Št. 150 V Ljubljani, petek dne 5. julija 1918. Leto II. Izha ja rti zen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36*—, za pol leta K 18"—, za četrt leta IC 9'—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48’—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Ps»sasKexwa št«vi!ka 14 vinarjev., Nezakonito stanje. Od 1. julija dalje se nahaja naša monarhija v tako-zvanem ex lex stanju, to je, nezakonitem stanju. Proračunski provizorij, ki ga je dovolil parlament vladi, je potekel dne 30. junija, po krivdi ministrskega predsednika ur. vit. Seidlerja in nemškonacionalnih strank pa parlament ni bil pravočasno sklican. Država pobira davke odslej dalje ne da bi imela zakonito podlago; od 1. julija dalje bi mogel vsakdo opustiti plačanje davkov, ne da bi mogla država proti njemu nasilno nastopati in ga prisiliti k plačevanju. To stanje bo trajalo najmanj 3 tedne, ker sc bo sestal parlament šele 16. julija k zasedanju. Ce bo pa v enem ali dveh tednih zopet dovoljen proračunski provizorij, ni še prav nič gotovo. Nemško nacionalno časopisje seve vpije in kriči, da mora parlament votirati dr. Seidlerju na vsak način »državne potrebščine«. Kdor tako piše, dokazuje, da nima nobenega čuta za ljudske pravice in za ustavnost, kajti na vsem svetu, razen v Avstriji, ni mogoče, da bi se tudi le razpravljalo o vprašanju, naj se-li radi minstrskega predsednika, ki mu večina ljudskega zastopstva ne zaupa, kratkomalo zatre ustava in ukinejo ljudske pravice. Krizo skušajo rešiti prav po avstrijsko! Skličejo parlament, toda ministrski predsednik ostane na svojem mestu, dasi ima večino zbornice proti sebi. In vse to le zato, da se da prav nemško-nacionalnim meščanskim strankam in se jim pomaga iz zadrege, v kteri se nahajajo. Sedaj se mora ministrski predsednik zopet štirinajst dni pogajati in bo stal ob pričetku parlamentarnega zasedanja tam, kjer je bil dne 15. inrca, ko je poslal parlament na počitnice. Da bi sprejela vlada k sodelovanju avstrijske narode v času, ko jili monarhija tako krvavo potrebuje nele na bojišču ,ampak tudi v vodstvu notra-njedržavnih poslov, o tern seveda ni govora. Bog ne daj, da bi bil ogrožen po Slovanih le eden nebogljenih — magari še tako utopičnih — nemških belangov. In ko uvidi vlada, kam je privedla taka politika, kako je vzne-voljila narode in kadar se izkaže nesposobnost ministrov, ki jih podpira in nekritično proslavlja, tedaj pride zopet s svojo staro pravljico: Ententa, lord Northcldfe, zunanji minister skuša s tajnimi vplivi povečati notranje avstrijske prepire in poostriti nacionalno neslogo. K temu se pridružijo še politični in parlamentarni boji na Dunaju, prehranjevalna kriza, ministrska kriza in parlamentarna kriza. !n če to vse tako dobro vedo, potem naj gledajo, da sc bodo izjalovila upanja lorda Northclifla! Seveda, Potem bi vladanje v Avstriji ne bilo tako lahko. Potem ne bi bilo mogoče, da bi obljubljala vlada Poljakom združitev Galicije z Rusko-Poljsko, na skrivnem pa obetala Ukrajincem, da se loči ukrajinska vzhodna Galicija od poljske Galicije. In ministrski predsednik, ki Nemcem na ljubo in Jugoslovanom na škodo javno zagotavlja, da so kronovinske meje nedotakljive, bi ne bil več mogoč. Potem bi morali storiti ravno nasprotno od tega, kar upa enienta, morali bi nehali vladati po željah nemško-naci-mudiiih ministrskih kandidatov, morali bi preprečiti nacionalne prepire in ne več sejati neslogo med stranke, z odredbami proti agrarcem bi morali zmanjšati lakoto in Mtrtsdaiije in se izogibati končno parlamentarnih kriz. Le par nasvetov hočemo podati s tem. Dasi smo !>iepričaui, da bodo ostal; bob ob steno, kakor že tolikokrat. Kakor hočejo, naj si pripišejo sami, če pride nekoč cas- ko nasveti ne bodo več pomagali. Takrat pa ne bo cas vefc ne za parlament, pa tudi. ne za ex lcx stanje. Iz Hrvatske. Z a g r e b , 1. julija 1918. Naše gibanje na Hrvatskem se razvija pač tako kot jv pravjn dobro. Glavno glasilo »Pravda« se lepo razširja. Število naročnikov je vsak dan večje. Tudi tisk o v ii i S k 1 a d je vedno večji. Uredništvo se trudi, da v listu dalo čim več gradiva. »Sodrugi v Osijeku so osnovali lokalni list pod imenom »Radničkc Novine«, ki izhaja v dveh jezikih. Uvodni članek ter razne vesti so v '"'vatsko-srbskem jeziku, podlistek v — nemškem! breil vojno so izdajali naši sodrugi v Osjeku čisto nem- ški tednik. Osjek je strašno mešano mesto; Nemcev je .tu zelo veliko naseljenih. Tudi Madjari se v trumah naseljujejo. — Prva številka »Radničkih Novin« je začela pometati z mestno aprovizacijo, koji je zmanjkalo naenkrat poldrug vagon cukra in pet vagonov — moke!! Glede preustroja obstoječega strokovnega gibanja sodrugi čilo debatirajo. Upanje je, da se iz teh debat izkristalizira ono, česar je potreba za naše kraje. Delovanje »Občeg radničkog saveza« naleti v provinciji preče-sto na odpor pri uradih. Zato