Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/103 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-9405 Naslov projekta Narečni atlas slovenske Istre in Krasa (NASIK) Vodja projekta 18478 Goran Filipi Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5.640 Cenovni razred B Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 1510 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Universita del Litorale Centro di ricerche scientifiche di Capodistria Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 2. Sofinancerji1 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Atlas zajema območje slovenske Istre in Krasa in deset kontrolnih točk (med njimi so istrobeneške, čakavske in istroromunske kontrolne točke). Skupaj je bilo obdelanih 27 vasi, ki so bile izbrane tako, da homogeno krijejo območje slovenske Istre in Krasa. V slovenski Istri smo izvedli terenske raziskave v naslednjih točkah: Osp, Korte, Marezige, Topolovec, Krkavče, Nova vas, Sveti Peter, Pomjan, Boršt, Hrastovlje, Starod. Na Krasu smo izvedli raziskave v caseh: Medja vas, Nabrežina, Prosek, Opčine, Lonjer, Kopriva. Poleg tega smo anketirali tudi govorce sosednjih govorov v naslednjih krajih: Motovun, Buje, Novigrad, Funtana (istrobeneški govor), Bale, Šišan (istriotski govor), Šušnjevica, Žejane (istroromunščina), Krbavčiči, Gologorica (čakavski govor). Kontrolne točke so zelo pomembne pri atlasih, ker lahko v sosednjih govorih zasledimo veliko kontaktnih leksikalnih pojavov in besedišče, ki se je v izvirnih govorih že izgubilo, ohranilo pa se je v obliki izposojenk v stičnih aloidiomih. Ker je bila raziskava osredotočena zlasti na besedišče, smo se pri izbiri vprašalnice odločili za vprašalnico, ki je bila izdelana za potrebe Lingvističnega atlasa Istre (projekt Univerze v Trstu in Filozofske fakultete v Pulju, ki poteka), ki navaja vprašanja v treh jezikih (slovenskem, hrvaškem in italijanskem) in obsega 2334 vprašanj, ki zadevajo naslednja področja človeškega delovanja: 1. Vremenski pojavi (vpr. 1 - 51) 2. Geomorfologija (vpr. 52 - 90) 3. Običaji in institucije (vpr. 91 - 143) 4. Telo in občutki (vpr. 144 - 289) 5. Števniki in opisni pridevniki (vpr. 290 - 351) 6. Čas in koledar (vpr. 352 - 402) 7. Življenje, poroka in družina (vpr. 403 - 551) 8. Hiša in posestvo (vpr. 552 - 641) 9. Oblačila in dodatki (vpr. 642 - 696) 10. Hrana in pijača (vpr. 697 - 728) 11. Živalstvo (vpr. 729 - 931) 12. Poljedelstvo (vpr. 932 - 1185) 13. Vinogradništvo (vpr. 1186 - 1313) 14. Reja živali (vpr. 1314 - 1560) 15. Čebelarstvo (vpr. 1561 - 1575) 16. Oljarstvo (vpr. 1576 - 1603) 17. Sadno drevje (vpr. 1604 - 1655) 18. Gojene rastline (vpr. 1656 - 1717) 19. Rastlinstvo (vpr. 1718 - 1898) 20. Pomorstvo (vpr. 1899 - 2334). Vprašalnica je bila sestavljena na osnovi vseh razpoložljivih vprašalnic za različne lingvistične atlase (ALI, ASLEF, AIS, SLA, AM) in prilagojena socialnim, zgodovinskim in seveda jezikovnim razmeram obravnavanega območja. Izdelali so jo člani pripravljalnega odbora za omenjeni istrski atlas (ALH), med katerimi sta tudi G. Filipi in R. Cossutta. V nekaterih točkah smo izvedli širšo raziskavo tudi s pomočjo vprašalnice SLA, ki poleg leksikalnih predvideva tudi gramatična vprašanja, kar bo nudilo možnost izdelave osnovne slovnice za posamezna narečja. Izvedba predlaganega projekta je obsegala naslednje faze dela: 1. Določitev pogojev terenskega dela: a) poglobljeno preučevanje izbranih vprašalnic, ki od izpraševalcev predvidevata veliko znanja s področja materialne in duhovne kulture proučevanega ozemlja in temeljito obvladanje specialnih terminologij (rastlinstvo, živalstvo, poljedelstvo in poljedelsko orodje, vinogradništvo, živinoreja, pomorstvo, geomorfologija, oljkarstvo itd.), sicer svoje naloge ne bi mogli zanesljivo in uspešno opraviti. Še posebej sta vprašalnici zahtevni tudi zato, ker gre v tem primeru za ozemlje, na katerem