Poštnina plačana v gotovini. Leto IX., Št. 27 (JUTRO St 163 a) Ljubljana, ponedeljek 14. julip 154!--XIX Cena 70 cent Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima riJnione Pubblicita Italiana S.A., Milano Ur< TJ—— I ; Stvo: PONEDELJSKA IZDAJA Ljubljana, Knafi$va ul. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50. — Za inozemstvo L 4.— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.___ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. Milano ova nemška ofenziva na vs^j vzhodni fronti Na vseh treh glavnih frontnih odsekih se nadaljujejo operacije v smeri proti Leningradu, Moskvi in Kijevu - Nemške čete so zasedle Vitebsk — Ogorčene borbe se vodijo pri Psko m — W gornjem toku Dnjepra so nemške čete zavzele nekatere nove \aim postojanke Stockholm, 13. julija, d. Nemška ofenziva, ki je pretekle dni zaradi čiščenja _ v zaledju prvih bojnih linij od ruskih gverilskih čet nekoliko zastala, se je zdaj ponovila z začetno jakofetjo na vseh treh glavnih frontnih odsekih, kjer se nadaljujejo operacije v smeri proti Leningradu, Moskvi in Kijevu. Na baltiškem frontnem odseku so Nemci prodrli že daleč v jugovzhodni smeri ter zavzeli mnogo zelo važnih postojank ob železniški progi Pskov-Leningrad. Pri Psko-vu se bijejo zdaj ogorčene borbe. Na osrednjem frontnem odseku so po likvidaciji preostalih sovjetskih čet pri Po-loeku in Lepeiu prodrli nemški motorizirani oddelki več desetin kilometrov dalje proti vzhodu ter zasedli Vitebsk. Prodiranje se tu nadaljuje z veliko naglico v smeri proti Moskvi in so nemške čete že v posesti važnih položajev ob zgornjem toku reke Dnjepra. Na južnem krilu centralnega frontnega odseka so nemške čete prav tako prodrle dalje prot! vzhodu ter so se polastile nekaterih novih važnih postojank ob prometni mreži pred Kijevom. Y nemški ofenzivi je včeraj spet v veliki meri sodelovalo letalstvo in so zlasti strmo-giavna letala prizadejala sovjetom občutno škodo na 1< tališčih v frontnem zaledju, kakor tudi na prometnih potih, po katerih si prizadevajo vreči na fronto nove rezerve. Srdite borbe Berlin, 13. jul. ds. Nemške čete so tudi včeraj zasledovale umikajoče se ruske odrede v severnem odseku vzhodne fronte. Sovražnik je pretrpel najtežje izgube, pri tem pa se mu ni posrečilo na kateri koli točki ustaviti nemškega napredovanja. Ostanki rdečih divizij v okolici Bialystoka, ki so se skušale prebiti v vseh pravcih do glavnine, so bili popolnoma uničeni 10. in 11. julija, potem ko so jim nemške čete odrezale vsako možnost za umik. Nemško letalstvo je bombardiralo včeraj prometna pota in utrdbe na vsej vzhodni ruski fronti. Poleg tega je letalstvo z uspehom napadalo umikajoče se boljševiške čete ter jim je prizadevalo zelo težke izgube. Mnogo bojnih vozov in mnogo tovornih avtomobilov je bilo uničenih, dočim je druge transportne avtomobile obstreljevalo nemško topništvo in jih razbilo. Neki oklopni nemški oddelek je včeraj uničil v južnem odseku vzhodne fronte oddelek sovjetskih bojnih voz. Nemške granate so pokvarile pet sovražnih tankov z 52 tonami ter 8 lažjih bojnih voz. V območju Vitebska so oddelki ruskih čet 10. julija poskušali silovit protinapad na napredujoče nemške čete, toda še pred-no se je ta akcija lahko razvila, je bilo preko 100 sovjetskih tankov razbitih in nemške motorizirane čete so v celem prodrle sovražno množico ter popolnoma uničile napadajoče ruske čete. Dne 11. julija je sovjetsko letalstvo izgubilo 188 letal, od teh 163 v zračnem boju in po obstreljevanju s topništvom, ostanek letal pa je bil uničen na tleh. Isti dan so nemška bojna letala na vzhodu Minska na progi proti Smolensku razbila sovjetski vlak, sestavljen iz 58 cistern. Preko 750.000 litrov bencina se je vnelo in bilo popolnoma uničeno. Eno nemško 'vojno letalo je razrušilo most preko Dnjestra ter je tako popolnoma odrezalo odstopnico poraženim sovjetskim četam. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 13. jul. s. Generalni stan madžarskih oboroženih sil poroča: Naše brze čete so na reki Zbruču zlomile sovražnikov odpor in sedaj zasledujejo bežečega sovražnika na vzhodu omenjene reke. Madžarske čete prekoračile obmejno reko Zbrušč Budimpešta, 13. jul. s. Po pravkar dospelih informacijah z merodajnega vira so madžarske čete strle srdit odpor sovražnika vzdolž reke Zbrušč kljub narasli reki in vremenskim neprilikam. Poraženi sovražnik je tudi tu uničil vse mostove. Mesto Kameniec Podolski je bilo zasedeno. Madžarske čete so napredovale za 50 km ter so njihove predstraže že prekoračile reko Studjenko. Na vsej fronti se nadaljuje prodor v popolnem soglasju z nemško vojsko. Neresnične vesti o uporabi strupenih plinov Berlin, 13. jul. s. Vest, ki jo je dal v javnost sovjetski predstavnik v Buenos Aire-su, da so se nemške čete na nekaterih odsekih vzhodne fronte poslužile strupenih plinov, je popolnoma izmišljena. To zatrdilo so danes dali merodajni nemški krogi. Sovjetski naklepi na morju Berlin, 13 jul. s. Po poročilih DNB so nemške čete v Libavi našle na sovjetski torpedovki »S 47« navodila za operacije sovjetskih motornih torpedovk. zasidranih v libavaki Luki. Iz teh navodil jasno izhaja, da so Sov^eti vodili sistematično špijonažo glede vsega prometa med nem'kimi lukanv Memel, Gdansk in Gdinija kakor tudi nad vojaškima lukama Kalmar in Karlskrona na Švedskem Sovjetske torpedovke bi morale razbiti vse pregrade v omenjenih lu-kah ter potopiti ladje nahajajoče se v njih. Navodila, ki so lih dobili sovjetski vojaki in pomorske karte priklopi jene tem navodilom jasno kažejo da so imeli Sovjeti v načrtu pod vzeti podobne napade tudi proti drugim pristaniščem Raltskcsa morja Sovjetska letala napadla rumunsko bolniško ladjo Bukarešta, 13. jul. s. Rumunsko uradno poročilo poroča o novem nečloveškem čin ki ga je zagrešilo sovjetsko letalstvo. šf ruska letala so napadla rumunsko boln vr ladjo »Princ Mircea«. Napad je bil izvv r sredi belega dne. dasi so štirje veliki -križi dovoljno označevali posebni zn rumunske ladje in so bili vidni že iz velike daljave. Ne glede na to so ruski letam vrgli proti ladji 6 bomb, ki pa so se raz-počile okoli ladje. Ko so letala opazila, da cilj ni bil zadet, so se spustila nizko na 50 m ter so obstreljevala ladjo s strojninu puškami. V tem trenutku je stopila v ak cijo obrežna baterija, ki je zapodil" sovražna letala v beg. Na vso srečo n». cci sovjetskih strojnih pušk ni bil na bolni k. adji nihče ranjen. Strahoten način bojevanja Berlin, 13. jul. s. Tukajšnja »Politisih-Diplomatische Korrespondenz« se v sv jem uvodniku bavi z boljševiško in vojno taktiko, ki nalaga prebivalstvu popolno uničenje vsega, kar bi bilo od kakršr koli koristi za neprijatelja To uničenje se mora izvršiti še pred prihodom so1 važnih čet. Značilno ie za boljševiške V, i;, da se morajo posluževat; tako barbarsl h ukrepov pri svoji obrambi, ukrepov, ki jih <-■- obsoja samo Nemčija, marveč vzY\ jajo - oče ogorčenje omikanega svet Po iv.idiciji bcVievizma bodo ogromr ruske jine •■et žrtev strahotnega aniče-. .mja. Za t • naravnost Ču^no. .da sta se Churchi'! Roosevelt z navdušencem pridruži' voievanju ;.:r fa rn pi- ratu z vl mi. Ves ta. strahotni \o čin vojeva v e imenuje v'njU>! !>< številke iz zadnjih treh stclpccv pr <;'<.'«' nih tabel. Številke, ki se na ta nači" • pišejo v vse sezname, se seštejejo z-> okoliš in nato za vso občino. Seštevek \sako občino je treba nato vpisati v seben obrazec (zeleni obrazec), ki g;: treba vročiti do vštetega 12. avgusta krajinskemu nadzorniku. 10. Ko je dokončan ves poprej <-pi-postopek, mora občinski tajnik ured'ti pisne pole po vrstnem redu \ »Stanju rvsnega okoliša«. Pole vsakega posameznega okoliša ustrezno »Stanje popisnega okoliša« morajo vložiti v mapo. ki ima na nas strani napisano ime občine in zapor : > številko popisnega okoliša. Mape za liše se morajo urediti pr- njih zapoc-r i številkah in zaviti v enega ali več za o Jt •• ; na vsakem izmed njih mora biti nav;dcno ime občine s tiskanimi črkami. Zavoji morajo biti tako napravljen da je vsebina dobro shranjena Če gre za en sam zavoj, mora imeti napis: »Edini zavoj«, če jc več zavojev, mora biti na vsakem od njih zapisan ulomek. čigar imenovalec označuje skupno število zavojev, števec pa zaporedno številko vsakega zavoja, na. pr. tako: '/s; -!y, 4/s; 5/s. Če se smatra za umestno vljžiti zavije v lesene zaboje, morata nti na teh označeni ime obč;ne kakor tudi število zabojev, enako kakoT je bilo rcč?T> za zavoje. Zaboje ali zavoje prevzame Pokrajinski popisni urad. Eksc. Puzzolu zapustil Ljubljano Ljubljana, 13. julija. Državni podtajnik pravosodnega ministrstva Ekscelenca Puzzoli in Visoki Komisar Eksc. Grazioli sta včeraj dopoldne obiskala in si ogledala sodne zapore v Ljubljani. Takoj nato sta se oba predstavnika oblasti vrnila na Visoki Komisariat. V prvih popoldanskih urah se je Eksc. Puzzolu poslovil od Visokega Komisarja in je odpotoval proti Trstu. O zabojih ali zavojih (ki niso vloženi v zaboje) je treba napraviti seznam v dvojnem prepisu iz katerega naj bodo razvidni: rme občine števiio predanih zabojev ali zavojev (k; niso vložen v zaboje), kakor tudi ura predaje Prepis ki ostane občini, mora po predaji - prevzemu podpisati prevzemnik gradiva; prepis seznamu pa, ki se i/, s prevzemniku, rmvra podpisati občinski tajnik 1 Pokrajinski popisni nadzorniki, ki 'mejo navodila in ki se jim začne služil dan. določen v t? namen v popisnem ■ " redu. >.0 podre;eni vodji Ptfkrajinske-•••1 umnega urada. Poleg nalog, navede--1 KkCKo 7. teh pravil morajo oprav-'.'C druge nadzoriivalne posle ki so p< r^ebni. d? se ugrt.