je »Obči radnički savez« energičrflo zahteval od kr. dež. vlade, da se napravi red. Kr. zemaljska vlada je z odlokom 15. junija izdala razglas, kjer se vse velike župane in pa vladnega poverje-Jiika v Vukovaru opozarja, da ne smejo ovirati delovanje »Splošne delavske zveze« iz Zagreba, pa tudi ne delovanja njenih podružnic po kraljevini. — Kr. zemaljska vlada je — glavno po zaslugi naših sočrugov, ki so v »zemaljskom gospodarskom povjeren-stvu« — zaplenila krompir za leto 1918/19. Izdala je na-reabo, kjer se določa, da se sme doma za lastno porabo obdržati krompirja na osebo po 120 kg v županiji (okraju) sremski, virovitiški, požeški in bjelovarsko - križe-vaški, po 180 kg pa v županijah: varaždinski, zagrebški, modruško-reški in liško-krbavski. Za seme se ga sme ob- i držati le po 12 centov za eno jutro. Kupčija s krompir- j jem se sme vršiti le potom »Zemaljske oskrbe« d. d. v j Zagrebu. Maksimalna cena za krompir do 1. kolovoza je ; določena na 80 kron za interski stot. Za pozneje se bo h cena še določila. — V mestni aprovizaciji zagrebški de- 1 luje glavno naš sodrug Brudnjak, o katerem je zadnjič pisala tržaška »Edinost«, da ni »naš« človek, da je tujec. Resnici na ljubo moramo povedati, c(a je Gejza Brudnjak naše gore list, je glavni urednik in upravnik »Pravde« ter predsednik »Splošne delavske Zveze«. Kot tak deluje povsod, zlasti v zemaljskem gospodarskem pdverjenstvii... Čudni so ti gospodje, ki informirajo slovenske liste. Brudnjaka pozna že dolga leta vsak delavec v Zagrebu, v tržaško »Edinost« pa napiše njen neznani in nepoznani dopisnik, da je — Brudnjak p t u j človek, in to zato, ker je prevzel po Vitomiru Koračil glavno uredništvo »Pravde«, ki jc bila preje več ali manj diskusijski organ in n e glasilo delavske, razredno organizirane stranke. Danes je to, in prav je tako! * V »Hrvatski Njivi« priobčuje Juraj Demetrovič zanimive članke o jugoslovanskem vprašanju. V št. 25 razpravlja o »nacionalnem oktivizmu«. Zavzemlje se za jugoslovansko konstltuanto, ki naj bi se z dozvolo vseh zakonodajnih korporacij na temelju splošne in enake volilne pravice izbrala in ki naj bi vodila usodo in bodočnost Jugoslovanov. Demetrovič je proti pasivizmu — za nacionalni aktivizem! Razvoj vrednosti v Avstriji in Nemčiji. Berliner »Vonviirts« poroča: Kljub sijajnim zmagam na zahodni fronti je kurz na vrednost nemškega denarja v inozemstvu v zadnjih tednih občutno padel. Pod vtisom ruskega miru je poskočila marka v Švici od 62 na 70 frankov. V miru so plačali za marko okolo 123 frankov, tedaj je bila manjša vrednost še vedno velika, toda upanje je bilo, da se bo kurz pomikal naprej, ne pa da bo padel. Ta pričakovanja so se izjalovila. Kurz marke je pralci do 15. maja 1918 na 78:75 frankov in do 25. junija celo na 67. To gibanje dokazuje dvoje: najprej, da so domovinski strankarji na napačni poti, ko so nemškim zmagam z orožjem neglede na vse drugo predpisovali učinek, da se zviša kurz marke, in potem, da se bo vrednost tipala tudi v prehodnem gospodarstvu zelo nežno. Ako se ne motimo, je pripisovati močno padanje kurza nemškega plačilnega sredstva kot ponudbo iz zavezniškega ali zasedenega ozemlja, kajti nemških bankovcev je čimdalje več in krožijo celo v obrobnih deželah. Ni čuda, da je to vplivalo na borzah raznih nevtralnih dežel in potiskalo kurz navzdol. V zadnjih dneh je nasproti temu očividno poskočila vrednost marke v Avstriji ali z drugimi besedami: Vred- nost krone je padla v Nemčiji. V miru so plačali za avstrijsko krono okolo 85 fen.gov. V vojni je padla precej njena vrednost, .padla bi pa bila šc bolj, da niso nemške banke priskočile avstrijski vladi s kreditom na pomoč. Radi miru na vzhodu se je popravila vrednost krone in ostala skoro pol leta do 11. junija 1018 na 66:60 mark za 100 kron. Od tedaj je padla krona na 62.05 mark. Nedvomno je vplivalo, ker se jc preko avstrijske meje vti-. hotapilo precejšnje število kron, ki so tu zelo hudo pritiskale na kurz avstrijskih kron. Spominjamo se še, da se je opazila v prejšnjem letu že neizčrpna ponudba avstrijskih kronskih bankovcev v Avstriji. S tem ustvarjeno protivrednost v markah so avstrijski lastniki porabili kot plačild v nevtralno inozemstvo, ki so škodovala kurzu marke ravno tako, kakor so varovala kurz krone. Politični pregled. = Izmišljotine o cesarski rodbini. Kakor poroča korespondenčni urad, so prišli v četrtek k rnimistrskeirniu predsedniku poisilainici Waild-ner, baron Pantz in ek-. Malaja, da ga opoizore na vesti, ki krožijo že nekaj časa o casarsk' nodlbmi. Vprašali so ministrskega predsednika, kad ie ukrenila vila,da, da se zavrnejo te izmišljotine. Ministrski predsednik dr. vitez SeliidJer je izjavil, da so mu te vesitii dobro znane. čuv-sifiva vtsega prebivalstva da najbolje tolmači s tem, da izrazi svoje ogorčenje maki temi podJi-raii vestmi. Oilede izvora te sistematične