se že stoletja uveljavlja intenzivna interferenca več jezikovnih sistemov. b) Izbira izpraševalcev se je osredotočila na mlade raziskovalce Inštituta za jezikoslovne študije, nekatere zunanje sodelavce in študente, ki so s svojimi diplomskimi in seminarskimi nalogami prispevali k zbiranju narečnega gradiva. Za zunanje sodelavce in študente so bili prirejeni posebni tečaji, ki so jih usposobili za terensko delo in kasnejše zapisovanje zbranega gradiva. c) Izbira informantov je bila zelo poglobljena in natančna: v poštev so prišli zlasti avtohtoni govorci, predvsem starejše generacije, ki praviloma poznajo t.i. izginjajoče besedišče, povezano z določenimi opravili vaškega življenja, ki je že izumrlo ali tone v pozabo. Pri izbiri informantov so bile zastopane različne družbene in starostne plasti, slednje zaradi primerjave jezikovnih plasti mlade in starejše generacije, predvsem zaradi opazovanja sprememb omenjenih specialnih terminologij. d) Izvedba terenskega dela je potekala po najsodobnejši dialektološki metodologiji snemanja gradiva z uporabo najsodobnejših pripomočkov snemalne tehnike. Izpraševalci so na osnovi vprašalnic postavljali informantom vprašanja, ki zadevajo najširše panoge človekovega udejstvovanja. Odgovore so istočasno snemali in zapisovali na pripravljene anketne pole s pomočjo slovenske fonetične transkripcije (Logarjeve), ki je v splošni rabi med slovenskimi dialektologi. Uporabljali smo tudi posebne znake za določene nenavadne primere (npr. negotovost informantovega odgovora, bolj ali manj enakovredni odgovori, navajanje pomensko različnih besed itd.). 1. Urejanje zbranega gradiva: a) vse zbrano narečno gradivo je bilo kartografirano. Zemljevidi, leksikalni in slovnični, razkrivajo veliko možnosti za ugotavljanje in utemeljevanje razslojenosti istrskega in kraškega jezikovnega prostora v razmerju do slovenskega knjižnega jezika in sosednjih govorov (jezikov). Nekaterim zemljevidom so bile priložene opombe pri posameznih točkah. Na podlagi fonetsko natančno zapisanih odgovorov je bilo namreč mogoče opraviti tudi dovolj točne razčlembe glasoslovnih, oblikoslovnih in skladenjskih sistemov vsakega od obravnavanih govorov. Do izraza so prišle tudi izolekse, ki so pomemben dejavnik pri raziskovanju slovenskih in romanskih jezikovno-kulturnih stikov znotraj Istre in Krasa. b) Kartografirano gradivo je bilo natančno pregledano, v nekaterih primerih tudi dopolnjeno. V primeru nejasnih ali nezanesljivih odgovorov je sledilo novo terensko preverjanje. 2. Priprava knjižne izdaje: a) zbrano gradivo je bilo računalniško obdelano tako, da končna podoba ustreza običajnemu formatu že izdanih pomembnejših atlasov. b) Postavljena verzija je bila ponovno pregledana in korigirana ter opremljena s slikovnim in ilustrativnim gradivom. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Načrtovani raziskovalni cilji, ki so bili predvideni v vseh fazah raziskovalnega projekta, so bili popolnoma uresničeni. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO FILIPI, Goran: Istrorumunjske etimologije. Knjiga 3, zoonimi: poljske i šumske životinje; mikonimi; bačvarska terminologija. ANG FILIPI, Goran: Istrorumenian Etimologies, Volume 3, zoonims: other animals, myconims and cooper terminology. Opis SLO V monografiji Istroromunske etimologije, Knjiga 3, avtor ugotavlja izvor poimenovanj za druge živali (gozdne in poljske), gobe in sodarsko terminologijo. Gradivo je bilo zbrano med delom v okviru projekta Istrski jezikovni atlas v osemdesetih letih 20. stol., kasneje pa je bilo dopolnjeno in preverjeno. Ugotovljeno je, da so istrskoromunski termini v veliki meri po izvoru čakavskega porekla. Vsak izraz je nato primerjan še z gradivom iz vseh istroromunskih glosarjev, besednjakov in slovarjev, ki so na voljo, z izrazi iz čakavskih, slovenskih in beneških istrskih govorov. ANG The monography Istrorumanian Etimologies, Volume 