^vta in zavarujeta pravilnost popiva ter natančna in pravo-t' -t;a izvršitev na'rg ki so poverjene občinskim popisnim uradom. 12 Kg občinski popisni uradi popisne pole popolni 10. pregledajo in po potrebi spravijo v red. j:b Pokrajinski popisni urad zaporedno m podrobno pregleda. Ta pregled izvrši osebje, ki ga ta urad za to sprejme in pouči 13. Pokrajinskim popisnim nadzornikom, popisovalcem ;n revizorjem Pokrajinskega popisnega urada se priznajo za njih delo dnevnice; občinskim tajnikom pa se prizna posebna nagrada: izmera prve in druge se sporoči s posebno okrožnico. Likvidacija zgoraj navedenih dnevnic in nagrad v izmeri, ki jo določi omenjena okrožnica, je poverjena vodji Pokrajinskega popisnega urada po presoji dela. ki ga je posameznik opravil opirajoč se pri tem na poročila uradnikov Osrednjega zavoda za statistiko in na pregled popisnih pol. Predpisi glede radijskih sprejemnih in radijskih oddajni1 M< rj trakov Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291, o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, na podlagi člena 3. kr. uredbe z dne 16. junija 1940-XVIII, št. 765, o predpisih glede radijskih sprejemnih in radijskih oddajnih ap^fetov, in smatrajoč ukrep za nujen, odreja- Čl. 1. Vse zasebne radijske oddajne naprave in vse radijske sprejemne naprave, vgrajene na avtomobilih, se morajo demontirati, aparati, vloženi v zapečatene zaboje, pa izročiti v peteh dneh od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo, oblastvom javne varnosti. Oblastvo javne varnosti pa more pustiti apaiat pri lastniku, samo da je demontiran in vložen v zaboj, ki ga zapečati to oblastvo. čl. 2. Radijskim naročnikom in vobče imetnikom radijskih sprejemnih aparatov je prepovedano upo' e spre- jemne aparate, da i, : '.'• koli spre- jeto novice razš'rjr,w. Čl. 3. Kršitelji te narobe 3c- takoj zapro in ovadijo oblast vu. ki ;i pr itojno uporabljati kazenske odredb- iz :; >riov 340. in 341. vojnega zakon . r rjei ega s kr. uredbo z dne 8. julija 393S-XV3 št. 1415. Poleg tega se zaplor/ o vadijske oddajne in radijske sprejemne nipi ve. javne obratovalnice, kjf" i i no.le radijske oddaje, prepovedane po členu 2. te naredbe, pa se zapro in se jim začasno ali dokončno odvzame obrtna pravica. Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 5. julija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Imenovanje komisije za reševanje vprašanj zamenjave jugoslovanske valute v lire Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na kr. uredbo z dne 2. junija 1941-XIX, št. 492. o zamenjavi valute bivše kraljevine Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini, v italijanske lire, glede na to, da je po členu 2. te uredbe minister za finance pooblaščen, da predpiše sestavo m način poslovanja komisij, ki imajo nalogo odločati brez pritožbe o vseh morebitnih vprašanjih, ki bi se pojavila ob zamenja -v^nju, glede na izvršilne odredbe, ki jih je izdalo ministrstvo za finance na podstavi prvega odstavka omenjenega člena 2., in s katerimi je bilo za reševanje teh vprašanj določeno, da se sestavi komisija, poveri pa imenovanje članov vanjo Visokemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino, cdloča: Komisijo, določeno v izvršilnih odredbah h kr. uredbi z dne 2. junija 1941-XIX, št. 492, za reševanje sporov, ki bi nastali ob zamenjevanju dinarjev v bankovcih in kovancih v obteku na ozemlju Ljubljanske pokrajine, v lire, tvorijo gospodje: 1. Dr. Franc Ciancimino, višji finančni inšpektor, kot predsednik, '2. Dr. Vincenc Onoratelli, inšpektor zavoda Banca dTtalia, kot član, 3. Dr. Ivan Slokar, predsednik Združenja bančnih in zavarov. zavodov. Tajniške posle pri tej komisiji, ki ima svoj sedež v Ljubljani, opravlja poročnik kr. finančne straže gosp. Italo Poli. Ta odločba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 18. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Nova ureditev policijske ure Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi svoje naredbe z dne 21. junija 1941-XIX, št. 50, glede predpisov o prometu in javnih obratih, smatrajoč za umestno, da določi policijsko uro javnih obratov po zadevnih kategorijah, po zaslišanju Kvestorja. odreja: čl. 1. Policijska ura javnih obratov, odrejena s čl. 2. naredbe z dne 21. junija 1941-XIX, št. 50, se določa sledeče: za prenočišča, restavracije in kavarne do 24. ure v ljubljanski občini in do 23. ure v vseh drugih krajih pokrajine; za ostale javne obrate (buffete, gostilne točilnice, pivnice, itd.) do 23. ure v ljubljanski občini in do 22. ure v vseh ostalih krajih pokrajine. Čl. 2. Prekrški se kaznujejo z globo od 100 do 1000 lir ter eventuelno tudi z odvzemom ali razveljavljenjem obrtnega lista, čl. 6. naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13, se s tem razveljavlja. čl. 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 14. julija 1941-XIX. Ljubljana, 12. julija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Kirurški paviljon v bolnišnici prepuščen v uporabo ljubljanski univerzi Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajina nareja smatrajoč za potrebno, da se urede odnosi med univerzo in upravo bolnice: Novi zdravniško -kirurgičm paviljon z avlo za klinična predavanja, ki je državna last, se izroči v uporabo ljubljanski univerzi v znanstvene namene ter za pouk notranjega zdravilstva in splošne kirurgije. Ravno tako se izroče v inventarno shrambo ljubljanski univerzi oprava paviljona ter znanstveni instrumenti. V posebnem dogovoru, ki se ima skleniti med upravo univerze ter upravo bolnice, bodo določeni pogoji in način poslovanja obeh klinik kot bolničnih razdelkov. Ljubljana 28. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Graziolli Iz Hrvatske Prepovedano je poslušati tuje radiood-daje. Na Hrvatskem je najstrožje prepovedano poslušati radijske postaje držav, ki so sovražno razpoložene nasproti državam osi. Kdor posluša tuje postaje ali sam oddaja radijska poročila, v katerih kritizira obstoječi red v nezavisni Hrvatski, ali kdor bi skušal sam zgraditi oddajno postajo, pride takoj pred preki sod. Hrvatski novinarji v Ukrajini. Te dni so prispeli v Ukrajino odposlanci hrvatskih novinarjev in hrvatske obveščevalne službe. Potovali so preko Slovaške, ki jim je pripravila lep sprejem na bivši meji Sovjetske unije. Novinarji so gosti slovaške vojske. NEVERJETNO — Očka popelje sinka prvič v živalski vrt in mu pokaže slona. — Papa, ti pa lažeš. mu pravi sinko ogorčeno. — Zakaj pa? — Tako velikih stvari ni mogoče napraviti iz muhe, kakor zatrjuješ ti. Inž. Milan Stepišnik spet trenira Vrnil se je naš odlični metalec kladiva, najjačji predstavnik slovenske atletike, ki ga bomo v kratkem spet lahko videli na atletskih prireditvah. Inž. Stepišnik ostane pri SK Iliriji. Pred nekaj dnevi se je vrnil v Ljubljano naš slavni metalec kladiva inž. Stepišnik, katerega prihod so vsi športniki, posebno pa njegov klub Ilirija, pozdravili z velikim navdušenjem. Z njim se je šport v Ljubljanski provinci močno okrepil, saj je inž. Stepišnik po vsem svetu znan zaradi svojih odličnih rezultatov v metu kladiva, pri nas pa velja za športnika št. 1. Svojo športno kariero je začel pri Iliriji, in sicer že pred enajstimi leti. Od vseh lahkoatletskih disciplin mu je najbolj »ležal« met kladiva, v kateiem je tudi že od vsega početka postavljal najboljše rezultate. Svoj prvi večji uspeh je dosegel na V. balkanskih igrah 1. 1934. v Zagrebu, ko je nepričakovano premagal svojega učitelja Goiča in postal z 48.99 m balkanski prvak. Ta uspeh ga je samo spodbudil k še mar-ljivejšemu treningu. Ker je svojega učitelja Goiča že prehitel, je moral sam študirati, kako bi popravil svoj stil in dosegel še boljše rezultate. To mu je v precejšnji meri tudi uspelo in i. 1936. je na dvoboju med ČSR in Jugoslavijo izboljšal jugoslovenski rekord na 49,17 m. Dve leti pozneje pa je nazadnje le prekoračil znamko 50 m. z metom 50.24 m. Ta rekord mu je ostal do 1. 1940., ko ga je izboljšal kar trikrat. Najprej na 51,71. nato na 52.32 in slednjič na balkanskih igrali v Carigiaču na 54,42 m, dočim je njegov najboljši rezultat 54,64 m, ki pa ni bi! priznan za rekord. S tem zadnjim rez utatom je zasede] inž. Stepišnik na svetovni lestvic najboljših reiunatov 1940 peto mesto. Boljši od njega so oili samo: Storch (Nemčija) 57,91, Bonnet (Amerika) 56.05. Johnson (Amerika) 55.63 in Veirila (Finska) 55,40 Razen »ega je inž. Stepišnik tudi izvrsten metalec diska in krogle, pa tudi skakalec v daljino. V metu diska je še zmeraj slovenski rekorder z 42,74 m. v metu krogle (13,23) in v skoku v daljino (6,64) pa sta njegova rekorda že potolčena. Ker je že začel z resnim treningom, bo gotovo v najkrajšem času zopet v svoji običajni formi, kar je pač iskrena želja vseh slovvnskin športnikov, želimo, da bi ga že v kiatk.?m lahko občudovali pri njegovih edinstvenih izvajanjih. Športni drobiž Bogat teniški spored za Hrvate in drugo Za prvo mednarodno teniško tekmo v Zagrebu, ki bo od 18. do 20. t. m. med Italijo i 1 Hrvatsko v Zagrebu, za tako imenovani r.mski pokal, se Hrvatje pripravljajo kar n, jbolj resno. Po neuspehu njihovih teni-šk h predstavnikov pri zadnjem nastopu na Duuaju hoče zdaj teniška zveza ukreniti vse. da bi svoje predstavnike spet dvignila do stare forme in tako znova potrdila sloves, ki ga je do zdaj užival hrvatski, odnosno bivši jugoslovenski teniški šport v Evropi. Da bodo hrvatski teniški predstavniki dobro pripravljeni in najbolje izbrani, bodo imeli v teh dnevih celo vrsto medsebojnih treningov (Palada, Branovič, Punčec in Mitič), potem pa bo po uspehih teh treningov dokončno sestavljena reprezentanca proti Italiji. Hrvatski tenis čakajo namreč v bližnji bodočnosti še štiri mednarodne tekme v isti konkurenci, in sicer od 8.