gonje tki mi nobenega dvourni. Izista je iz tabora mašili sovražnikov. Nolbem pameten človek ne miome veneti takega mezmisfa. Ministrski predsednik -prevzema osebno poroštvo za to, da m« vseh govoricah, ki so se zadnji čas razširjajo o cesarju im cesarici, ni nfifli trohice resnice. Razširjanje takih vesti se ho zasledovalo z vso strogostjo zakona. Reputacija poslancev — pravi poročile — je vzela izjavo iimimisitr-iSkega predsednika z zadovoljstvom v znanje. = Pred zasedanjem državnega zbora. V sredo popoldne se je vršliila v dunajskem panda men tu konferenca jugoslovanskih, čeških im potiskih politikov o poloižiaju. Razpravi:,ufo se je o predlogih, kako poigiliobiti politične in kulturne odinešaje med .Jugoisilovani, Cehi im Poljaki. = Finančna vprašanja med Avstro-Ogrsko m Rusijo. Ped vodstvom konzula de Pottere odpotuje te dimi avstro~ogr.sk a specialna komisija, preko Bertiina oročai, da je vsak d n ii pričakovati energične 'intervencije entente v Rusiji. Ententta hoče baje izsiliti padec Uenji-novega režima z ojačanjem protirevoluevona r-ne struje. = Anglija in mirovno vprašanje, V angleški poslanski zbornici je liberalni poslanec IVLa-son opozarjal na za-dfnje mirovne izjave grofa Buiiiana ter zahteval, naj se v simi slu Balfour-jeivo oblijulbe te avstro-ogrske mirovne izjave primerno upoštevajo, da se po možnosti uglladi pat mirovnim pogajanjem:. Saj bi bil potreben le zlat mast ali t>a posredovanje kake nevtraiVn * države, da se razgovori nadaljujejo. Lord Robert Cecil je vsako pogajanje 'Odklonil. Prečita! je končno nelko mnenje o uiiircvmi pogodbi z Rumiuinsiko ter iz toga izvajal opravičenost, da se kakoršnokoli pogajanje z Nemčijo in Avsttro-Oigrsko odklanja tako dbilgo, dciMer ne bodo razveljavljene mirovne pogodbe na vzhodu. = Anglija pošlje vse delavce na fronto. Kalkor se holandskim listam iz Londona poroča, je angleška poslanska zbornica razpravljala o vpokMcanju poljskih delavcev v armado in o vplivu te odredbe na letošnjo žetev. Poljedelski minister je izjavil, da bo vpoklican vsakdo, ki le zamore biti vpoklican. Armada potrebuje vse in nobeden ne sme priti prepozno. Sredi septembra bodo vsi na fronti. To je najkritič-netfši trenotek. Ogromna potreba moštva je važnejša, kakor vsi drugi razlogi, celo važnejša kalkor dobava živil. Minister ne more prevzeti jnoroštva, da se vpoklici izv r še tako, da' bo zagotovljena žetev. Minister je apeliral na kmet-Sko prebivalstvo, naj se zaveda svoje patrio-tične dolžnosti. Finančni minister Bonar Law je zaključil debato z govorom, v katerem je izvajali: Pi-va dolžnost vlade je, misliti na to, da Anglija v tej vojni ne bo poražena in da ne zavlada pomanjkanje glede prehrane. Poroštvo pa prevzame za to, da se letos to ne bo zgodilo. = Angleška živila. Živilski nadzornik Gly-nes je izijavil, da potrebuje Anglija na teden dkoilo 18.000 ton žita. 8000 ton ga pošlje vsaik tefden Amerika. Krompiria bo pridelala Angftija letos za 68.000 ton več kot lanfi. = Novi delavski odsek na Angleškem. NoV/i izvrševailni delavski odsek sestoji iz štiriindvajsetih članov. Dosedau jih je bilo le šestnajst. Novi člani so večinoma socialisti, vsded česar je pacifistična struja znatno ojačena. Značilno je, da je bil zopet izvoljen minister Clynes, in sicer je dobil več kot dva milijona glasov. Novi predsednik James Mogurk ni ni-kak odločen' pQStaš politike, 'ki se zavzema /,a zmagoviti konec vojne. = Francoski sindikalisti za mir. K manifestu sindikalist o v na narodno zastopstvo republike pišejo »Temps«: Program nas nikakor ne razočara. Sindikalisti ga zahtevajo že od Clermont-Ferrandovega kongresa. Glasi se: Na vlade entente je treba pritiskati, da naznanilo splošne mirovne poboje. 2e dve leti te ta argument podlaga socialističnih in sindikali-stičnih akcij. Wilson je proglasil načela pravičnega trajnega mirit; pogoji pa. pod kateri-ni/i bodo ta načela izvedena, bodo odvisni od načina naše zmaige. = Španski kralj baje posreduje za mir. »Basler National Zeitung'.< poroča, da kroži že nekaj dni v P?.1 rkm vest. da se mudi španski kralj Alfonz v Parizu, da spravi na razgovor mirovne pogoje. Zato je prenehalo z nemške strani obstreljevanje Pariza z dalekosežnimi topovi. Tudi resni listi so prinesli to vest. = Avstralski vojni govori. Avstralska delavska stranka je razpravljala v Perthu o mirovni propagandi. Govoril ie budi bivši avstralski'delavski ministrski predsednik Mac Ad-dau, ki je izjavil, da je vsak, jp bi hotel posnemati Rujsijo in jio jenn/ati za zgled, veleizdajalec. Vseslovenski delavski shod> Podpisani sklicujemo v zmislu sklepov X. redncRs zbora jugoslovanske soc. dem. stranke na dan 21. julija t. 1. vseslovenski delavski dan v Ljubljano “'rzm: DNEVNI RED: 1. Vprašanja prehrane, obleke ia obutve in delavsko ljudstvo. Poroča sodrug Anton Kristan. 