3, presents the author's findings regarding the origin of other animals, of myconims and cooper terminology. The material was collected in the frame of the project »Istrian Linguistic Atlas« in the 1980s, but was later expanded. The author's findings, which show that Istrorumanian words are largely of Chacavian origin,are based on a comparative analysis of all the expressions with the material available in Istrorumanian glossaries, vocabularies and dictionaries. Objavljeno v Pula: Znanstvena udruga Mediteran; Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales. 2006-2008. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 1428435 2. Naslov SLO FILIPI, Goran: Istrorumunjske etimologije IV: mikonimi. ANG FILIPI, Goran: Istroromunian etymologies IV: miconims. Opis SLO V članku so predstavljeni mikonimi v istroromunskih govorih, ki so jih zapisali na terenu v času zbiranja gradiva za IrLA, pa tudi kasneje. O mikonimih je zelo malo objavljenih del, pa tudi slovarji, s katerimi razpolagamo, vsebuje zelo majhno število tovrstnih besed. Problem je tudi v tem, da se ljudje v istroromunskih krajih slabo spoznajo na gobe, zato so v članku mogoče napačne identifikacije nazivov. ANG The paper discusses the myconyms in Istro-Rumanian idioms that were collected by fieldwork, mostly in the frame of the IrLA survey, but also later. Unfortunately, the number of reference sources, including dictionaries, dealing with myconyms in Istriot vernaculars, is extremely low. In addition, Istrorumanian and Chacavian lexical repertoires that we collected only contained a minimal number of myconyms. The further problem is the poor knowledge of mushrooms among the local population, which could present another reason for the erroneous identifications of individual names. Objavljeno v Ann, Ser. hist. sociol., 2006, letn. 16, št. 1, str. 189-202. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1082067 3. Naslov SLO Cossutta, Rada: Romansko-germanska glagolska prepletanja v kraškem in istrskem narečnem prostoru. ANG Cossutta, Rada: Romance-germanic Verbal Influences in the Karstic and Istrian Dialect Areas. Opis SLO V prvem delu prispevka avtorica skuša na osnovi narečnega gradiva, ki ga črpa iz radijske oddaje Za smeh in dobro voljo, izluščiti romansko-germanske glagolske sestavine kriškega govora, ki je tipično kraški, in jih osvetliti z oblikoslovnega in leksikalnega vidika. Drugi del se osredinja na leksikalno razčlembo romanskih istrskoslovenskih glagolskih prvin, izluščenih iz humoresk Nelde Stok Vojska Antonci v Pridvoru, Istrijani na Obali. ANG Based on the dialectal material gathered from the radio show titled Za smeh in dobro voljo, the first part of the paper tries to identify the Romanic- Germanic verbal elements in the idiom of Križ (S. Croce) near Trieste - which displays typical idiomatic features of the Kras area - and subsequently present these from the morphological and lexical points of view. The second part focuses on a lexical analysis of Romanic Istrian-Slovene verbal elements drawn from a collection of humorous short stories by Nelda Stok Vojska entitled Antonci v Pridvoru, Istrjani na Obali. Objavljeno v Annales. Series historia et sociologia, letn. 18, št. 1 (2008), str. 105-110. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1439699 4. Naslov SLO COSSUTTA, Rada. Iz etimološke delavnice SDLA-SI : (ob izidu SDLA-SI II). ANG COSSUTTA, Rada. From the SDLA-SI etymological workshop: (on the occasion of the release of SDLA-SI II). Opis SLO V prvem delu prispevka avtorica ob izidu druge knjige dialektološkega istrskoslovenskega atlasa SDLA-SI osvetljuje pomen regionalnih lingvističnih atlasov za razvoj slovenske dialektologije. Drugi del prispevka se osredinja ne etimološko razčlembo romanskih in germanskih izposojenk, ki jih je avtorica v atlasu izluščila iz razdelka, ki obravnava gozdarstvo in predelavo