—10. VIII. z Madžarsko v Zagrebu ter od 6.—8. IX. z Nemčijo prav tako v Zagrebu. Ta dva turnirja bosta odigrana po sistemu iger za Davisov pokal, (štirje singli in en double). Od 12. do 14. septembra bo potem Hrvatska nastopila proti Madžarski v Budimpešti, konec septembra pa odigrala še povratni turnir z Italijo nekje v Italiji. Zadnja dva turnirja bosta odigrana po sistemu za srednjeevropski pokal, torej v štirih singlih in dveh doublih. Vsi ti turnirji bodo verjetno spet potrdili sloves hrvatskega tenisa, ker mislimo, da bodo igralci z rutino kakor jo imata Punčec in Palada, v okviru takšnega sporeda kmalu spet v dobri formi. V Zagrebu sta odigrali včeraj prijateljsko tekmo moštvi Gradjanskega in Concor-dije. Do tega srečanja je prišlo prav slučajno, in sicer zaradi tega, ker so ostali brezuspešni vsi razgovori za pridobitev kakršnega koli nasprotnika od drugod. Tako je dunajska Vienna odgodila svoje gostovanje na prihodnji mesec, pa tudi Concordia ni imela sreče s Hajdukom. Kakor pišejo zdaj, se bosta Concordia in Hajduk srečala šele prihodnjo nedeljo, in sicer najprej na splitskih tleh. medtem ko bo povratna tekma v Zagrebu šele zadnjo nedeljo tega meseca. Najmočnejši evropski plavalci v prostem plavanju na srednjih progah, in sicer Šved Borg, Madžar Tatos in Nemec Plath, se bodo sestali na velikem mednarodnem plavalnem mitingu, ki je določen na 20. avgusta. Njihove glavne medsebojne borbe bodo na progah na 100, 400 in 1500 m. Pretekli teden so imeli v Ljubljani — tako posnemamo po zadnji številki »Gazzetta dello Šport« — svojo posebno športno prireditev zastopniki Italijanske Oborožene sile, ki so najprej odigrali prav zanimivo nogometno tekmo, nato pa so se pomerili še v dveh lahkoatletskih disciplinah in v vlečenju vrti. V teku na 100 m je bil najboljši podnarednik Romuald Malavasi s časom 11.4, v skoku v daljino pa se je postavil brzojavec Dominik Busceri s prav čedno znamko 5.70. Naše lisce DRAMA Začetek ob 20. url. Nedelja, 13. julija: Via mala. Izven. Cene od 7.60 lir navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. Zadnjič v tekoči sezoni bodo igrali slovenski mariborski igralci drevi ob 20. uri Knittlovo »VIG MALO«. Po svojem slove-čem romanu je sestavil John Knittl dramatizacijo, ki jo je prevedel in zrežiral Peter Malec. Bralci epično in dramatsko razgibanega romana, prav tako ko tisti, ki ga doslej še niso imeli priložnosti brati, naj ne zamudijo obiska te v vsakem pogledu svojevrstne predstave. Igrali bodo Na-krst, Mila Danilova, Kosič, S>»rčeva, Rakarjeva, Kraljeva, Košuta, Blaž in J. Bol-tarjeva. OPERA Začetek ob 20. url. Nedelja, 13. julija: Pevska tekma. Izven. Cene od 10 lir navzdol. Ponedeljek, 14. julija: Pri treh mladenkah. Red A. Torek, 15. julija: Pri treh mladenkah. Red Torek. •Sreda, 16. julija: Ero z onega sveta. Red Sreda. Letošnja pevska tekma bo danes ob 20. v Operi. .Na njej bodo tekmovali dame m gospodje vsake lege glasu. Vsak tekmovalec bo zapel dve pesmi, izmed katerih bo po možnosti, ena narodna, druga pa umetna ali operna arija. Dopoldne ob 10. istega dne bo javna pevska preizkušnja, katere se mora udeležiti vsak tekmovalec. Note naj prinesejo po možnosti s seboj. Pri klavirju jih bodo spremljali operni dirigenti, vendar pa lahko tekmovalec privede spremljevalca za klavir s seboj. Posebno razsodišče gledaliških strokovnjakov bo prisodilo nagrade najboljšim pevcem, za katere bo glasovalo občinstvo. — V drugem delu večera bodo nastopili pevci, ki so bili izvoljeni na lanski pevski tekmi kot najboljši in bodo pokazali svoj napredek. Tudi ti naj se pravočasno prijavijo. Pester izbor pesmi in arij, ki jih bodo peii tekmovalci iz najrazličnejših stanov, jamči za nenavadno zanimiv večer. »Pri treh mladenkah« je prikupna, prisrčna in humorna spevoigra, ki ji dajejo vrednost Schubertove pesmi, komponirane kot izraz njegove neizrečene ljubezni ljubljenemu dekletu. Peli jo bodo v ponedeljek za red A in v torek za red Torek. jave E.I.A.R. RADIO LJUBLJANA Ponedeljek, dne 14. julija 1941-XIX Ob 7.30: Poročila v slovenščini; 7.45: Mešana glasba; v odmoru ob 8.: Napoved časa iz Rima; 8.15: Poročila v italijanščini; 12.30: Poročila v slovenščini; 12.45: Melodije in romance; 13.: Napoved časa, poročila v italijanščini; 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini; 13.17: Orkestralna glasba; 14.15: Radijski orkester, dirigira mojster Drago M. šijanec; 14.45: Poročila v slovenščini; 17.15: Koncert violinista Enrica Romana; 17.40: Koncert sopranistke Laure Alberti in mezzoso-pranistke Marije Marcucci; 19.: »Parlamo 1'italiano«, pouk italijanščine, poučuje prof. dr. St. Leben; 19.30: Poročila v slovenščini; 19.45: Koncert na harmoniko, izvaja Vlado Golob; 20: Napoved časa, poročila v italijanščini; 20.20: Predavanje v slovenščini; 20.30: Simfonični koncert, dirigira mojster Ezio Cara bella; 21.30: Napovedi v slovenščini; 21.40: Bolonjski sekstet; 22.: Orkester na lok, dirigira mojster Mano; 22.30: Popevke in melodije; 22.45: Poročila v slovenščini. Službeni list Kraljevine Italije za Ljubljansko pokrajino z dne 9. julija 1941-XIX prinaša naredbo Visokega Komisarja o preureditvi strokovnih organizacij delojemalcev, o dolžnosti prijave za zaloge kave in njih zapori, o določitvi pribitkov v nadrobni prodaji, odločbe Visokega Komisarja o odobritvi pravil za popis prebivalstva Ljubljanske pokrajine, o prepustitvi zdrav-niško-kirurgičnega paviljona bolnice v rabo ljubljanske univerze, o imenovanju strokovnjaka pri Pokrajinski delavski zvezi in imenovanju predsednika Pokrajinske delavske zveze ter maksimalni cenik za gostinske obrate in pojasnila za upora no naredbe o prilagoditvi prejemkov. Današnji violinski koncert je tretji violinski koncert v letošnji sezoni, in prvi koncert, katerega bo izvajala v tem letu zunanja umetnica Pina. Carmirelli, ki uživa v svoji domovini in tujini sloves prave umetnice in virtuozinje. Vsi kritiki hvalijo njeno mojstrsko igro, kristalno čisto tehniko in njeno veliko izraznost v igri sami. Spored obsega dela velikih svetovnih skladateljev: v prvem delu koncerta so na sporedu Frescobaldi, Vivaldi v obdelavi Re-spighija in Bruch. drugi del pa prinaša dela Sehimanovskega. Schuberta, De Falle, Paganinija, Straussa in Caselle. Umetnico bo spremljala na klavirju njena stalna spremljevalka pianistka Marija Sala. Koncert nam obeta velik umetniški užitek, zato obisk najtopleje priporočamo. Konccrt bo v veliki filharmonični dvorani pod pokroviteljstvom Visokega Komisarijata, začetek ob pol 9. zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Poročil sta se g. dr. Tone Dečman in gdč. Vera šantičeva. Iskreno čestitamo! Svarilo pred siakupom Družina Srakarjevih na Tomačevem je vzor slovenske družine — pri hiši so imeli kar pet koles, življenje v bolj oddaljeni okolici Ljubljane si je pač težko predstavljati brez tega priljubljenega prometnega sredstva, a tatovi, med katerimi je v naših krajih mnogo specialistov za kolesa, malokdaj nalete naenkrat na tako obilen plen. Naslednji dan so blizu Tomačsvega našli troje ogrodij, s katerih so zlikovci pobrali vse plemenitejše dele, predvsem pnevmatike, dvoje koles, ki sta bili še skoraj čisto novj — eno znamke »Velox«, modre barve, drugo znamke »Puch« — pa so odpeljali s seboj. Svarimo pred nakupom in prosimo vsakogar, ki bi naletel na kake sumljive prodajalce posameznih delov ali celih koles, naj to sporoči policijski upravi ali najbližji karabinjerski postaji. Ustaške mladinske organizacije Zagreb, 13. jul. s. Poglavnik Pavelič je izdal naredbo, ki predvideva dokončno ureditev vseh ustaških mladinskih organizacij. Slednje so razdeljene v tri skupine. Prvo tvori mladina od 12. do 15. leta starosti, drugo mladina od 16. do 18. leta, nakar slede kot tretja skupina vseučiliške legije. Predvojaška vzgoja in delovna služba bo takisto organizirana na temelju ustažkih načel ter bo popolnoma odvisna od ustaške organizacije. Tuja letala na turških tleh Carigrad, 13. jul. s. Trije francoski bombniki so pristali v treh različnih krajih južne Turčije. Tudi neko sovjetsko letalo je bilo prisiljeno spustiti se na tila pri Zon-guldaku na obali Črnega morja. Posadke vseh štirih letal so Turki internirali. »JUTRO« ponedeljska fcsdaja 3 PMieaa^k, K. VEL istr-TCK Ob temnozeleni Krki i predstavljajo veličastno reportažo največ- I jega obsega. Ker se mu je posrečilo zdru- 1 žiti svoje astronomsko in matematično znanje s poročili m meritvami popotnikov v en sam znanstveni sistem, so se dali po njegovi metodi izdelati dobri zemljevidi, približno točno pa so mogli biti zabeleženi tisoči raznih krajev. Najbolj točno so na Ptolomejevih zemljevidih zadeti obalni obrisi Sredozemskega morja, čeprav je razsežnost tega morja od vhoda do zahoda nekoliko preveč raztegnjena. Vendar je videti, da so bile te obale res dobro znane, medtem ko se vzhodni in južni rob zemljevida izgublja v pustolovskih predstavah: Indijski ocean oplakuje obale ogromnega kontinenta, Cejlon je izredno velik. Nasprotno pa je zalo dobro zadet zapadni del tedanjega sveta in območje rimske oblasti. Menihi kot zemljepisci. Eden izmed najbolj nenavadnih primerov v zgodovini človeške vednosti je vsekakor to, da je zapadla pozabljenju slika tedanjega sveta, kakor je bila poznana Ptolomeju in da je zapadna