2. Organizacija delavskega ljudstva ia sedanja doba. Poroča sodrug Josip Petejan. Pristop imajo vsi delavski zastopaiki v krajevnih, okrajnih in deželnih gospodarskh svetih, vsi odoborniki rudarskih zadrug, bratovskih skiadnic, bolniških blagajn konzumnih društev in sploh vseh delavskih strokovnih, gospodarskih in političnih organizacij. Priglaso je nasloviti na: Josip Petejan, uprava »Na-preja« v Ljubljani. V Ljubljani, 24. junija Ul*-Mihael Cobal, Anton Kristan, Josip Kopač, Josip Petejaa, Marceli Žorga, Viktor Zorž. Dnevne beležke. ' ^Panska bolezen tudi v Ljubljani? I/, zdravniških trojrov poročajo, da je tudi v Ljubljani obolela že cela vrs a judi na bolezni, podobni influenci. Gre očividno za nov o špansko bolezen. Bolezen se pojavlja v Ljubljani precej milo. — Delitev kart za kad|,ce. Qd 5 { se bodo za tobačni založni okraj ljubljanski (mesto Ljubljana in deli ljubljanskega, vrhniškega, brdskega in kamniškega sodnega okraja) v trafikah delile karte za kadilce. Trafikanti in kadilci se opozarjajo na dotični razglas finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — Ves krompir pod zaporo. Pridelovalce krompirja je treba opozoriti, da je ves krompir pod zaporo in da se ga sme prodajati edino le zavodu za promet z žitom v vojni. Za krompir, ki se odda do 17. julija, plača zavod po 100 kron za metrski stot; cena se potem vsakih li dni zniža za 16 kron. Kdor pa skuša krompir pod roko prodajati in je pri tem zasačen, pride v škodo. Krompir so mu zapleni in plača le po 12 kron za 100 kg — Vojaška oskrba s tobakom. Oni gažisti, ki se nahajajo v zaledju, so upravičeni do dobave tobaka po to-bakarnah. Izkazati se morajo od svojega kompetentnega vojaškega poveljstva, da nimajo nobenih vojaških tobačnih pristojbin. Moštvo nasprotno nima pravice kupovati tobaka v tobakarni. — Na Jesenice. Glede raznih stvarij, glavno razdelitve moke, dobim večkrat v roke razne pritožbe. Zal, da so vse brez podpisa. Ponavljam: Kdor želi, da bo njegova pritožba imela kak uspeh, se mora podpisati s polnim imenom. Isto velja za pritožbe povsod. A. K. — Tretja železniška zv/eza s Trstom. Z Dunaja poročajo, da je vprašanje tretje železniške zveze s Trstom zopet jako aktualno in da se bo o njem obširno razpravljalo v najbližjem času. — Iz Pulja nain piše sodrug: Vojakom so sedaj prepovedali malone vse slovenske časopise, seve predvsem »Naprej« — tudi nemške »Arbeiterzeitung« ue sinejo vojaki brati. Zato pa jim zastonj dele tednik. »Heinrnt«, cclo v madžarščini. — Pozdravljamo vse sodruge na Kranjskem. — J. K. — Kako so bili sprejeti naši gorski strelci v Ennsu? Včerajšnjemu »Slovencu« poroča neki gorski .strelec, ki vi e odšel iz Ljubljane v Knns: Značilno je, .kako so nas sprejeli prebivalci Enmsa. Če je šel dan po prihodu kak naS vojak po ccsti, so se ljudje skrivali j)red njim, posebno še, ako jih je bilo več skupaj. Hoteči v gostilno, so jim ljudje pred nosom zapirali vira-ta kakor pred razbojniki. Niti :sedaj ne dobe po gostilnah ničesar jesti, d očim je civilistom in drugim vojakom še marsiikiaj na razpolago. — Napitnina hi preskrbninska podpora. Upravno sodišče je razpravljalo o pritožbi žene nekega dunajskega pismonosca s štirimi otroci, kateri se je odklonila podpora, češ, da vleče vpoklicanec 5e nadalje svojo plačo in povdarjalo, da tvorijo napitnine, katere je pisinonosec prejemal, dobršen del njegovih dohodkov. Brez teli stranskih dohodkov bi družina ne mogla živeti. Ker so te napitnine z vpoklicem odpadle, ima družina kljub temu, da dobiva mezdno plačo, pravico do preskrbninske podpore. - Zvezin zbor lesnih delavcev Je zboroval od sobote do ponedeljka na Dunaju. Bil je to dvanajsti zvezin zbor zveze desnih delavcev. Udeležilo se ga je 69 odposlancev. Strokovno kontiistjo je zastopal poslanec Hamnsch-Predsednik Mrkwitčka je povedal, da je M iz Nemčije naznanjen delegat on-dotne zveze lesnih >de!avoev, sodrug Leipart, v zadnjem trenutku z neodložljivimi posli zadržan in se nfc irmore udeležiti zborovanja. Ogrska zastopnika sodruiga Weltner in Popper pa je ogrska policija na meji zadržala. Pred prestopom na dnevni red je predlagal predsednik Mrkwička resolucijo glede hitrega splošnega mirni ®i sc je sprejela Glede zahteve ijx> izporpolmitvi prehrane v Avstriji je omenjal z obžalovanjem, da je brutalna sila vladajočega razreda na Ogrskem onemogočila udeležbo na! zivezlnam shodu. Slovesno protestira proti zapostavljanju ogrskega delavskega razreda o priliki velikega boja za njegove najpreprosteje politično pravice. Iz poročila predsedstva se razvidi, da se ie pnisoevek tik pred vojno zvišal za 10 vin . »a mi zadostovalo za ooikritje troskov, ker ie takoj ob izbruhu vojne maisltopiilia veiliiika. brez-poselinost. Tako se je v avgustu izdalo za brez-poselne 80.782 K, v septembru še 34.321 K-čeprav so se od 24. avgusta podporo zniižale za polovico, da bi se obvarovala zveza pred polomom. Voina je pnovzročiila, da je število člalnov