Glasilo komunistov New York, 9. februarja. Država New York je odnehala s tožbo napram komunističnemu glasilu "The Daily Worker," potem kc je vodstvo časopisa izjavilo, da se bo ravnalo strogo po državnih predpisih, časopis mora dnevno tiskati imena vseh urednikov in uradnikov, ki so.za-posleni pri časopisu, zaeno z njih naslovi. "Daily Workers" se je dosledno branil izpolniti to vladno zahtevo, dokler ni bil urednik aretiran. Sedaj bodo komunisti poslušali postavo. Mnogo oseb, ki so bile kriminalno napadene v časopisu, ni moglo proti slednjemu vložiti tožbe, ker časopis ni tiskal imen in naslovov svojih odgovornih urednikov. Papež Pij XI umrl Ned*-51**11 mesto' 10- februarja, v petek. Papež Pij XI, 261. jkve • Kristusov na papeževem prestolu, glavar katoliške Cer-^ li-9}°Zilan P00* nas'070rn kot "papež miiu" je v četrtek zvečer Wile • (evroPski čas 5:31 zjutraj v petek) zatisnil svoje truda- V ' ob, , papeževi privatni sobi, kamor je posegla smrt, je bil Vdv Vzdihljaj u navzoč nečak Franco Ratti, nekaj kardina-' Z(^ravn^a' dva strežnika in nekaj duhovnikov, od2 Sl 80 klečali okoli postelje papeža, ko se je slednji poslavljal tajnik življenja. Navzoč je bil tudi kardinal Paeelli, državni 35on„'k! namestnik papeža, dokler ni izvoljen noV poglavar 7p'°°0 katoličanov. 400/apež Je mrtev!" se je oglasil kardinal Paeelli. Zvonovi v Wak •S cerkvah so začeli zvoniti. Kardinal Paeelli se je potem l^ifti'Z PaPeževe sobe, da je šel na delo, da naznani diplomat-joC^gim zastopnikom narodov, da je papež mrtev. Obenem r°Veg PaceHi pozval vse kardinale, da pridejo v Rim k volitvi ^ Papeža, ki se prične 21 dni po smrti Pija XI. 1(1 Sftirt0St Schrembs, škof v Clevelandu, ko je zvedel |vah ! PaPeža Pija XI je odredil 30-dnevno žalovanje v vseh cer-|Njev eve^andske škofije, škof Schrembs je bil eden prvih prija- ppaPeža, ki je bil zlasti elevelandski škofiji jako naklonjen. Iopo^b Pija XI se bo vršil v sredo iz bazilike sv. Petra. Papež pitju0pan skoro tik grobnice sv. Petra, kamor je sam želel vživ-' ^°drobnosti o smrti papeža prinesemo jutri. Španski denar globoko padel v veljavi Le Perthus, Francija, 9. februarja. španski lojalistični denar je ostal skoro brez vsake veljave. Begunci iz Španije so prinesli s seboj mnogo denarja, katerega so lizdajali lojalisti v Barceloni, toda denar nima veljave. Bankovec za sto peset je bil izmenjan za en francoski frank. Par ur pozneje pa so morali begunci plačevati že 500 peset za en frank. Še pred enim mesecem je bilo 100 peset vrednih 28 frankov. Denar nacionalistov ima še vedno svojo pravo veljavo. Španski lojalisti imajo baje se 500,000 mož močno armado. Madrid se brani do zadnjega riiaieljstvo med sovjetsko Rusijo in Italijo »aRa, Trgovska pogodba podpisana Prihodnji teden se začne v državi Ohio štetje vseh onih, ki dobivajo javno podporo ' ^^^^^^^ SLOVENIAN MORNING LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. žarko, ki bi jo imela zgraditi Italija. Rusija je sedaj zopet začela pošiljati surovine v Italijo in tudi začela plačevati na svoj dolg. Zlasti je te dni odšlo mnogo ruskega petroleja v Italijo za laško vojno mornarico. Bucarest, 8. februarja. Nova romunska vlada je naznanila, da bo raje skušala ostati v prijateljskih razmerah z Rusijo, kot da bi se priklopila rimsko-berljnski osi. Kralj Kari sam bo vodil tuje-zemsko