znanost temnega srednjega veka znova živela v fantastičnih predstavah. Takozvana meniška geografija je ustvarila najbolj nenavadne tvorbe. Njeni zemljevidi so prepolni divje, vsevpre; nametanih imen in podrobnosti. Ti risarj* so predrugačili svet in poskrbeli za to, da so se zemljevidi vjemali s starimi častitljivimi izročili svetega pisma, z legendami in pobožnimi fabulami. Palestina vedno stoji v središču sveta, okrog Jeruzalema pa so zbrani vsi svetni vladarji in kraljestva. Za čuda ti zemljevidi niso veljali kot pobožni simboli, temveč so si stili orientacijsko in informativno svojstvv o obljudeni zemlji. Mornar je bil daleč pred znanostjo svoje dobe Medtem ko so za pisalnimi mizami ustvarjali menihi za menihe te od resnice pošteno oddaljene tvorbe in je učiteljem zemljepisja in študentom komaj kdaj padlo na um, da bi zares premeril en sam del zemeljske površine, so si mornarji z zapadnega Sredozemlja v 13. in 14.. stoletju napravili množino zelo uporabnih in pomembnih pomorskih kart. Prav nenavadno je. da je znanstveni svet tedanje dobe šel mimo teh zemljevidov. Ti niso bili »znanstveni«, niso jih narisali znanstveniki, temveč mornarji ob krmilu in za praktično uporabo, oficielna znanost pa skozi stoletja ni vedela kaj z njimi početi. Toda bih so točni, celo bolj točni ko Pto-lomejev veličastni zemljevid sveta. Hoteli so pokazati ladjam smer do luk in imenovali so jih portolanos, — kažipote v luke. Krmarji genoveških in beneških trgovskih ladij, drzni katalonski pomorščaki, trgovci z Majorke in balearski pirati _ vsi ti so sodelovali pri izdelavi teh čudovitih kart, ki zaznamujejo vsak zaliv, vsako luko in vsak obalni kraj. Celo o obali Severnega morja, o Skandinaviji, da, tudi o Islandu so bili že v 14. stoletju zarisani približno točni obrisi, še sredi 15. stoletja je bila nekakšno standardno delo lubeška karta sveta. Kmalu zatem pa je zapadnoevropska geografija z enim zamahom nadomestila izgubljena stoletja in sicer od tistega trenutka, ko so znova odkrili Ptolomejev zemljevid. Trije važni dogodki so iz tisočletnega spanja zbudili srednjeveško geografijo: odkritje Ptolomeja, iznajdba tiska, ki je dala možnost hitre razmnožitve Ptolomeja in odkritje Novega sveta. V novem navdušenju so bile mnoge nove naklade starih Ptolomejevih zemljevidov nepregledano ponatisnjene, tudi tiste, ki so jih sredozemski mornarji medtem že popravili. Spoštovanje pred antičnim mojstrom je bilo tolikšno, da nova, prevratniška odkritja sploh niso bila sprejeta v nove naklade. Poseben znak odmaknjenosti od resničnosti v obdobju renesanse in osvojitve zemeljske krogi je! Nove, bogastva polne kolonije so vabile zavojevalce, pustolovce, podjetnike in priseljence iz domala vseh evropskih dežel I čez Ocean in nastalo je veliko povpraševa-' nje po pomorskih in celinskih kartah. V Italiji, predvsem pa v Nemčiji in na Nizozemskem, so bili ustanovljeni svetovno znani kartografski instituti in šole, ki so imeli polne roke dela. Italijanska šola je dajala prednost bakrotisku in je v tej tehniki ustvarila karte, ki so postale slavne po svoji elegenci in ličnosti, nemški renesančni mojstri zemljevidov pa so dosegli svojo slavo z veliko matematično nadarjenostjo in nedosegljivo točnostjo. Prvi zemljevid, na katerem se pojavi Amerika. Pojavile so se okrogle, ovalne in srčaste karte sveta. Končno se je uveljavila znana projekcija Gotharda Kramerja, ki je po tedanjem običaju prevedel svoje ime v latinskega Mercatorja. Prav tako je postal slaven nemški VValdseemiiller, ki je napravil prvi zemljevid, na katerem se je prvič pojavila beseda Amerika. Ta izredno velika, neštetokrat opisana in slavljena karta se je začuda izgubila za cela stoletja, dokler je ni pred dobrimi 30 leti odkril neki katoliški duhovnik v nekem wurtemberškem gradu. VValdseemiiller je prvi tvegal popravo starih častitljivih in vedno znova reproduciranih napak Ptolomejevih zemljevidov. Angleški admiralski zemljevidi Izredno storitev je v preteklem stoletju na poprišču pomorskih kart opravila angleška admiraliteta. Medtem, ko so se drugi pomorski narodi zvečine omejili na to, da so izmerili in zaznamovali le svoje vodovje, si je angleška admiraliteta zastavila nalogo, ustvariti lastne karte skoraj vseh obal in morij. Končno so številne obrežne države protestirale proti temu in prepovedale obisk v svojih vodah britanskim ladjam, ki so opravljale meritve. Vendarle je Anglija v pičlih 100 letih napravila nad 400 pomorskih zemljevidov, od teh 3 do 400 v režiji svoje admiralitete. Ce je bila Anglija vodilna na polju pomorskih zemljevidov, je bila zato Švica takorekoč klasična dežela predstavljanja pokrajin, švicarska kartografa Dufour in polkovnik Siegfried sta izdelala vzorno metodo za plastično prikazovanje pokrajin.. To je metoda črtkanja in črtni sistem visokih plasti. »Siegfried-Atlas« je postal svetovno znan in posnemali so ga v neštetih kulturnih državah. Sodobna vojna pa je seveda še v posebni meri dvignila zemljepisno in kartografsko znanost k novemu razvoju. Ta pa bo najbolj viden šele v novi dobi miru. Prostrana Dolenjska s svojo sanjavo naravo, & svojimi znamenitostmi in s svojo zgodovino, ki se je odigravala v številnih dolenjskih gradovih, od katerih so še mnogi ohranili svoj srednjeveški sijaj, drugi pa v svojih razvalinah pričajo svojo preteklost, bi ne bila Dolenjska brez svoje največje temnoz^lcne reke Krke in njenega slikovitega teka. Krka, ki se blizu Grosuplja izgubi poti zemljo in išče v podzemlju in podzemskih kotlinah svojega izho-da, se prikaže blizu prijazne dolenjske vasi Krke zopet na dan. Ob suši in nizkem stanju vode je njen izvir suh, v katerega se more kot v kako prostorno podzemsko jamo precej daleč, dokler ne zabrani nadaljnjega pohoda podzemna voda. Le v kotanjah pvod glavnim izvirkom so globoki tolmuni in manjši izvirki. Ob deževju pa bruha tu voda z veliko silo na dan, napolni vso kotlino in v kratkem časa preplavi bližnje travnike m njrve. Mogočen je pogled na bruhajočo vodm\ silo. ki priča o vztrajnosti, s katero »i je Krka v stoletjih pre grizla pot. Kmalu od izvira dalje dela Krka več naravnih slapov, ob katerih se kot bleščeči biseri razblinjajo nje valovi in se potem. ko dosežejo gladino, poigravajo v njih postrvi in dr.ige številne žlahtne ribe. Tu najde ribič vedno dovolj zabave in izdat- nega plena. V vijugah dela Krka dalje svoj tek. ob nje bregovih so plodna polja in zeleni travniki, vmes pa posejane prijazne dolenjske vasice in kmalu doseže vas Za- gradec. Krka se vije dalje po prelepi krški dolini, kjer stoji na meji Suhe krajine v idiličnem in romantičnem kotu prelepe Dolenjske trg Žužemberk Krka deli trg na dva dela. na katere levem bregu je glavni del. Sredi trga stoji zapuščen in razpadajoč grad Turjačanov, s katerim je povezana srednjeveška zgodovina trga. Grad je bil v zgodnjem srednjem veku lastnina »»slovenske marke«. L 1295 je prišel v last goriških grofov in nato Habsburžanov, ki so čal sem travo rasti... Neverjetna dogodivščina — kaj ne? Pripeti se navadno, kakor pravi pregovor, samo zelo pametnim ali zelo omejenim ljudem. Skrajnosti se pač dotikajo. Zgodilo se je na Rožniku ob mladi jasi, ki jo je že preraščala sočno zelena trava. Ležal sem ob robu jase na mehki ruši in zrl v brsteče zelenje, ki so nad njim brenčali debeli čmrlji in se zibali svetlokrili metulji. Ko sem dremaje pritiskal uho med mehke travnate bilke, sem priluškoval njih pretihemu šelestu. In čul sem travo rasti ter govoriti: Ni še dolgo tega, ko so nad tem pobočjem šumela mogočna drevesa: košati hrasti in kostanji in bukve in vitki bori. Ljudje so jih posekali in odpeljali. Zdaj smo me tu. Odkod smo se vzele — bog ve! Bož'l veter nas je razsejal po golih, poteptanih tleh božje sonce nas greje, božji dežek nas napaja. Vedno globlje rijejo naše koreninice, vedno više poganjamo. In zmerom več nas je — trdoživih, neiztrebljivih travnih bilk. Samo nekaj mesecev toplote in vlage in pokrile bomo jaso tako na gosto, kakor da rastemo tu že od vekomaj. Mulile nas bodo krave in podirale zveneče kose — nič zato! Zmeraj gosteje bomo poganjale, zmeraj krepkejše bo naše rušno občestvo. In če nas bodo hoteli ljudje kdaj iztrebiti, koliko dela bodo imeli z nami, kako se bomo upirale, kako trdno se bomo oklepale naših tal! Nikoli nas ne preženo docela. In povsod je tako. Tam doli v Zvezdi so pred tedni sejali naše drobno seme. Tega bi nr> hilo treba. Same bi bile prišle in odele široke lehe v svoje mlado zelenje, morda ne tako lepo enakomerno, bolj po božji volji in svojih močeh. Naj nas puste leto ali dve, da vzrastemo preko leh na ravne beie poti. ki jih tako skrbno čuvajo in očistijo, in vsa Zvezda bo en mehak, brsteč travnik. O, saj smo močne! Ni je še tako poteptane zemlje, da bi se ne zagrizle v njo in si je osvojile. Celo v trdih, zbitih tleh kasarni-ških dvorišč žive naše koreninice in čakajo tam, koder jih tolče dan za dnem tisoče okovanih čevljev. Pride čas. ko vzbrste v novi sili in stari trdoživostl. Silna drevesa podira vihar, trava se skloni in skrije ter čaka... O, da bi ljudje le vedeli, kako dobro je biti liki trava! ga 4. 