parilo let* 1914. od 26.3o.i na >"400. leta 1916. pa celo na 4012. Vpokltcanlili je n »imami 18.000 članov, padilo 215. Sele prejšnje leto .t« število članov poisikočalo na 6923. — Mateti-kostna izpremeimba »veznih pravil se cldtoibri. — Živahen razgiovior se vname pri točki: Prti-spevtki in podpore. Sklene se, da se pnispevki dede v štiri razrede in se primerno zvišajo. Ravno tako se zviša podpora za štrajkujoče. žvišanje prispevkov nastopi s 1. septeanihroni. — Sprejme se predlo«: praške skupine, ida se ■mladostni 'in starejši delavci, ki So razmerama slabo plačani, m vrst c v višji razred. — Odobri se pomočilo o mezdnih in delovnih pogodbah. —• Obširno poroča o socialni pplitikli v 'in po1 vojni sodru« Richter. Med dnu«im pravi, da se mora neutt^toiina povrniti svoboda delavcev in odpraviti vse pod pojmom »mtilitahiiziranje« zasnovane omejitve. Ko se še vrše volitv-s (s predsedsvom Tomaž Mrkwička, Adctli Peoh hi Josip Wanek), 'je predsednik omenjal važno delo, o katerem sc je razpravljalo, teir zaključil zvezin zboir. — Zahteve železničarjev. Železniški minister je sprejel njeno odposlanstvo osobja državnih železnic ter mu sporočil stališče vlade napratn spomenici, ki so jo izročile vladi razne-železničarske organizacije. Glede zahteve, ki hoče vštetje gotovega zneska draginjske doklade v plačo, je izjavil minister, da se mora z ozirom na sedanje nerazjasnene razmere za enkrat držati sedanjega sistema draginjskih doklad. Opustitev draginjskih doklad pa se bo izvršila prav gotovo z regulacijo plače, kakor bodo to zahtevale svoječasne razmere. Zato se ni bati, da bi se opustile draginjske doklade, ne da bi se istočasno na novo uredili dohodki. Za enkrat se bo razširil plačilni red nižjih državnoželezniških nastavljencev s priklopitvijo po dveh plačilnih stopenj pri treh služabniških kategorijah in s priklopitvijo ene stopnje pri stopinjah B in C poduranikov. Isto, kakor za splošno regulacijo plač velja v bistvu tudi glede nove ureditve stanovanjskih prispevkov. Vprašanje se mora neodvisno od splošne regulacije plač vsekakor rešiti v času, ko bo odpravljen zakon o varstvu najemnikov. Zahtevo po 50% zvišanju draginjskih doklad je upoštevala vlada z novo dovolitvijo enkratne draginjske doklade meseca avgusta. Državnoželezniškim ravnateljstvom je dano poleg tega pooblastilo, da smejo na zahtevo izplačati na račun teh podpor še meseca julija do 50% enkratne podpore. Na ta način se je ugodilo želji delavstva, da naj se izplača diferenčni znesek za v avgustu 1917. dane denarne podpore. Minister je tudi obljubil, da se bo sedaj samo kot vojna odredba uvedena oletna klavzula za odpoved stalno uvedla s koncem vojne. Glede želje po dvojnem vra-čunanju vojnih let se je moral železniški minister omejiti na izjavo, da se bo izvršilo vštetje službenega časa za vojna leta samo v okviru akcije, ki bo obsegala vse državne nastavljence. Zahtevi po definitivnem imenovanju vseh nastavljencev po najdelj dveletnem provizoričnem službovanju, se tako splošno ne more ugoditi, pač pa se bodo skrajšali roki predslužbe za imenovanja, ki bi se morala izvršiti 1. julija 1918 tako, da bodo znašali ti roki Pri večini služabniških kategorij poldrugo leto do 3 let. Nadaljna izvedba tega skrčenja je odvisna od vsakokratnih razmer pri personalijah, ki se morajo ugotoviti pred vsakim napredovalnim terminom. Želji po ustanovitvi enotnega starostno - preskrbovalnega instituta se bo za enkrat ugodilo na ta način, da se bo dovolila udeležni-Icotn pri še obsoječih preskrbovalnih fondih nazadnje podržavljenih privatnih železnic opčija za postopanje po ugodnejših preskrbovalnih normah avstrijskih državnih železnic. —• Nasproti zahtevi železničarjev, da se postavijo v aprovizaciji na isto stopnjo z municijskimi delavci ie sporočil minister zastopnikom osobja, da je itak poskrbel za prednosti svojim nastavljencem v prehrani in da se mu je že posrečilo zagotoviti za prihodnje tedne zlasti za osobje, ki stanuje na Dunaju in na Nižje Avstrijskem več moke in sočivja, da pa mora skrbeti tudi za di uge kronovinc, da more pomagati tam, kjer bi sc izkazala trenotna potreba. Tudi bo železniško ministrstvo vplivalo na privatne železniške družbe, da istočasno skr-be za svoje osobje ter je železniško ministrstvo že do-sedaj v tem doseglo uspehe. V debati, ki se je na to razvila, so opozarjali člani deputacije zlasti na spomenico o vračunanju dela draginjskih doklad v plačo, ter se je zlasti naglašalo, da bi ureditev tej zahtevi končala vznemirjenje med osobjem. — Skrčenje krušna racije v lnomostu. Od pondeljka dalje oddajajo v lnomostu krušne karte, ki se glase le na polovico dosedanje krušne dobave. O skrčenju je zvedelo prebivalstvo šele v pondeljek, ko je dobilo mesto polne le polovično racijo kruha. — Veliko tatvine tobaka. V času med 21. in 25. junijem je bilo ukradenih med vožnjo na Dunaj 90.000 egiptovskih cigaret in 2198 zabojev najfinejšega hercegovin-skega tobaka, v skupni vrednosti 17.000 kron. — To bo evetelo zopet tihotapstvo! — Državno doklade industrijskim delavcem. Od 20. iuhia dalje dobe delavci v vojni industriji v Nižji Avstriji od vlade naslednje tedenske doklade: 1. Odrasli moški delavci, ki so dobivali tedensko nad 100 kron pla- če, 14 kron tedenske doklade. 