politiko. Novla vlada je tudi izjavila, da bo prijazno nastopala napram Bolgarski in Madžarski. Obe omenjeni državi zahtevati del ozemlja, ki je v posesti Romunske. Vlada bo tudi pomagala Židom pri izseljevanju v Palestino.. l^itn q , , — ruarJa- Med ruski- ,f'šlo \ mi zastopniki vlade je '^ke ° pC;dPisa posebne trgo-H'o P°g0dbe> ki daje Italiji I VvUg0dnostL Pogodba jei : ^ Ve'Javljena pred enim le-| i. e Galiji uspelo jo ponovi-ft 1 h sija i Prenehala septembra ltcVine Pošiljati v Italijo !p|av > Petrolej in prenehala e na svoj dolg. To se I b,^ Jo Po konferenci v Nyo-j 4 so * RusiJa obtožila Italijo, ^tuai-?1* submarini potopili strani so pa Italijani I s sv°jimi izplačili, i ^ki sga s° zaplenili ruske fon-\S\ £ nahajali v Italiji. Ta I Sa-ai,Je bil P°slan v Itali" Un Plačila za rusko kri- H^ik v Clevelandu poslušalcev se % sinoči, da poslušajo ^ Urin ^asarika, sina biv-Nb}^ ednika čehoslovaške j,^: Je govoril o pred-Srik m°kracija v krizi." P sedaJe ?0vedal> da J'e Ce" J sicer pod kopitom \\ ' toda vseh dni še ni y3' Č1 dnevi PrideJ° »o e J*®. Masarik je kma-% in 0ru odpotoval v New vJ"he VS6T teIiom enega mese- ; v London. 0 8(>bot Poroka 0 11- februarja se V Cgrkvi Marije Vnesla J Holmes Ave. Miss f in 14315 Thames i^to« Anton Sedmak, 1 ob 9 er Ave. Poroka se Uri zjutraj. Prija- f Hi para so prijazno » * maM- Naše is- ln mnogo uspe- if^gger človek Se Poroča, da je \J< trgovec zvezni J1 v j ,e Poročen in je za-ie 1q38 samo $2500. fet od dohodninske-Polaga pismu ke* ^ , ot dar stricu Sa-ogromne stroji0 Je S0yalt napadena M,Ct^Mrs-Ana No- Royalton, Ohio, ihS boP,0. 22. cesti proti V !'Šnici- ji je neki 1 je i^eral denarnico, v H mela $7.00. Pogumno dekle Miss Marjoi'ie Weiss, 1515 East Boulevard, je stara šele 16 let, toda se zna čuvati pred napadalci. Ko je šla sinoči obiskat svojo teto na Ostend Ave., je skočil neki moški iz bližnje veže ter ji hotel iztrgati denarnico. Miss Weiss je pa lopova pošteno obrcala z nogami, nakar jo je pridanič v naglici odkuril. Relif za dve leti Državna zbornica v Colum-busu bo imenovala pet senatorjev in pet poslancev, ki naj najdejo pota in sredstva, da se ustvari fond za državni relif, ki bo zadostoval vsaj za prihodnje dve leti. Odbor mora poročati državni zbornici do 15. marca, nakar bo zbornica odredila primerne korake. Denar za šole Državna zbornica v Colum-busu je soglasno odobrila svoto $12,600,000 za stroške javnih šol v državi Ohio za! prve tri mesece Letošnjega leta. Kot znano se nahajajo šole v državi Ohio v veliki zadregi radi denarja. Šolski ojd-bor v Clevelandu n. pr. bi nujno potreboval $5,000,000. Dodatna zahvala V zahvali za pok. Mary Kole-tič se je pomotoma izpustilo ime Mr. in Mrs. Louis Rigler iz 64. ceste, ki sta darovala za cvetlice in za sv. mašo. Prosim oproščen j a in se tem potom Mr. in Mrs. Rigler prav toplo zahvaljujem. Rudolph Koletič Preprečil tatvino Mihael Sembric je uslužben na gasolinski postaji na W. 3 St. ani Rockwell Ave. Mr, Sem-brich stanuje na 112(^1, R§y,ere. . Ave. Vcer'aj popoldne je videl kako neiri mlad fatitafin skuša odpeljati neki avtomobil s postaje, Sembrich je skočil proti fantalinu, ki je pa potegnil revolver, nakar je pobegnil, a Sembrich za njim. Kmalu je dospela policija, ki je dobila mladega roparja skritega v neki čistilnici na W. 3rd St. Pri njem so dobili