1505 izročili knezom Aucrsporgom, katerih lasit jc še dandanes. Zužembcrški grad je mogočna stavba, ima šest stolpov. Za č^sa turških pohodov je bil večkrat predmet ostrih napadov, toda nikoli zavzet Kar Turkom ni uspelo, bi se kmalu posrečilo najetim beneškim banditom, ki jih je pripeljal neki oddaljenejši sorodnik grajskih prebivalcev ter stavil svoje zahteve. Dogodek jc opeval latinski pesnik Joanncs Faitanus v heksame-tru, ki jc izšel t. 1560 na Dunaju in se končuje s tem, da je sluga podložnim trža-nom odprl skrivni vhod v grad. ki so ban-dite pobili in jih pometali čez obzidja medvedom ki so jih požrli. V gradu so namreč tedaj redili medvede, ki so jih še mlade polovili po obsežnih IAuerspergovih gozdovih Nevarna zabava je povzročila 1 1575 hudo nesrečo Razjarjeni medved je napadel grofico Ano Auer- sperg, soprogo Janeza Auersperga ter jo jel mesariti. Na vp;tje grofice je prihitcl neki gosit, ki se je mudil v gradu ter rešil gospo iz medvedjih krempljev, a bilo je že prepozno — grofica je bila že mrtva. Pod gradom ima Krka več slapov, katerih šumenje se zlasti ob tihih večerih ču-je daleč naokrog in kot prijetna godba udarja na uho, dokler v spanje ne zazib-lje trudnega zemljana. Na skalnatih peči- nah 294 m visokega griča stoji dvostolpa farna cerkev, odkoder sc odpira krasen pogled na Žužemberk in po divni Krški dolini. Krka je pri Žužemberku še živahna, od tu dalje pa kmalu utihne in teče tiho in počasi, dokler pri Dvoru ponovno ne za-buči po naravnih slapovih, ob katerih se je razvila lesna industrija Padcc Krke je tu tako močan, da bi se dala vodna moč koristno izrabiti Na Dvoru, ki je večja vas in vabljiv letov ški kraj je bila še prod desetletji velika železna industrija, od katere nekatere >tavbe še stoje. Od Dvora dalje vodi cesta ob precej široki in lepi dolini Krke z bregovi na eni strani posejani z vinegradi, na drugi strani pa porasli z gostimi bukovimi gozdovi. Tik ob Krki pa stoje koš*te vrbe. Odsev bližnjih gozdov in obrežnih vrb se zrcali v vodni gladini, ki ji daje svojo barvo in krasoto. V Soteski jo predranv iz mirnega in sanjavega teka umetno narejen jez, ki jo za kratek čas zopet vznemiri in je njen tek zopet živahnejši. V Soteski je ob k-ki znameniti in eden najlepših gradov, Ust kneza Auersperga. Sezida! ga ie leta 1680 grof Jurij Sigis-mund Gallenbtrg leta 1743 pa je prišel) v last knezov Aucrspergov Na desnem bregu Krke so še vidne razvaline nekdaj mogočnega gradu, sedaj' imenovane »Stari grad«, ki ga je 1. 1455 celjski grof Herman osvojil in razdejal kot roparsko gnezdo. Nad vasjo Soteska stoji cerkvica, ki je soteska farna cerkev. Ob Krki ie tudi velika Auerspergova leMia industr.ja Od Soteske vodi ob temnozeleni Krki cesta do vasice Gor. Polje, in dalje v Stra-žo-Valto vas V tem teku je Krka zelo slikovita s strmim obraslim obrežjem z jezovi. ki gonijo mline, ob levem bregu pa jo po strmi rebri pozdravljajo slikovitt zidanice sredi prijaznih vinogradov. Po nekaj ovinkih postane Krka počasna in teče ob rodovitnem po!ju mimo prijaznih vasic, dokler ne doseže dolenjske metropole, prijazno mesto in središče dolenjskega kulturnega življenja - Novo mesto. V velikem loku obliva Krka inesito in ko ga zapušča, teče tiho in otožno dalje mimo gozdov in polj, vasic in gradov, dokler se v bližini Št. Petra ne razdeli v dve strugi in obliva otok. na katerem stoji star grad Otočec. Narava je ta kraj obdarila z vso slikovitostjo in je ta kot eden najlepših na vsem Dolenjskem. Otok je po-ln plodišč divjih rac, ki s svojim frfotanjem oživljajo sicer tiho naravo. Grad še dandanes kaže svojo nekdanjo moc Pogostokrat ie menjal lastnike in je v njem že leta 1265 gospodoval Ulrik dc VVerde. Nedaleč odtod stoji ob Krki grad Struga, kjer se vrši dr. Ivana Tavčarja povesit »Otok in Struga«. V počasnem teku se Krka bliaž malemu, toda ljubkemu mestecu Kostanjevici, ki ga ovija in ustvarja sredi ravni otok. Mestece ima slavno "< idovno in je za časa turških napadov veliko trpelo. Tudi Uskoki so prizadejali mestu in prel <-alcem mnogo zla. Nekajkrat so ga uničili tudi požari. Ob de-iovju in povodnji Krka zelo naraste, prestopi svoje bregove in poplavi mesto in okolico. Kronika pripoveduje, da je 1 1681 Krka tako zelo narasla, da je vdrla veda v vse hiše in gospodarska poslopja. Utonilo je mnogo živine in vsi poljski pridelki so bili uničeni. Ob vznožju jc veliko starinsko poslopje nekdanjega mogočnega c i sterci jonskega samostana, ki ie bil ustanovljen že leta 1234 in ga je leta 1786 razpustil avstrijski cesar Jožef II. Kostanjevica je lep dolenjski letoviški kraj, bogat na lepih izletih, polnih naravnih krasot. Je izhodna točka v vinske gorice pod Gorjanci in Gorjance same. Po'leti vabi topla Krka kopalce v svoj objem in tudi ribolov in vožnja s čolni nudi obilo zabave, mirnega razvedrila in pomi r jen ja živcev. Rodovitno Krško polje odpira strugo nadaljnjemu teku Krke do Krške vasi, kjer sprejema v svoje naročje mogočna Sava svojo posestriroo. Pred njenim izlivom je še lepo urejeno kopališče, ki vabi številna j kopalce, da si osvežijo teli, v prijazni in za kopanje tako prijetni Krki. Od sobote Ljubljana, 13. julija. Druga leta ob tem času je bilo mesto skoro prazno, že ob koncu junija se je vidno opazilo posebno v mestnem središču, da so odšli dijaki srednjih šol in viso-košolei na počitnice. Potem pa se je dan za dnem mesto še bolj praznilo. Vsak dan so bili avtobusi in vlaki polni in odvažali izletnike v vse smeri, zlasti pa na Gorenjsko in na obale sinjega Jadranskega morja. V vsakem kraju si našel prijatelja, tovariša ali pa le znanca s ceste, s katerim sta potem po mili volji reševala vsa dnevna vprašanja, kdaj pa kdaj pa tudi pomembnejše stvari. Skratka: mesto je kazalo počitniko lice. Letos je življenje v prvem počitniškem mesecu živahnejše kakor kdajkoli prej. Mestno prebivalstvo dobiva vedno nov dotok gostov. Opazno je to posebno v središču mesta, kjer dnevno srečuješ obraze, ki jih po več let nisi videl. Od jutra do noči se človeška reka ne umiri. Prijatelj prijatelju, znanec znancu tožita svoje težave. Prav posebno živahni so sobotni večeri. Od pošte do tivolskega gradu je vedno polno sprehajalcev, mnogi, ki ljubijo samoto, pa hodijo v rožniški gozd, na Grad in na Golovec. Kavarniški vrtova in mize po pločnikih imajo vedno dovolj gostov. Ljudje radi pesede pri črni kavi ali čaši piva in si pripovedujejo in razlagajo krajevne in svetovne dogodke. Ljubljančani pa pri vsem tem ne zane- Ccrnovice, 13. julija, s. Posebni dopisnik agencije Štefani poToča: Prvi vlak iz Bukarešte je dospel v Dor-nesti, 40 km daleč od černovic, glavnega mesta Bukovine. Z vlakom so potovale vse oblasti v černovicah, da takoj znova organizirajo Bukovino. Ponoči 22. junija je bil to prvi vlak, ki je prevozil skrajno točko Moldavije in privozil v Bukovino in sicer nekaj km pred bivšo rumunsko-sovjet-sko mejo, kjer je prišlo do prvih spopadov s sovjetskimi četami. S kolodvora v Dor-nesti se je moralo potovanje zaradi raz-streljenih mostov in ker so boljševiki pretrgali železniško zvezo, nadaljevati v avtomobilih. Bodeča žica, ki je hermetično zapirala sovjetsko ozemlje, je pretrgana na raznih mestih. Hišice rdečih graničar-jev so porušene od letalskih bomb. Malo naprej so že znaki vojne. Napol razdrti rdeči tanki, goreči ostanki sestreljenih letal, konjska mrhovina, vrste rdečih vojnih ujetnikov med bajoneti rumunskih vojakov, ki korakajo v dolino ob motoriziranih rumunskih kolonah, hitečih v prve vrste, na stotine vozil s hišno opravo prebivalstva, ki se vrača na svoje domove. Kmetje pozdravljajo z rimskim pozdravom, vzklikajo od veselja in mečejo poljube osvoboditeljem, že smo pri napadalnih postojankah, ki so jih rdeče čete napravile 20 km daleč od rumunske meje. Strelski jarki in cementirane kazemate, ki so jih razdrli rumunski topovi in nemške letalske bombe. • - — ---- na nedeljo marjajo kulturnega življenja. Nešteto domačih in tujih umetnikov je že letos sprejelo na koncertnem odru naše občinstvo. Vedno v častnem številu. Tudi gledališka sezona se je nekaj zavlekla. Druga leta ob tem času je bilo gledališko osebje z drugimi meščani že več ali manj vse na počitnicah, včeraj pa smo imeli še premiero v gledališču Uprizorili so Schubert-Bert-hejevo opereto »Pri treh mladenkah«. Občinstvo se je igralcem oddolžilo za njihov trud s polnoštevilnim obiskom in je gledališče docela napolnilo. Kljub hudi vročini je zadovoljno zapuščalo Opero. Mariborski igralci po so uprizorili komedijo »Okence« in se tudi oni ne morejo pritoževati nad obiskom. Kinematografi zaradi vročine, ki je bila snoči precejšnja, niso imeli toliko obiskovalcev kakor so jih vajeni. Do policijske ure se je mesto, kakor vedno, tudi včeraj umirilo. , Danes nas je zbudilo sončno jutro, kakršnih je bilo letos malo in kakršnega smo si vsi želeli, že zgodaj so kolesarji pohiteli iz mesta in si izbrali cilj kje pri potoku ali reki. Ob vodah je bil že dopoldne velik živžav, popoldne pa bo današnja nedelja v tem oziru gotovo imela prvenstvo. Kljub begu meščanov iz mesta pa se to malo pozna na sprehajališčih. Nedeljo za nedeljo so polna, kamor godba privablja mladi svet. Nekatere je zvabila v razstavno dvorano Batove palače Derža-jeva razstava in ni jim bilo žal. Točno ob 14. so dospeli avtomobili s rumunskimi oblastmi v černovice, kjer so postavili slavoloke kmečki prebivalci 5. julija, ko so rumunske čete kot osvobodite-Ijice prišle zopet v mesto. Ob cesti vihrajo italijanske, nemške in rumunske zastave v pozdrav onim, ki prinašajo deželi red in jamstvo za njeno svobodo, černovice so brez šip, mnoge hiše brez vrat. Na skladiščih zevajo odprtine, ki kažejo, kako so plenili rdeči in židje. Na trgu Unirea se je porušila skupina hiš zaradi požara, ki so ga zanetili boljševiki in židje. Ves trgovski del mesta je v razvalinah, iz katerih se še vedno vali dim. Porušena je veličastna poštna palača, porušena so mnoga druga poslopja, nikjer ni nobene cele hiše. Rdeče