUBERK - BLEtBURG G O S T t L N A ŠERCER V Š M ) H E L U gostilničarka MILKA M L i N A R ^ Odtična postrežba # Prvovrstne kvatitete # Udobni in prijetni prostori STROKOVNA TRGOVINA ZA ČEVLJE PLtBERK BLEtBURG KLOPtNJ KLOPEtN StNCA VAS KUHNSDORF izdelava po meri in popravila Ugodne cene Razstavljamo tudi na sejmišču PODJETJE Karl Kotschnig ŠMtHEL NAD PUBERKOM ST. MiCHAEL OB BLEiBURG Ključavničarstvo Bencinska črpalka Trgovina s kmetijskimi stroji in reparature RA!FFE!SEN- KASSE PLiBERK -BLEtBURG izvajamo vsakovrstne bančne poste Menja!niC3 PODJETJE RUTAR SELE OB KLOP!NJSKEM JEZERU d SUPERMARKET * KAVARNA * PENZION Siovenske zadruge v Piiberku in okaiici Hraniinica in posojiinica PUBERK — ŠM!HEL — ŽVABEK Kmečko gospodarska zadruga PUBERK — SMiHEL Kreditne zadruge opravljajo denarne posle, blagovne zadruge pa dobavljajo najrazličnejše potrebščine za vsakogar. Poslužujte se vaših domačih zadrug! Trgovina z avtomobiii in mehanična deiavnica HANS SCHNEIDER PLtBERK — D R V E š A VAS Simca - Sunbeam Alta-Romeo Service Trgovina z novimi in robljenimi avtomobili Shell-črpalka Specialna naprava za zaščito podvozja proti rji KAVARNA — RESTAVRACtJA ..BRUCKE" MLINAR PLtBERK — BLEtBURG Ob pliberškem sejmu seveda k .Brucke*i Gostitelja skrbita vedno za veliko izbiro jestvin (specialitete no žaru) in negovane pijače. Za dobro voljo in ples igra prvovrstna godba „GRtFFNER B U A M od petka zvečer do ponedeljka. Čevljarski mojster VALENTiN KARN!TSCHN!G Pliberk - Bleiburg Priznana trgovina * čevlji vseh vrst na glavnem trgu (10,-Oktober-Plat:) Kupujte pri nas — zadovoljni boste!