2. Odrasli moški delavci, ki so dobivali manj kot 100 kron na teden, 16 kron doklade. 3. Ženske in mladoletni 10 kron. 4. Vsak otrok delavca po 6 kron. Ta odredba ministrstva za socialno skrbstvo je veljavna samo za Nižjo Avstrijo. — Novi nabori na Dunaju. Meseca julija in avgusta se vrše na Dunaju zopet nabori letnikov 1865 do 1900, in sicer vseh onih, ki so bili še dolžni priti na nabor, pa so bili iz kakršnihkolisibodi razlogov oproščeni pregledovanja. — Španska bolezen se je razširila, kakor poročajo ogrski zdravniški krogi tudi že na Ogrskem. - B iS. IT)dui se zdi ta naslov, in inarsi-kak bratec bo imieinM, da gre tu morda za številko kaikega. vlaka ali pa miove cestne žetetzntee. Ne eno, ne drogo ne drži. Pač pa zaznamujejo tako na Nemškem ljudi — delavce, vojake. B je začetna črka Berlina, 18 pa poimenja leto 1918. In ker je to v zvezi z delavskim razredom, bo morda bistrogledi bralec ugnal, da zaznamujejo tako orne delavce —- vojake, ki so se udeležiti teta 1918. stavke v Berlinu. Pa ne le one, Id so opravljali to solidarno dolžnost v Berlinu, tudi one, ki so stavkati drugod rut Nemškem in ki so jih radi tega pozvali k vojakom — za kazen. In ni malo teh kaznovanih delavcev! Vsakega vojaka, ki se je kot delavec udeležil znanega februarskega štrajka, in je bit pozneje poklican k vojakom, bodisii za kazen, bodisi, ker je naletela vrsta nanj, so zajznamo-vali s finmio B 18. To je Berlin 1918. In če pride taka žrtev in prosi za dopust, sc ga na kratko odpravi. Zakaj ne dobi dopusta? Odgovor: B 18. V službi so povsod zapostavljeni, povsod jfon sledi oni B 18. In vendar so ravno talko hrabri in vestni vojaki, spolnjujejo ravnotako svoje dolžnosti, kakor. drogi vojaki-nedelavci, toda zaznamovani so s Kajnovim znakom, prekleti so, pr okteti in zaničevani zato, ker so nekdaj hoteli zahtevati boljši košček kruha, ki ga jim krivična družba mi hotela dati. — Kaj takega... V mestno hišo v Curihu v Švici je prišel nedavno gospod iz rajha, se približal poslujočemu uradniku in mu dejal zapovedujoče v nemškem jeziku: »Prosim, gospod! Bi-li mogel priti takoj k oni-le linici? Tu imam listine hčere bavarskega ministrskega predsednika in jo moram javiti. Toliko ljudi stoji pred linico, da moram predolgo čakati.« — »Ne morem vam pomagati,« je odgovoril uradnik, »tu živimo v demokraciji, kjer pride vsak ob svojem času na vrsto. Predpravice stanu 'pri nas ni. Kakor drugi, morate pač tudi vi čakati!« — »Toda,« je dejal gospod še odločneje, »gre za hčerko bavarskega ministrskega predsednika!« — »Ne pomaga nič,« je odgovoril uradnik, »tu velja načelo, kdor prej pride, prej melje. Morate pač čakati.« Razgovor je bil s tem končan, in gospodu ni preostajalo drugega, kakor čakati za hčerko bavarskega ministrskega predsednika, baronico v. Dandl, kakor so čakali drugi državljani! — Kaj takega! — Poštni promet vojnih vjetnikov z Rusijo. Navadna pisma, dopisnice in pošiljke z darili se smejo avstro-ogrskim vojnim vjetnikom v Rusiji pošiljati odslej čez Nemčijo. Iste vrste vojno-vjetniških pošiljk so pripušče-ne tudi v prometu iz Rusije. Shodi. — Podružnica »Unije avstrijskih rudarjev v ldriii« sklicuje v nedeljo, dne 7. julija, ob 9. dop. v pivarni pri »Ornem orlu« zborovanje z dnevnim redom: 1. Delavske mezdne in aprovizacijske razmere v Idriji in sklepi k temu. 2. Slučajnosti. Delavci-rudarji pridite vsi! Celje. V soboto, dne 6. t. m. ob 7.zvečeij se bo vršil v narodni gostilni v Gaberjah sestanek kovinarjev iz cinkarne. Rajhenburg. V nedeljo, dne 7. t. m. ob 9. dopoldne se bo vršil v gostilni Fr. Vranetičiča javen shod. Dnevni red: Položaj delovnega ljudstva. Poroča sodr. Petejan. Zidani most. Železničarji pozor! V nedeljo, 7. julija ob 1. tiri popoten e sikliče podružnica soc. dieim. stranke v Zidanem mostu protestni shod s sledečim dnevnim redom: 1. Obuvalo in oblačilo za železničarje. 2. Volitev novih zaupnikov za prožne delavce. Železničarska uprava je delegatom čisto kratko odgovorila, da nima nič. Ker je shod velike važnosti, je dolžnost vsaikesia železničarja, kii je prost, se te«a shoda udeleži tli, da solidarno pokažemo, kaj hočemo. Jesen se bliža in mi bomo zopet brez obleke. Toraj vsi na shod, tudi sosedine postaje naj gledajo, da ga v polnem številu udeležijo. — Odbor. Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom! Vojna. Italijanska protiofenziva. Napad italijanske armade ob dolnjem toku Plave se z veliko srditostjo nadaljuje. Sovražne naskakovalne čete se zaganjajo zlasti ob naše mostišče med Sile in Piavo ter se pripravljajo (udi za nova podjetja z morske strani proti Revedoli. Ob Piavi od San Dona do Montella ljut artiljerijski ogenj. Pripravlja se nov poskus Italijanov-za prehod čez Piavo. Tudi v gorovju se boji nadaljujejo. Sovražnik ni dosegel nobenega uspeha. Italijansko vojno vodstvo se je očividno odločilo, da poskusi nam Benečansko tekom letošnjega poletja zopet iztrgati. Pričakovati je že v bližnjem času velikih in težkih bojev. Ententa upa, da bodo vse naše vojne sile vezane na italijanskem bojišču. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 4. julija. Uradno se razglaša: V raznih odsekih italijanske fronte izredno živahni artiljerijski boji. Pri Asiagu in ob Sisemolu so se izjalovili sunki angleških čet. Ob izlivu Piave trajajo boji dalje. Nemško vojno poročilo. Berlin, 4. julija. Armadna skupina kraljeviča Ru-prechta; V nekaterih odsekih živahno bojno delovanje. 2e zgodaj zjutraj ljut topniški ogenj sovražne artiljerije ob obeh straneh Somrae, kjer so se razvili tudi infante-rijski boji. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Severno Aisne srditi angleški napadi. Vzhodno Mouhna sous Touvent smo v protinapadu zavrnili sovražne napade pred našimi črtami. Ponovni francoski napadi za-padno Chateau Thierry so se ponesrečili. — Armadna skupina Galhvitz in vojvoda Albrecht: Močan sovražni napad na z.apadnem bregu Moze sc ie razbil v našem ognju. Italijansko poročilo. Italijanski glavni stan javlja dne 3. julija: Ob spod- nji Piavi smo izvedli celo vrsto energičnih sunkov in osvojili nekaj ozemlja kljub žilavemu odporu sovražnika, ki se je trudil, da bi izkoristil vse prednosti deloma poplavljenega ozemlja. Ujeli smo približno 1900 ujetnikov, med njimi 45 častnikov, ter zaplenili mnogo strojnih pušk, možnarjev in različnega vojnega materijala. Severozapadno Grappe smo junaško prestregli sovražni protisunek. Amerikanci v Franclji. W a s h i ii g t o n, 4. julija. Vojni tajnik Baker je v kongresu naznanil, da so Združene države odposlale do-sedaj v Francijo nad milijon vojakov. Zadnje vesti. Pred zasedanjem parlamenta. Dunaj, 4. julija. Predsednik državnega zbora dr. Gross je sklical konferenco načelnikov strank na dan 10. julija. Razne parlamentarne skupine so sklicale svoje člane na plenarne seje. Jugoslovanski klub se sestane 15. julija, Česky svaz 14. julija in Poljski klub 9. julija. Danes je imel ministrski predsednik vitez Seidler dolg razgovor z načelnikom jugoslovanskega kluba dr. Korošcem. Nemške stranke pri vojnem ministru. Dunaj, 4. julija. Nemški listi poročajo, da sc poda jutri odposlanstvo nemško-nacionalnih strank in krščanskih socialcev, obstoječe iz vodilnih osebnosti in članov avstrijske delegacije, k vojnemu 1 ministru Stoger- Steinerju. Odposlanstvo bo ministra zaprosilo za avtentično pojasnilo o dogodkih povodom zadnje ofenzive ob Piavi. Na podlagi dobljenih informacij se bodo sestale stranke na skupno posvetovanje. Iz Ukrajine. Dunaj, 4. julija. Generalmajor Seliš grof Spanoc-chi, bivši pobočnik pokojnega cesarja Franca Jožefa iu vojaški ataše v Petrogradu,je bil imenovan za pooblaščenega generala v Ukrajini. — Lastninsko vprašanj« v Ukrajini so uredili tako, da preidejo veleposestva zopet na bivšo posestnike; žetev pa pripad« onim, Id so zealjo obdelali, torej kmetom, da ne bi ti uničili žetve. Sultan Mohamed V. umrl. D u n a g, 4. julija. Brzojaivka iiz Garigiradia naznanja, ha je tamkaj sinoči ob sedmih umrl turški sultan Mohamed V. v starosti 74 leit. Naslednik mu bo njegov slin prane Zia Eddin Efen-dii, kii je polkovnik v turški armadi. Stair “ je 45 let. Iz hrvatskega sabora. Zagreb, 4. julija. V hrvatskem saboru se je pričela proračunska debata. Poslanec dr. Prebeg (fran-kovec) je zahteval tijedinjenje celega hrvatskega naroda v eno neodvisno državo. Kar se tiče samoodločevanja, stavi yse zaupanje v lastno ljudstvo. Zaupamo pa—opravi govornik — tudi v dinastijo, kateri smo ohranili zvestobo. Govornik zavrača jugoslovansko propagando. Mi hočemo hrvatsko državo, kjer nimajo Srhi ničesar iskati. Dokler stremi Jugoslavija za tem, da zgine hrvatsko ime, tako dolgo smo proti njej. Poslanec Lovrckovic (kmečka stranka) je govoril za narodno ujedinjenje Hrvatov, Srbov in Slovencev. Debata se jutri nadaljuje. Nemški državni zbor, B e r l i n , 4. julija. Včerajšnji govor posl. Scheide-franna, ki se je zavzemal za akcijo sporazumnega miru,ie '/.'budil mnogo pozornosti v poslanski zbornici. Liberalni listi mu pritrjujejo le v tem, da je potrebno jasno govoriti, Pred vsem, da se onemogoči inozemstvu oznanjati o Nomčjji neresnične vesti. Poudarjajo, da se je pofezal po-:-:'y«ec Scheidemann z vso odločnostjo za sporazumni r: ir ih da mu je v tem oziru pritrdit tudi podkancler dr. v. Payer. Socialni demokrati so odklonili proračun sicer t;;di že v minulem letu, letos pa je, posebno po Scheide-mannovern govoru, njih tozadevno stališče prav tako nedvomno. Berlin, 4. julija. Rajhstagu je predložila vlada nov vojni kredit. Država zahteva 15 milijard mark kot donesek k državnemu proračunu za leto 1918, ki naj jih kri-j :i > posoj.la. Kiihlmann contra »Deutsche Zeitung«. B e r 1 i n, 4. jul,rja. Danes se je pričel v Berlinu proces dr. Kiihlmann a proti ilistu »Deutsche Zeitunig-« in listu .