vojaštvo je onesnažilo cerkve. Po pripovedovanju nekega sedemdesetletnega mestnega, stražnika, ki se je čudežno rešil pred ustrelitvijo, so boljševiki na višje pbvelje napravili iz cerkva stranišča. Vodovod in električna centrala sta uničena. Boljševiki so razstrelili progo cestne železnice z di-namitom, prav tako tudi železniške postaje v Černovicah. Prvi splošni vtis, ki ga dobiš ob obisku mesta, razodeva, da je tu divjalo barbarstvo, ki je uničilo vse, kar je civilizacijski režim zgradil v tolikih letih. Bukarešta, 13. jul. s. Rumunska vlada je odredila, da se do nadaljnjega ne smejo vršiti nikake športne prireditve, pa tudi ne konjske dirke. Kako so rsali prve zemljevide Nikoli se niso zemljevidi tako naglo spreminjali kakor v dobi, v kateri nam je usojeno živeti. Spreminjajo se v sedanji vojni in še se bodo spreminjali, ko bo vojna končana. Zato poglejmo nekoliko v zgodovino risanja zemljevidov. Eden izmed najstarejših ohranjenih zemljevidov je orientacijska karta iz stare faraonske dobe. Računajo, da jc stara okrog 3000 let in je verjetno služila Ram-zesovim uradnikom na inšpekcijskih potovanjih k nubijskim zlatim rudnikom. Na njej je zarisano mesto, kjer je grušč zaprl pot. Nekaj gora je na njej rdečkasto obarvanih, s čemer je naznačeno njihovo zlato bogastvo. Na podoben smotern in nazoren način so naznačene na njej tudi druge važne točke. Po svoji nazornosti se odlikujejo tudi zemljevidi primitivnih narodov, ki so pogosto prav presenetljivo točni Z:i najbolj nadarjene primitivne risarje zemljevidov veljajo nekatera eskimska ljudstva. Obris obale je seveda tisto, kar .^c ta ljudstva zarisala na zemljevidih, za katere je najbolj pogosto služila koža mor-skega psa. Ti zemljevidi so čudoviti dokumenti s težavo pridobljenega znanja, ki je bilo tako rekoč iztrgano snežnim viharjem in polarnim nočem, zato pa so vzbudili tem večje občudovanje pri prvih evrop skih raziskovalcih, ki so jih odkrili. Zemljevidi preprostih narodov se odlikujejo po pestri izberi snovi, na katero so izdelani: so to »atlanti«, izdelani na kože in usnje vseh vrst. od indijanskih lovskih zemljevidov iz jelen jega usnja do eskimskih načrtov na kožah morskega psa ohranile so se zelo natančne in dobro ohranjene meksikanske katastrske knjige izdelane na bombaževim, a najstarejše vladne karte novih provinc kitajske države pred štirimi tisočletji so bile vrez-ijane na bronaste urne. Zelo iznajdljivi so kartografi z otočja Južnega morja, ki svoje geografsko znanje ohranijo na kamnu, pesku, pepelu, drevesnih skorjah, deskah in kožah. Ohranjeni so posebne vrste zemljevidi iz palčic. ki zelo točno dajejo navodila za plovbo. Elastične palčice so tako povezane, da se morejo z r.jih razbrati smeri sipin in njihovih nevarnih križišč. V to so vdo-lane tudi majhne školjke in kamni, ki prikazujejo natančno lego otokov kakega otočja. Na poznanju teh dostikrat zelo zamotanih sistemov za orientacijo je pogosto slonela moč celih vladarskih dina- stij in pri mnogih plemenih so še pred kakimi desetletji s smrtjo kaznovali izdajo skrivnosti. Dandanes uporabljajo mnoga južuomer-ska plemena poleg teh starih zemljevidov iz palčic tudi moderne evropske in amerikanske pomorske zemljevide, ki so se jih čudovito hitro naučila razumeti. Prvi zemljevidi sveta. Ganljivi so prvi poskusi človeštva, da bi s 2 orientiralo v svetovju in ponazorilo zemljo in vsemir. Prve - slike sveta* niso nikakršna poročila v raziskavah, temveč prividi iz otroške dobe člove.s.va. ki so skušali prikazati smrtne in nevar no, mile in za!jcnje porajajoče sile ncat, zemlje, gora in irolja, noči in dneva. Ta k ;> so na-•stule r.njbolj čudne pcclcbc sveta davno pre.len sla matematika in as M onomija imeli pripravljeni svoje p;i;iavc za raziskavo vesoljstva. Najstarejši zemljevid, ki £.') ga 50J let preči Knsiom vac'ali v kamen babijonci m ga oprem i.i s kiinopi-soii; se danes nahaja v' b;ils\e:n muzeju " Lon-h nu Tu sc že uveljavlja neka gto-nitfjčiia 1'aiitazija. Ki ustvari? strogo simetričen k">.,mos Zemljevid z Baoilonoi.i v iiPčini kaže sodobnim Banilonce.n poznano površino zemlje, okroglo in obdano od ;jlovii?pa inoija«. o:i.-t 'a K. teftga se v prameni'.! žarkov izgubi;,** sitipm zemljin. med kato.i.v. lioee morda najsevernejša, povsem icmna prikazati polarno noč. Največje zemljepisno delo starega veka pa poteka od Egipčana Htolomeja izza II. stoletja po Kristu v času svetovne rimske cližave. On ni le zbiral in urejal že obstoječe znanje svoje dobe, temveč je tudi učil svoja kartografska dognanja. V svojih številnih kartografskih in astronomskih knjigah in atlantih je zapustil jasno sliko v tedanjem času poznane zemeljske površine. Stotine potnikov, zavojevalcev, odkrite-ljev, upravnih uradnikov, trgovcev in raziskovalcev, vojakov, ribičev in pustolovcev je zbiralo za njegovo delo. Njegove knjige in po njegovih navodilih izdelani atlanti Buttiunske oblasti zopet v Bukovim Veliko opustošenje v černovicah Dolina Krke s faro Krke in pripadajočimi vasicami > JUTRO« ponedeljska izdaja 4 Ponedeljek, U, VIL 1«1-XIX Iz Pekla čez Kožljek v Cerknico čudovita je pokrajina, ki se človeku odpre s planote onkraj Pekla Tudi mi smo bili pred kratkim prvič. Doslej smo hodili le v gore, ki so resnično lepe, pa zaradi teh krasot uživajo že tudi oficialen sloves. Ostali, skromnejši kraji so morali ostati v ozadju. Med take malo obiskovane pokrajine je spadala tudi Notranjska. No, da, Krim resda vsakdo pozna, zvečine seveda le iz Ljubljane, in tudi Rakitna ni popolnoma neznana Vse drugo pa je veljalo za nezanimiv svet, kamor se »svetovljanom« sploh ne izplača hodit. Mrzlo jutro, ki pa se je počasi spreminjalo v dan, da je obetal biti najkrasnejši, nas je našlo še vse dremotne na kolodvoru, namenjene v Borovnico. Pol ure vožnje in že smo se vsi zdramili, kajti vlak je pričel voziti prav počasi in s tem naznanjal, da pride nekaj važnega: bližali smo se borovniškemu viaduktu. Res, občudovati je treba smelo železno konstrukcijo, ki spaja ne-podrte dele viadukta. In marsikomu izmed nas je mraz pretresal kosti, ko je gledal v globino, videl tam ljudi, velike ko palčki, in sd je mislil: Kaj, ko bi moral jaz jahati sa takile traverzi in jo pritrjevati? Pa Vlak se je že ustavil, hitro oprtnike gori in hajdi ven, proč od smrdečega dima. Nismo pa napravili še sto korakov po cesti, ko se je pričel prvi boj, borba, ki je odslej za-divjala vedno, kadar smo prišli do kakšnega dvomljivega križpotja. Motiv iz Pekla Kam drži na levo cesta? >Na levo!« so kričali manj učakani. »Zakaj ne na desno?« se je zadrla opozicija. Mogoče bi bili zmagali prvi — kajti drugi so tvorili skupino pomirljivejših — toda smola (ali sreča?« je bila v tem, da je vsaka skrajnost predstavljala natančno polovico vseh in se že zato »drugi« niso hoteli kar tako vdati. Poskusili so s kompromisom: »Pa vprašajmo!« so predlagali. 2>Seveda, da se nam bodo še kure smejale!« so se togotili »prvi«. »Na levo gremo, pa konec besedi!« Da ne bo prepira, se je opozicija vdala in res smo krenili na levo. Pa spak: za nami so prišli še štirje hribovci in ti so krenili na desno. V »drugih« je zavrelo: »Vprašali bomo!« Ker se je tudi prvim stvar zazdela sumljiva, so to milostno dovolili in tako smo izvedeli, da pelje pot v Pekel seveda na desno, po tej poti pa bi prišli verjetno na Vrhniko. O peklenskem krohotu in zbadanju »drugih« naj potopis molči... K sreči smo došli na cesti kmečko ženico, ki nam je radevolje pokazala (kajti zdaj smo večkrat povprašali, kod in kam) pot. V vasi Ohonica pa se je poslovila in spet smo bili prepuščeni samim sebi. Imeli smo med seboj seveda tudi stezosledce, ki so »prežrli« že vsega Karla Mava in bi vam na tlakovani cesti mogli povedati, koliko bosonožcev ;e pred desetimi urami korakalo po njej, tu, v goščavi, kjer pa so bile "tri poti, za eno izmed katerih se je bilo treba odločiti, pa niso mogli kljub vsemu znanju zaslediti, katera drži v Pekel. Zato je seveda v »Vicah« nastal spet prepir, ki ga je avtoritativno razrešil kmet, ki je prišel mimo: »Po tejle stezi se pride v Pekel.« Pino: Ženitna ponudba 2e nekaj dni nisem dobil časopisa v roke — na letovišču sem takorekoč, pozabil sem javiti svoj novi naslov, skratka, šele včeraj sem staknil nekje nedeljsko številko svoj|ga dnevnika. Prebral sem jo od a do z. Tako se je torej zgodilo, da sem se iz dolgega časa poglobil v male oglase. Po navadi jih ne čitam. Cemu? Prodati nimam kaj, okradli so me pred nedavnim časom, do zadnje srajce; kupujem tudi ne — kaj bi? Rubrika »Poznanstva« me sploh nikoli ni zanimala. Poznanstev imam na pretek, srečen bi bil, če bi se jih znebil vsaj 90°/o! Rukrika »Korespondenca« je zame sploh brezpredmetna — načeloma ne korespon-diram z nikomer. Če sem pa prisiljen napisati kako pismo (prisiljen — pravim), opravim to sitnost v treh. štirih vrstah, jezen sem in nasajen, zvečer se napijem. Rubrika »Ženitne ponudbe« — saj ni, da bi govoril! Nekoč — precej časa je že od tega — sem bil res oženj en. Opravil Skozi Pekel na Kožljek Pekel sam resda ni kakšno razodetje prirode, vendar je treba priznati, da je prav prijazna tesen, ki zasluži mnogo več pozornosti, kakor jo ji izkazujemo. Zlasti tretji slap je res lep. Eno uro nekako smo se vzpenjali po stezicah, ki se jim pozna, da jih izletniki ne uporabljajo mnogokrat, in po že razpadajočih stopnicah se včasih ustavili in brez posebnih dogodkov prišli do vrha. že smo hoteli zaviti na desno, da bi prišli na Pokojišče in čez Padež na Vi-nji Vrh, ko nas je premamil velik napis na žagi: Kožljek — 1 uro. Soglasno (ne-čuveno, kaj?) smo sklenili, da se izognemo vasem in gremo po tej, nanovo markirani poti. Priznati moram: :Nikomur-ni bilo žal, da smo šli tod, ta kos poti je bil na vsem izletu najlepši. Sprva drži pot po gozdu, nato pa se približa potočku, ki šumlja po dolinici, in se spet dvigne, da bi se izognila včasih nekoliko močvirnatim tlom. Kmalu privede na kolovoz, po katerem nato molče hodimo, res sami z božjo naravo. Krog in krog tebe temni gozdovi, na levici potok, ki se včasih razširi in stvori močvirje, kjer bujno raste sijajno zelena močvirska trava, od časa do časa pa se ti prikaže v tem idiličnem okolju lesena hišica, žaga, ki pa zdaj molči, kajti kmetje so vsi na poljih. Nismo se mogli vzdržati: šli smo v eno teh kolibic, sedli vsak v svoj kot in se tiho predali mislim, kako lepo bi bilo bivati sam, proč od vsega nemirnega sveta in prisluškovati šepetu prirode. Težko smo se ločili od te res prijazne dolinice, toda pred nami je bila še dolga pot. In še navkreber je držala! Pa pogumno j smo jo vzeli pod noge in ni trajalo dolgo, j ko se je začel svet odpirati, zagledali smo hiše — prišli smo v Kožljek. Hiše so za tako od železnice oddaljeno naselje res lepe, vidi se jim že notranjska bahavost. Pozna se, da smo sredi bogastva notranjskih gozdov. Pogled proti Snežniku Poldne je že naznanjal zvon v podružnici, manj poetično, pa zato bolj glasno mu je odgovarjalo v naših želodcih. Pohiteli smo, da pridemo iz vasi in sedemo k najlepše pogrnjeni mizi — na zeleno trato. Toda čim smo zapustili zadnje hiše, se je pred nami odprl svet, zemlja doslej še ne poznana, zato pa tem lepša v svoji odkritosti. Pred nami so ko na dlani ležala vsa polja in naselja od Cerknice do Rakeka, zadaj pa jih je zapiral mogočen venec gora: na skrajni levi Snežnik, pred nami gozdnati Javornik, na desni podolgovati Nanos. In tam daleč doli se je lesketal naš cilj: Cerkniško jezero. Očaram smo občudovali ta svet, v teh trenotkih smo pozabili na vse, celo na želodce. Da dobimo še boljšega prostora za razgled, smo zapustili lepo cesto in se povzpeli na travnati hribček na levi. Toda naš želodec še vedno ni prišel na račun: opazili smo bunker in seveda takoj vdrli k njemu, saj kaj takega še nismo imeli priliko videti, pač ' pa smo tem večkrat slišali o njem. Objekt, kakor nazivajo te utrdbice domačini, je bil popolnoma dograjen, seveda prazen. Ko smo se prerinili vanj, se je gotovo vsakdo nazorno predstavljal, kako mora biti vojaku, ko sedi pod tem temačnim železo-betonom, okrog njega pa frče izstrelki, ki so namenjeni prav njemu in katerih eden bo prej ali slej v polno zadel. Na Begunje in Cerknico Toda vsaka radovednost se enkrat napa-se, tako se je tudi naša in začela se je druga pašnja, zaenkrat najprijetnejša: sedli smo v dišečo travo, gledali to lepoto pred seboj in jedli — ali ni to užitek užitkov? Refida je bilo kosilo bolj skromno, toda kaj se bo človek oziral na to, kaj je, samo da je. Ker se po obedu in večurni hoji prileže tudi kratek počitek, smo si ga seveda privoščili tudi mi. Sonce je pripekalo, mi pa smo ležali v travi in brundali od samega zadovoljstva. (Pripomniti moram, da smo si izbrali za počitek prostor, kjer je bila trava slaba, visoka komaj nekaj centimetrov, da ne bi delali škode kmetu; saj nismo vandali!) Prehitro je potekla urca. odmerjena za lenarjenje, toda nismo bili nejevoljni, ko smo odhajali, kajti dan je bil prelep in pot je držala precej strmo navzdol. Razigrani smo se prijeli za roke in stekli navzdol, tekli smo, da bi si kmalu podplate ožsrali. Globoko smo bili zasopli, ko smo pridirjali na glavno cesto. Tu smo se pa morali spet ustaviti, pa ne zaradi utrujenosti, le bunkerji so nas zadržali. Hoteli sme prešteti »hišice«, ki se jih je toliko belilo po travnikih. Našteli smo jih sem to stvar brez oglasov, kar preprosto. Ločitev je bila težja — tam mali oglasnik odpove. Ne ve ne sveta ne pomoči! V sili pa hudič muhe žre — prebral sem torej zadnjič tudi to znamenito rubriko od prvega do zadnjega oglasa. Vsakdanji naslovi! »Dobro situiran državni uradnik z nekaj premoženja išče« ... itd. itd. Naenkrat — popoldanski spanec mi je že lezel na oči — sem se moral od srca in naglas zasmejati! Domislil sem se neke ženitne ponudbe, prav posebne ženitne ponudbe, ki ji pač ne najdeš primere v zgodovini ženitnih oglasov! Storija je resnična od konca do kraja, spada v polpreteklost in zgodila se je na naših milih tleh, oglas pa je izšel v mojem osebnem dnevniku. Naša zemlja ni zemlja klubov, kakor na primer Velika Britanija, ki ima več klubov kakor ljudi. Pri nas razpravljamo, kritiziramo, politiziramo, kvantamo in opravljamo po gostilnih in nič ne kaže, da bi bile topogledno kake spremembe na vidiku. Imamo pač nekaj klubov, po večini športnih (največ nogometnih), in ti so po na razmeroma malem prostoru trinajst. Večina jih še ni bila dodelana in tudi ne pokrita z rušo, kakor bi morali biti, da bi bili nevidni. Sijajna je belina poti, ki drži skozi Begunje in dalje v Cerknico. Res je, da hoja po cesti utrudi; tudi ta cesta ni izjema — toda pokrajina je tako prisrčna in vidiš toliko zanimivega, da ne čutiš preveč utrujenosti, zlasti ker so ob cesti drevesa, ki dajejo prijetno senco. Niti pomisli ne človek na mesto, na nevšečnosti, ki ga čakajo vsak dan — le avto, ki se pripodi in pusti za seboj ogromne oblake prahu, ga spravi v slabo voljo, pa le za toliko časa, dokler zrak spet ni čist. Nato ga znova zajame vedrost in ga spremlja do Cerknice in še na zadnjem delu poti, do ja-zera, ki že vabljivo čaka. Oddih na jezeru Kraj, kjer se običajno kopljejo, pa je še daleč, kar predaleč za naše že utrujene kosti, zato jo mahnemo kar preko bodičaste močvirske trave, odvržemo za grmovjem prašno obleko in že tečemo v kopalnih hlačkah proti vodi. Toda — jojme-ne, preden jo dosežemo, se prsti prično pogrezati v blato in šele ko smo v vodi, se znebimo neprijetne misli: Zdaj že gre, ko s e bomo v vodi umili. kako pa bo potem, ko se bomo vračali? Topla, skoraj mlačna voda — to je nekaj za nas — nam počasi začne segati do kolen, do pasu in nato se sprostimo, zaplavamo, uživamo. Tudi »prvi« priznavajo, da je voda sijajna, le njih voditeljica išče, kaj naj ji ne bi bilo po volji. Nazadnje — seveda šele potem, ko se je že prijetno shladila v vodi — ugotovi, da si bo zmočila lase in da zato ne bo več plavala. (V resnici jo skrbi, da ne zamudimo vlaka.) Res, ura je že pet, vlak odpelje iz Rakeka ob pol osmih, kje pa smo še mi! Zato brž na sonce, da se posušimo! Glede umazanih nog genialna rešitev: Obrišemo si jih v kopalne hlače. Rečeno — storjeno, že smo v sandalah in kakor prerojeni odide-mo na zadnji del naše ture. Sonce je še tako visoko, da si kar ne moremo misliti, da je prav za prav že večer in da se bo treba posloviti od tega lepega dne. Niti ne čutimo na Rakeku, da smo še eno uro hoje po cesti pridali današnjemu izletu in si tako prihranili en avtobus čašo piva, gospodična! Toda do odhoda vlaka je še skoraj eno uro, zato sklenemo unisono, zdaj pa menda res najbolj iskreno; ker smo prihranili za avtobus, si privošči vsakdo čašo piva. čim pa sedemo, se prične reakcija: noge kakor da postajajo mehke, glave pa težke, zdi se nam da zdajle ne bi več daleč prišli. No, tc pa hvala bogu tudi ni potrebno; do kolodvora je le nekaj korakov. In ko sedimo v vlaku in se pogovarjamo o izletu, zapojemo po narodni: Bilo je res lepo — še bomo šli na Notranjsko! —mir. Latvifcl In n|ih država Pogled na Rigo Največja in centralna bivša baltska republika leži na vzhodni obali Baltskega morja, kjer se že dolga stoletja križajo svetovne poti, ki vežejo zapad in vzhod ter sever in jug. V političnem, ekonomskem in kulturnem življenju Latvijskega naroda kakor tudi nadvse ugodni mednarodni trgovski in strategični legi zavzema prominenten položaj Baltsko morje, kar je tudi postalo ponovno usodno za ta marljivi severni narod. Prav ugodni trgovski in strategični položaj tega dela Baltskega morja je zamamil sovjetskega soseda, da jo oktobra 1. 1939 od Latvije izsilil važne koncesije vojaškega značaja. 1. avgusta lansko leto pa je priključil tudi Latvijo v sklop sovjetskih republik. S tem dejanjem je bilo ponovno porušeno ravnotežje med velesilami na Baltskem morju in tako se je spet pojavil na evropski politični pozor -nici baltski problem, ki je že v preteklosti zanetil mnogo požarov v Evropi in ki je tudi sedaj potegnil ves evropski sever v vojni vrtinec. V boljše razumevanje tega tako važnega mednarodnega problema je neohodno potrebno, da se naša javnost predvsem seznani z dosedaj ji tako malo znanimi baltskimi narodi — z njihovo zgodovino, kulturo in z njihovimi pogledi na sodobna socialna in politična vprašanja. Gledano s političnih vidikov je Latvija mlada država. Vendar pa Latvijci nikakor niso mlad narod, temveč imajo zelo staro in zanimivo zgodovino. Skupno z Litvanci, Starimi Prusi in nekaterimi že izumrlimi plemeni (Galindi, Jadvigi td.) tvorijo Latvijci baltsko vejo indoevropske družine narodov, kar dokazuje že njihov jezik, ki še stari, domači šegi skregani med seboj. In v tem se udejstvujejo precej živahno, če vzamemo v obzir našo tradicionalno zaspanost. Klub pa, o katerem govorimo, je bil prav posebne sorte. Kdaj in kje je bil ustanovljen. mi ni znano, pa tudi važno ni. Ustanovili so ga — samci. Oficielni naslov je bil: »Klub zakrknjenih samcev«. Imel je svoj stalni lokal, svoje fiksne dneve, svoje redne in izredne seje, svoje redne in izredne občne zbore. Seje so bile izredno živahne, burne in dolgotrajne, običajno so končavale ob štirih zjutraj v baru z vsem. kar spada zraven. Sejne točke so bile številne in nadvse zanimive. Le zamislite si skrbi in probleme, ki tarejo ubogega samca! Tu je bilo govora o pranju srajc in ovratnikov, krpanju spodnjic in nogavic, rešetali so se problemi opremljenih sob. vprašanja zajtrka, odnosi do gospodinj in vrag vedi kaj še vse, vsekakor — seje so normalno trajale do štirih zjutraj... Klubu je predsedoval star, izkušen in na moč zakrknjen samec, gospod Komar. Sodni svetnik je bil po poklicu, drugače pa je nosil zlata očala in je bil prvak v marjanci in biljardu. Kakor vsaka stvar na svetu, tako je imel tudi naš klub svoj vzpon, svoj višek in svoj konec. V zlati dobi je štel klub trideset članov, trideset stebrov samskega stanu. Zlodej pa, ki nikoli ne počiva, je utaknil svoje umazane kremplje tudi v naš klub. V podobi žene, seveda, kajti kako hočeš priti drugače zakrknjenemu samcu do živega? In tako so cepali zakrknjenci drug za drugim kakor muhe v sladki zakonski stan. Zgodilo se je nekega predpustnega danes v marsičem spominja na sanskrit. Po svoji bogati folklori — saj ima litvij-ski narod preko 200.000 napisanih in izdanih pesmi — pa prekaša vse ostale evropske narode. Predniki današnjih Latvijcev so se preselili v sedanje pokrajine že okoli 1. 