revolver. Fant, ki je star 18 let, je priznal, da je izvršil več tatvin in ropov v mestu. Novo državno poslopje Državna zbornica v Columbu-su; bo najbrž odobrila postavo, da se zgradi novo državno poslopje v Clevelandu. Država Ohio nima dosedaj nobenega svojega poslopja v mestu, toda v Clevelandu se nahajajo številni državni uradi v privatnih poslopjih, kjer mora država plačevati visoko najemnino., Svoje urade imajo v Clevelandu predvsem sledeči: državna, komisija za delavsko pd-škodnino, komisija za delavsko zavarovalnino, davčna komisija in komisija za kontrplo opojne pijače. Smrtna kosa V mestni bolnišnici je preminul Anthony Gole, star 33 let. Pokojni je bil rojen v Clevelandu. Tu zapušča žalujočo mater Agnes, doma od Mirne peči na Dolenjskem. Oče je umrl pred 7. leti, sestra Mary Sadar pa pred enim letom. Ranjki zapušča tu dve sestri Angelo in Ano. Pogreb pokojnega se vrši v ponde-ljek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče iz hiše žalosti na 6522 Bonna Ave., pod vodstvom Fr. Zakraj-šek. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja. Iskreno sožalje preostalim sorodnikom! Smrtna kosa Danes zjutraj je preminula Mary Kužnik, rojena Furlan, soproga Franka Kužnika. Družina stanuje na 3525 E. 81st St. Pogreb bo vodil Louis L. Ferfo-lia. Podrobnosti poročamo' jutri. POKOJNI PAPEŽ PIJ XI. Italija se v naglici hiti oboroževati Rim, 9. feb. — p0l uradno se naznanja iz laških vladnih krogov, da je Italija pospešila svoje oboroževanje, odkar je Anglija obljubila Franciji, da ji pride na pomoč, ako je napadena od tretje strani. Italija je poklicala tri letnike k službovanju in namerava sedaj poklicati še Četrti letnik. Izjava Anglije, da pomaga Franciji pomeni, glasom pisanja laških časopisov, da mora Italija sedaj vse mednarodne probleme in vprašanja soditi iz popolnoma drugega vidika. Kot trdijo Italijani bo baje prišlo kmalu do odločilne kri-_ze._. Včeraj se je '«?>>četrtič sestal vojaški koncil Italije.' Italija ima v ibližini Tunizije pri--prav.ljfenih do 80,000 vojakov, v slučaju* da Francija začne> s pripravami za vojno. -o- Jugoslovanski eksport Kot poroča, South Slav Herald kupuje Jugoslavija največ svojih potrebščin v Nemčiji in sicer za tisoč milijonov dinarjev na leto. Na drugem mestu je čeho-slcvaška, na tretjem mestu Anglija in na četrtem mestu pa Italija. Jugoslavija kupuje svoje razne potrebščine v 93 raznih deželah in znaša njen import približno 10 tisoč milijard na leto. Vabilo na veselico Dr. Kristusa Kralja št. 226 KSKJ prav prijazno vabi občinstvo k svoji veselici, katero priredi v soboto 11. februarja ob 8. zvečer v S. N. Domu. Društvo garantira, da bodo .vsi gostje prav . izvrstno postreže-^ ni v vseh ozirih. Igral bo Tre-barjev orkester, ki zna prav dobro igrati za vse. Le pridite! Ni kriv Porota na Common Pleas sodni j i je včeraj spoznala Alberta Majcena, 10329 Way Ave., nedolžnim obtožbe, da je Majcen napadel v avgustu mesecu na nekem pikniku neko dekle. Seja balincarjev V nedeljo popoldne ob 2. uri se vrši važna seja Balin-carskeg^ kluba na Jutrovem. Seja se vrši v Slov. delavski dvorani na Prince Ave. Vabljeni ste vsi! Za begunce Clevelandski' člani in članice Ladies Garment Workers Union bodo delali v soboto 18. februarja pol dne in ta plača gre v podporo beguncem v Evropi, zlasti onim, ki so pobegnili iz držav, kjer