lesa. Nujnostne in priložnostne izposojenke, sopomenke, izpeljanke in zloženke jasno ponazarjajo pojav interference v istrskoslovenskem narečnem izrazju. ANG The first part of the article,presented at the occasion of the publication of the second volume of the Slovene Dialect Atlas of Speeches from Slovene Istria,explains the importance of regional linguistic atlases for the development of Slovene dialectology.The second part of the article focuses on an etymological analysis of Romanic and Germanic loanwords extracted by the author from the section dealing with forestry and wood processing.The necessary and pseudo loanwords,synonyms,derivatives and compounds illustrate the phenomenon of interference in Istrian-Slovene dialectal terminology. Objavljeno v Ann, Ser. hist. sociol., 2009, letn. 19, št. 2, str. 377-388 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1727955 5. Naslov SLO FILIPI, Goran. Izbrani istroromunski entomonimi lokalnega izvora. ANG FILIPI, Goran. Selected istrorumanian entomonymes of local origin. Opis SLO Avtor v prispevku obravnava osemnajst imen žuželk in nekaj z njimi tesno povezanih izrazov (npr., med, želo). Omenjeni entomonimi so del obsežnejšega korpusa,ki zajema več kot osem tisoč zabeleženih oblik (rezultati raziskav so bili objavljeni ob več priložnostih, potem ko so bili leta 2008 dokončno potrjeni in dopolnjeni v vseh vaseh, kjer so istroromunski govori še danes v uporabi: v Zejanah,Šušnjevici, Novi vasi, Jesenoviku,Letaju, Brdu, Škabićih, Trkovcih, Zankovcih, Mihelih in Kostrčanu) in ki ga ne sestavljajo zgolj entomonimi. Na koncu vsakega etimološkega gesla je podan izvirni etimon. ANG The article discusses eighteen insect names and some closely related forms (for instance honey, sting). The entomonymes are part of a larger corpus of over eight thousand forms we have collected (research results were published on several occasions, after their final authentication and supplementation in 2008 in all villages where Istrorumanian is spoken to this day: Zejane, Šušnjevica, Nova Vas, Jesenovik, Letaj, Brdo, Skabići, Trkovci, Zankovci, Miheli, Kostrčan) and which does not consist of entomonymes alone. At the end of etymological article the original etymon is given. Objavljeno v Ann, Ser. hist. sociol., 2009, letn. 19, št. 2, str. 367-376. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1727699 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Sodobne jezikovne tehnologije v medkulturni komunikaciji ANG Modern language technologies in intercultural communication Opis SLO Razprava, v kateri so sodelovali tako jezikoslovci kot prevajalci in informatiki, je pokazala veliko aktualnost jezikovnih tehnologij, izpostavila pomembnost tovrstnih orodij za medkulturne raziskave, jezikoslovne analize, prevajanje, gradnjo novih korpusov in izboljšavo že obstoječih ter opozorila na nekatere izzive, pred katerimi stoji to zanimivo in aktualno področje, ki se je razvilo - in se še vedno razvija - ob sodelovanju znanstvenikov in strokovnjakov različnih ved in disciplin. ANG The discussion attended by linguists as well as translators and information technologists pointed out the pronounced topicality of linguistic technologies, emphasised the importance of such tools for intercultural studies, linguistic analyses, translation, the construction of new text corpora and improvement of the already existing ones, and drew attention to some of the challenges that this interesting and topical field, which developed - and is still developing - in cooperation with scientists and experts from various fields and disciplines, is now facing. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v BEGUŠ, Ana (ur.), DUKIČ, Davorin (ur.). 4. mednarodni znanstveni sestanek Sodobne jezikovne tehnologije v medkulturni komunikaciji, Koper, 22.-24. maj 2008: [program in izvlečki], (Glasnik ZRS Koper, Letn. 13, št. 3). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, 2008. Tipologija 2.14 Projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) COBISS.SI-ID 12340502 2. Naslov SLO MIKOLIČ, Vesna:Razvoj dodiplomskega izobraževanja Mikolič, Vesna: Razvoj dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja ANG Vesna, Mikolič: The reform of conpostgraduate studies on the 2nd and 3rd levels of studies Opis SLO Dr. Vesna Mikolič je krovni koordinator za prenovo študijskih programov slovenistike po bolonjskih smernicah. Prenova programov poteka na treh stopnjah - na 1. stopnji izobraževanja je prenova že sprejeta in s štud. letom 2007/2008 se študentje že vpisujejo v nov program, prenova podiplomskega izobraževanja na 2. in 3. stopnji študija pa je v teku. ANG Vesna Mikolič, PhD, is the head coordinator for the reform of higher education programmes for Slovene studies according to Bologna guidelines. The programme reform is being carried out on three levels: the first level of education has already undergone the reform, with students enrolling in new programmes in the academic year 2007/2008, while the reform concerning postgraduate studies on the 2nd and 3rd levels of studies is still under way. Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v Koper: Fakulteta za humanistične študije, 2008. 62 str., pril., ilustr. Tipologija 2.14 Projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) COBISS.SI-ID 1727575 3. Naslov SLO Slovenski dialekti v stiku III (Koper, 2007) ANG Slovene Dialects in Contact III (Koper, 2007). Opis SLO Na mednarodnem znanstvenem sestanku Slovenski dialekti v stiku 3 so se zbrali najvidnejši strokovnjaki s področja dialektologije, kot predstavniki sledečih univerz in inštitucij: Univerza v Trstu, Univerza v Puli, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Gradcu, Univerza v Celovcu, Univerza na Primorskem, ZRC SAZU, Univerza v Zagrebu in Univerza v Vidmu. Osrednja tematika znanstvenega simpozija so bila jezikovna prepletanja obmejnih območij z vidika romansko-germansko-slovanskih jezikovnih interferenc. Dragoceno gradivo znanstvenega sestanka bo objavljeno v zborniku. ANG The international scientific meeting Slovene Dialects in Contact III convened the most notable experts of dialectology, of the following universities and institutions: University of Trieste,University of Pula,University of Ljubljana, University of Maribor, University of Graz, University of Klagenfurt, University of Primorska, SRC SASA, University of Zagreb and University of Udine. The main theme of the meeting was linguistic intertwining in border areas in the light of Romanic-Germanic-Slavic linguistic interference. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Glasnik ZRS Koper, letn. 12, leto 2007, št. 3). Koper: Univerza, ZRS, 2007. 56 str. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 15401736 4. Naslov SLO Mikolič, Vesna. Uredništvo monografije Jezikovni korpusi v medkulturni komunikaciji. ANG Mikolič, Vesna. Editorial of monograph Language Corpora in Intercultural Communication. Opis SLO Vsebinska diverziteta prispevkov v monografiji sovpada s pestrostjo uporabe jezikovnih korpusov in kot taka predstavlja nekakšen prerez trenutnega stanja v slovenski korpusni lingvistiki, izpostavlja številna aktualna vprašanja in nakazuje možne smeri bodočega razvoja tega plodnega in interdisciplinarnega področja. ANG Content diversity of contributions in the monograph coincides with diversity of language corpora use and as such represents a section of current status in Slovene corpus linguistics, points to numerous current issues and suggests possible directions of future development of this prolific and interdisciplinary field. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Mikolič, Vesna (ur.). Jezikovni korpusi v medkulturni komunikaciji. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2009. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 248568320 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Dr. Rada Cossuta je bila 8. 7. 2009 izvoljena v naziv redna profesorica za področje "jezikoslovje" in znanstveni naziv znanstvena svetnica. Dr. Vesna Mikolič je bila 19. 11. 2009 izvoljena v naziv izredna profesorica za področje "jezikoslovje" ter naziv višja znanstvena sodelavka. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO Rezultati raziskovalne skupine prinašajo nova dognanja, ki so pomembna za slovansko in romansko jezikoslovje (dialektologijo in sociolingvistiko). S pomočjo predstavljenega in kartografiranega gradiva bo možno na novo zarisati narečno podobo obravnavanega prostora z vidika najrazličnejših jezikovnih plasti in interferenčnih I vplivov._ ANG_ The results of the research group have revealed new findings, important for Slavic and Romanic linguistics (dialectology and sociolinguistics). By employing the presented and cartographic material it will be possible to draw a new dialectal profile of the studied area from the viewpoint of various linguistic layers and interference effects. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Rezultati projekta v slovenskem znanstvenem in kulturnem prostoru bodo sredstvo za temeljite in sistematične znanstvene izsledke pa tudi izhodišče za nadaljnje dialektološke in sociolingvistične raziskave. Izsledki projekta bodo koristni leksikografom, sociolingvistom, dialektologom, pa tudi etnologom, zgodovinarjem, sociologom in širšemu krogu uporabnikov, ki bodo lahko dojeli vrednote lastne kulture. Uporabni bodo tudi na področju splošne kulturologije (ohranjanje kulturne dediščine). Atlas je edinstvena priložnost za ovrednotenje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine na tem področju človekove dejavnosti, ki je bilo več let zanemarjeno in ki nezaustavljivo tone v pozabo. Rezultati bod koristni tudi mlajšim generacijam, ki bodo segale po tem gradivu in v njem spoznavale korenine lastne in narodove identitete. ANG The results of the project in the Slovene scientific and cultural area will serve as a tool for thorough and systematic scientific findings as well as a starting point for further dialectological and sociolinguistic researches. The results of the project will be useful for lexicographers, sociolinguists, dialectologists, as well as ethnologists, historians, sociologists and a wider circle of users, who will thus be able to comprehend the value of their own culture. The results will also be of use in the field of general culturology (preservation of cultural heritage). The atlas is a unique opportunity for an appraisal and preservation of Slovene cultural heritage in the area of human activity that has long been neglected and has irreversibly been falling into oblivion. The results will also be useful for younger generations, who will be able, through the consultation of this work, to learn about the roots of their own identity as well as the nation's. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj oda one Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj oj DA j NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj da one Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov 1 Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj da One Rezultat i Uporaba rezultatov F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj da one Rezultat Uporaba rezultatov F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj da u ne Rezultat Uporaba rezultatov F.35 Drugo Zastavljen cilj da One Rezultat Uporaba rezultatov "I Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Goran Filipi in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Koper 19.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/103 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2010 v1.00a 3D-16-3A-22-31-7D-5E-A5-F1-9F-BE-47-F4-5A- FC-BE-C3-27-C8-28