2000 pr. Kr. Do 12. stoletja so imeli svoje neodvisne in svobodne države, v katerih so dosegli velik gospodarski in kulturni razvoj. Ta naravni proces gospodarskega in kulturnega razvoja pa so prekinile velesile, ki so si podjarmile latvijski narod in nad njim vladale do 1. 1918. Nemci, Poljaki, Švedi in končno Rusi so bili zaporedoma gospodarji Latvije, dokler ni 1. 1918 tudi latvijskemu narodu zasijalo sonce svobode. Ta s tolikimi krvavimi žrtvami pri-borjena svoboda je prinesla latvijskemu narodu tudi dobo gospodarskega napredka in kulturnega razvoja. Baš na gospodarskem in kulturnem področju je latvijski narod dokazal svojo veliko življenjsko silo in zmožnost. Svetovna vojna tudi Latviji ni prizanesla in je zapustila na celotnem ozemlju eno samo ruševino in to predvsem na gospodarskem področju. Nova svobodna država je zato s temeljev morala izgraditi svojo najvažnejšo oporo — narodno gospodarstvo. Nedostajali so kapitali, produktivna sredstva in surovine, prejšnji trgi so bili zaprti ali sploh izgubljeni, notranji trg pa je bil dezorganiziran. Treba je bilo torej iskati novih trgov, naložiti kredite za različne gospodarske naloge, napraviti kredite za trgovino in industrijo likvidne in temu primerno vso produkcijo preusmeriti, da bi se ustvaril iz razvalin nov in zdrav gospo- večera, da je obsedel V klubovem lokalu gospod predsednik sam — — In vendar je bil sklican redni občni zbor! Brisal je gospod predsednik zlata očala, pomikal jih po nosu gori in doli, nič! Ostal je sam! Žalosten in ogorčen je zapustil lokal, odjadral je v bar in se zapil do nezavesti. Drugi dopoldan pa je po tretjem pivu šel vase, in bolj ko je lezel vase, bolj mu je postajalo jasno, da mu ne preostane ničesar, pa prav ničesar drugega, kakor da se oženi. Toda kako? On^ predsednik zakrknjenih samcev! Lahak je bil posel njegovim devetindvajsetim tovarišem — saj so bili navadni člani! Toda on — predsednik, eh. tužna mu majka! Še v uradu so mu misli uhajale od suhoparnih aktov k delikatnemu vprašanju ženitve. Toda kjer je sila najhujša, je rešitev najbližja! Odrešilna misel se mu je zasvetila iz dolgočasnih uradnih spisov naravnost v obraz! Šlo je za tihotapstvo saharina in prižigalnikov ali nekaj podobnega. Prič na kupe, po večini žensk. In zdaj pa pomislite, kaj je pogruntal gospod predsednik? Neutegoma je napisal ženitno ponudbo. Višji državni uradnik išče primerne neveste — premoženje zaželeno, a ne nujno... ponudbe z navedbo imena (strogo diskretno seveda) itd. itd. Izšel je mali oglas; deževale so ponudbe. Odbral je gospod sodni svetnik Komar ducat najzapeljivejših ponudb in povabil ta ducat (uradno) na razpravo o tihotapstvu saharina in prižigalnikov — kot priče. Strogo in temeljito je zasliševal gospod sodni svetnik nesrečna ženščeta. Jokale so, prisegale, da so nedolžne, da o nesrečnih prižigalniMh ničesar ne vedo, saharin da poznajo le iz svetovne vojne, je pa zanič in so one le za sladkor — no, bila je lepa komedija! Gospod predsednik samcev, strogi gospod sodni svetnik pa jih je darski organizem. Največjo pozornost ptf je morala mlada država posvetiti poljedelstvu, ki je tvorilo hrbtenico latvijskega narodnega gospodarstva. Tu je bilo treba predvsem izvesti agrarno reformo, saj so bile štiri petine vse zemlje v veleposestniških in cerkvenih rokah. Mlada država je z agrarno reformo brezplačno razdelila zemljo med svoje kmečko prebivalstvo, ki je do tega hipa robotalo na veleposestniških in cerkvenih posestvih ter obenem podelila novim posestnikom dolgoročne brezobrestne kredite za gradnjo stanovanjskih in gospodarskih poslopij in nakup poljedelskega orodja. Na ta način je nastalo na bivši veleposestniški in cerkveni zemlji preko 250 tisoč novih vzornih kmetij, od katerih je 87% obsegalo 2 do 50 ha zemlje. Ta vzorno izvedena agrarna reforma pa je imela tudi v zunanji in notranji politiki latvijskega naroda velik vpliv. Tudi latvijski narod se je namreč v usodnih povojnih letih močno zavzel boljševističnega duha, saj je bil Latvijec prej le suženj peščici veleposestnikov in cerkvenih dostojanstvenikov. Toda s pridobitvijo lastnega posestva so se tudi nekdanji najvne-tejši zagovorniki rdečih doktrin navzeli kmečke miselnosti in občutek, da so končno na lastni zemlji svoji gospodarji, ni več dopuščal rdeče boljševiške miselnosti. Ti mali posestniki so ustvarili nov stalež, ki je postal trden branik proti boljševizmu, da se niso mogli boljševiški valovi razliti dalje na zapad. To delo velikega gospodarskega preporoda je izvedel vodja latvijskega naroda dr. Karel Ulmanis. ki je šest let vodil njegovo usodo, čeprav se je že v rani mladosti posvetil agronomskemu študiju in predstavlja na tem področju enega največjih evropskih strokovnjakov, dr. Ulma-^'"s tudi ni zatajil kot vojak in diplomat. Skupno z generalom Balodisom je dr. Ulmanis z nacionalno latvijsko armado premagal in pregnal boljševiške čete iz Latvije ter se nato šele posvetil gospodarski in politični izgraditvi svoje države. V zunanjepolitičnem pogledu je Latvija vsa leta po vojni bila pobornica sistema mednarodnih in regionalnih varnostnih in nenapadalnih pogodb. Prizadevala si je ustanoviti Baltsko antanto ter urediti in obdržati prijateljsek odnošaje z vsemi državami in to prav posebno z Nemčijo. Pi1 tem jo je vodila zamisel »Vzhodnega Lo-carna«. Latvija je bila vedno življenjsko zainteresirana na ohranitvi miru in zato jo je pri sklepanju vseh pogodb vodilo načelo. da ne sme na eni in ne drugi strani nuditi privilegijev, ki bi lahko prejudicirali njena prizadevanja za mir. Največje diplomatske uspehe je dosegla Latvija s sklenitvijo carinske unije z Estonsko, z ustanovitvijo tako zvane »Traite d'Entente et de Coliaboration« z Litvo in Estonsko rti s sklenitvijo nenapadalne pogodbe s sovjetsko vlado s točno definicijo napadalca. Vsa povojna leta se nam je Latvija solidno organizirana in notranje zedinjena predstavljala kot stabilna država, katere notranja in zunanja politika sta bili skrbno povezani z njenimi gospodarskimi potrebami. Vendar pa si latvijski narod posebno po boljševiški zasedbi ni delal prav nikakih iluzij glede svoje bodočnosti, danes pa z zaupanjem zre na delo stvariteljev novega evropskega reda s trdim prepričanjem, da se z Novo Evropo pričenja tudi zanj novo in lepše življenje. Bogdan Pušenjak. Potopljen sovjetski parnik z živili Berlin, 12. jul. s. Nemške motorne jadrnice so v četrtek zvečer napadle v sovjetskih vodah 3.500 tonsko trgovinsko ladjo, ki je bila natovorjena z živili in vojnimi potrebščinami. Ladja je bila potopljena. Morda še ne veš ... da soi v sedanji vojni Nemci rabili do prostora ob sovjetski obrambni črti 14 dni, dočim so trajale borbe za posest tega prostora v svetovni vojni tri leta; da je imela Malta v noči od sobote n.a nedeljo štirikrat alarm pred napadi iz zraka; da je madžarska vlada izdala zakon, ki prepoveduje sklepanje mešanih zakonov z osebami židovske vere; da se bo vrnil odpoklicani francoski poslanik pri sovjetski vladi Gaston Bergerv preko Turčije ali pa s transsibirsko železnico v svojo domovino; da se je bivši grški kralj Jurij po vesteh iz Stockhoima zatekel v Južno Afriko. Pričakujejo ga v Capetownu. po temeljitem rešetanju odpuščal z besedami: Počakajte na hodniku! Ko je absolviral cel tucat, si je otrl potno čelo, zadovoljno si je pomel roke in zaklical slugi: Pokličite pričo Faniko X. — ostale lahko gredo! Stopila je nesrečna Fanika pred strogega gospoda svetnika, tresla se je po vsem prikupnem životu in ihteia v robec. Gospod svetnik pa je potegnil iz žepa njeno ženitno ponudbo, položil jo je prednjo, popravil si je zlata očala in spregovoril: »Ali ste to napisali va?« Pogledala je Fanika v usodni Mst pred seboj, zardela je dio ušes, povesila je mič-no glavico in sramežljivo priznala: »Da, gospod svetnik!« Gospod svetnik si je popravil še enkrat zlata očala, nekaj je mencal, nekaj hrkal in nazadnje zinil: »No, torej — ženim se pa jaz! Velja?« Ostrmela je Fanika, v zadregi se je smehljal gospod svetnik. »No?« Fanika se je skozi solze nasmehnila —■ kaj je hotela? in je rekla: »Velja!« Urejuje Davorin fiavljen, — Izdaja za KrnmQ g^r*^ Sfaitf. — Za Ba&dno tiskarna & d. tat tiskarnama Ecaa Jecan. — 7& del je .u* T '■ i jul mL. ■ du ^ ^