vladajo diktatorji. Članstvo je enoglasno odglasovalo, da se denar in ' zaslužek vporabi v omenjeni namen. Da ne pozabite! V nedeljo je dan za farane največje slovenske fare v A-meriki, fare sv. Vida, ko priredijo skupna društva veliko domačo plesno veselico združeno z drugo prijetno zabavo v S. N. Domu na St. Clair Ave. Gotovo se bodo cenjeni farani in faranke, mladi in stari, prav radi odzvali vabilu k udeležbi. Tudi naj pridejo vsi nekdanji farani iz širnega Clevelanda. V dvorano lahko pridete že ob 4. uri popoldne in se boste v prizidku prav domače počutili. Ples se prične ob 8. uri zvečer. Igral bo Louis Trebarjev orkester. Vstopnina je 35c. Ker gre ves dobiček za napredek fare sv. Vida in za odpla-čanje dolga nove cerkve, ste še enkrat vsi prijazno vabljeni. -o- Rusija poroča o novem japonskem napadu Moskva, 9. feb. — Novi japonski napadi so bili včeraj na dnevnem redu, ko so Japonci skušali priti v posest "hriba št. 227." Hrib se nahaja ob Argun reki in je velike stra-tegične veljave. Japonske čete so bile odbite od Rusov v pondeljek, torek in sredo, toda Japonci so začeli z novimi napadi. Dosedaj je bilo ubitih že petnajst japonskih vojakov. Hrib št. 227 je qwska lastnina, dočim Japonci trdijo, da sb ga.že od. nekdaj .la-istovali. -—o- Tovorni parnik s posadko 37 mož se potopil New York, 9. feb. — V sredini Atlantika se je najbrž potopil angleški tovorni parnik Maria de Larrinaga. Potniški parnik Veendan je prišel na pomoč, toda na označenem mestu ni našel nobenega sledu. Na tovornem parniku se je nahajalo 37 mož posadke, ki so najbrž s parnikom vred utonili. -o- Tudi v Ohio V državni zbornici v Colum-busu je bil stavljen predlog, da državna zbornica imenuje komisijo obstoječo iz 10 po-stavodajalcev, ki naj začnejo s splošno preiskavo v državi glede proti-ameriških aktivnosti. Poslanec Chester, ki je vložil dotični predlog, je izjavil, da v Ohio "kar mrgoli tu-jezemcev, ki pridigajo razne prevratne tujezemske nauke." Ni dosti upanja, da bi bil predlog sprejet, ker enake preiskave veljajo precej denarja, poleg tega pa posluje enaka komisija, ki je tozadevno pooblaščena po kongresu. Na slabem glasu Bivši ko,ngresman Harold Mo-sier se je izjavil, da je Cleveland eno prvih mest v Ameriki, kjer se izvajajo proti-ameriške aktivnosti. O Mr. Mosierju se pričakuje, da bo imenovan za tajnika Dies kongresnega odseka, ki preiskuje ne-ameriške aktivnosti in za katero preiskavo je kongres pravkar dovolil $100,000. "Komunisti so organizirani v sleherni mestni vardi," je rekel Mo-sier, "in ko bo preiskava gotova, se bodo Clevelandčani čudili, kaj se je godilo v njih sredini." Na operacijo Mrs. Mary Kosoglav, 1383 E. 43rd St. se je morala podati v Charity bolnišnico, kjer se je podvrgla operaciji na očesu, želimo ji okrajšnjega popolnega okrevanja. Roosevelt ponovno zahteva od kongresa $150,000,000 za relif. Vsota nujno potrebna * Was h i n g t o n, 9. februarja. Predsednik Roosevelt je danes posvaril kongres, češ, da obstoji resna nevarnost za obstoj brezposelnih, ako kongres ne prekliče svoje odredbe, ko je znižal relif-no svoto za $150,000,000. Roosevelt je mnenja, da mora ostati tekom mesecev februarja in marca vseh 3,000,000 pri WPA projektih. Po 1. aprilu pa bo treba drastično zniževati vrste WPA delavcev, kar bo ustvarilo gorje in trpljenje med brezposelnimi. Roosevelt