-•AUdieutsche Blatter«. i a lista sta namreč dolžila! več na visokem mestu stoječih oseb, da s svojim imioralličmiim naistoDOtm škodujejo. Na zahtevo vlade, da naj se imena objavijo, je »Deutsche Zeitunig« prinesla .trditev, da je državni taijnilk dr. v. Kiihlimamn v težavnih razmerah onečastili nemško imie v limo-zeimstvu. Pozneje je list očital dr. v. Kiihlman-nu, da je pni mirov:"ih podajanjih v Bukarešti v nasprotetvu z dostojanstvom Neimčiiie nastopal tako, da njegova niioralična kvaliteta ni bila vzvišena nad vsak dvom. Dr. v. Kiihlimann je hotel v Bukarešta namreč pred vsem »živetii«. K razpravi, kli bo trajala natfhrže več dni, je to-vabljenih nunofiio prič, med njimi mizmii državniki, pa todi šoferji, ‘kli so votziilii avtomobil državnega tajnika v Bukarešti. Predsedinik so-dišča je zaman poiiskušail poravnavo. Državni pravnik predlaga izključitev' javnosti. Sodnii dvor sklepa o ipredilagiii, kiljuib odtočnemu protestu zagovornika dr. Sohwimdta, če« da iimate obe stranki interes na javni razpravi, in dr. Ja-kobaohna iz Hamburga. Sodni dvor sklene po posvetovanju popoinio izikiljiučiteiv javnosti pi'i odi obravnavi, ker se je bati ogrožanja državne varnosti. Občinstvo zapusti divo rano in ostanejo samo 4 priče pri trazpravi. Blivši ruimiun-ski minister Peter Carp bo komisijonelno zaslišan kot glavna priča. Mir med Rusijo in Ukrajino. Moskva. A. julija. (Agentura). Predsednik rusko-ukrajinske mirovne delegacije, Rakovskii, je prispel ' Moskvo. Po mnenju delegatov bo mirovna pogodba med Rusijo in Ukrajino v štirinajstih dneh podpisana. LaUota v Rusiji. Moskva. 3. julija. Iz oloneške gubernije prihajajo svetu ljudskih komisarjev nujne brzojavke o lakoti. Sibirska vlada je izdala razglas, ki prepoveduje izvoz žita in živine iz dežele. Aretacije v Rusiji. W a s h i n g t o n, 4. julija. Poslanik Zedinjenih držav, Francis, ki se nahaja sedaj v Voilogdii, poroča državnemu deipartementu, da' so aretirati boliševiki člane arhaugelske de~ žeSnp vlade. Tudi dumi v- Vofogdi so zapretil!: z aretacijo. Boljše v iška volilna zmaga. Moskva, 3. 'julija. Dosedanji izid volitev v Petrogradu je nasledniji: 406 boiljševiikov, 30 bolJševiških pristašev, 51 levih socialnih (revolucionarjev, 19 desnih socialnih revolucionarjev in 29 manjševilkov. Trockij se je baje izrazil, da ismatra svet sovjetov judskih komisarjev mmešavanje nekdanjih zavezniiikov v notranje ruske zadeve za sovražni akt proti samostojnosti sovjetske republike. Proti tujim državljanom. L u ga n o, 4. julija. »Corriere della sera« javlja, da so sekvestrirali v Milanu 42 tvrdkam, pripadnikom sovražnih držav, vrednosti 98 milijonov lir, 75.000 frankov, 56.000 kron. Gen e ve, 3. julija. Danes se je pričela pred tretjim pariškim vojnim sodiščem obravnava proti italijanskemu žurnalistu Cesare Hanau, ki je obdolžen, da je bil v tajni zvezi s sovražnikom. Dogodki ob nturmanskem obrežju. Stockholm, 4. julija. Položaj v murmansketn ozemlju se je zelo poostril. Pričakovati je izbruha sovražnosti med Finsko armado ter med angleško - francoskimi in japonskimi četami, ki so se izkrcale. Vlada sovjetov svari entento pred posledicami, a kakor se kaže brez uspeha. Angleški podaniki se pripravljajo na odhod. Orlando napoveduje velike bojb. Ženeva, 4. ju/lija. »Echo de Pariš« javlja iz Riirna: Orlando je izjavil, da je prišel čas, dejanj im odločitev. Zavezniki so na tem, da vzamejo vodstvo vojne sreče v svoje roke. Aprovfzacija. Meso na zelene izkaznice B. Stranke z ze-ieinilmi izkaznica/mi B prejmejo goveje meso po znižani ceni v cerkvi sv. Jožefa v soboto, dne 6. t. im. Določan je ita-Je red: Dopoldne iod 10. do pol 11. št. 1 do 200, od pol 11. do 11. št. 201 do 400, od 11. do pol 12. št. 401 do 600, od pol 12. do 12. št. 601 do 800, popodme od pol 2. do 2. št. 801 do 1000, od 2. do pol 3. št. 1001 do 1200, od po;l 3. do 3. št. 1201 do 1400, od 3. &5oSesa še s siaro prevmaliko šivali in pisalni stresla, gra-mofonii električne žerasse »ve-B tilte©- NalboIJše bsferige. m posebna imš*!*« x» preg>rodnfal(«. gani!iaRBsa£»88a0t«3« tifiSS 1 9t BelntSko. stavnica —* st ia,»)8o.oeo. Sprejema vlo&e mn knjižice in tekoči y«fom proti ugodnemu K1'-- ni Ljubljani* Poslovaica c. kr. avstr, razredne loterije, Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. i. v Ljubljani) in Celju 5W—ii ......... K Kupuje in prodaja vse v rut e vrednostnih papirj-iv, financira erarične dobave iti dovolil# — aprovizacijske krt-.iUe —~