je včeraj podpisal predlog za $725,000,000, dasi mu je bil nasproten. Toda če ne bi podpisal, tedaj brezposelni niti onih $725,000,000 ne bi dobili, ki so bili dovoljeni od kongresa. Ako kongres ne dovoli nadalj-nih $150,000,000 bo po 1. aprilu odpuščenih najmanj en milijon WPA delavcev in sicer vsak mesec nekako 350,000 po 1. aprilu. Ker je od vsakega delavca na re-lifu odvisnih nadaljnih pet ljudi, bi trpelo pomanjkanje pet milijonov ljudi, pravi predsednik. Roosevelt je nadalje povedal kongresu, da on ne bo odgovoren za posledice, ker je ob pravem času opomnil, kaj se zna zgoditi. Vendar kljub temu ni verjetno, da bi kongres dovolil kaj več denarja za relif. Valencia, 9. februarja. Nasprotna poročila prihajajo iz Španije in Francije glede mirovnih pogajanj med nacionalisti in lojalisti. Francoska poročila trdijo, da se gen. Miaja, lojalistični general, pogaja na svojo pest za mir. Poročila pa, ki so dospela takoj za tem, naznanjajo, da je gen. Miaja naznanil, da se lojalisti še ne podaje. V onem delu ?panijc, ] pred njiim im 'po njegovi. awn ti še^noben"'za'njim iiji zaoral tako •glboko . brazde,'> da mu j & nkjrvečj i "živeči« ;slove»£ki, pesnik, Oto Župfttčič,zapftsal,^ "Mo^ftPirepr.ost rifl dober kakor vsakdanji >, kruh i genij,, n.fc 9 za j luksuS, nego z^ potrebo, jgenij širokih, mas, kje je. tvoja skrivnost, kje tvoja , veličina?" .; In Cankar končuje svoj ne-krolog Kreku: "Kajti njive, ki je imela take orače in take sejavce, ne pomori slana, ne pobeli toča; in žetev bo obilna, ko pride čas!''' Pa so tudi nad njim vihrale nevihte in je sam zapisal: "Pravi duhovnik se ne boji izgubiti tudi pred svetom svojega dobrega imena, svoje časti, za dobro stvar." In smete, Mr. Molek, še bolj podlo kot mažete do zdaj, blatiti vse, kar je z "dušnimi pastirji" v zvezi. Mi bomo pa dali čast vsakemu delu, čeprav je izven cerkvene strehe, ki bo izšlo v pomoč človeštvu in dobro došlo tudi od duhovnikov! Kaj pravite! i __—.....................-.—«h Vsak otrok ve, da Hitler nikoli ne drži svoje besede. Zato bi pa tudi svetovni diplomatjc ne smeli vzeti njegovih groženj resno. Pa je bil eni dan tak strah po svetovnih borzah pred Hitlerjevim govorom, da so začele delnice padati ko zrele hruške z drevesa. Krajcpataljon, ko bi ena sama velesila malce zaropotala in pokazala Hitlerju zobe, kako bi biJ kaprol pohleven! » * * V nekem slovenskem tedniku smo brali pikro; opazko češ, da Jugoslavija še vedno liže roke Mussoliniju. Lahko je metati polena tri tisoč milj daleč. Ampak naj bi šle ta neodgovorne osebe v »staro domovino, pa bi se kmalu prepričale, da je veliko boljše.živeti z sosedom v miru kot v sovraštvu. Saj se še spominjamo sankcij, v katere je morala privoliti tudi Jugoslavija, pa so namah obstale vse žage m Notranjskem ker ni bilo izvoza v Italijo. V Jugoslaviji že vedo kaj delajo, zlasti še, če se malo ozrejo na češko. In kdo bi prišel Jugoslaviji na pomoč, če bi se sprla z Italijo? Mar Angleška? Mar Francija? Mar Rusija? Ne bodite vendar otroci, če niste mar samo zlobni in bi radi videli, da bi Jugoslavija danes izginila s površja. Molek: V lemenatu so se učili le tega poklica; To bani potrjujejo oni, ki so svoje "dušno pastirstvo" kasneje obesili '. na klin. Ti bivši "dušni pastirji" nč pravijo v svojih avtobiografijah, da so imeli v lemenatu poleg moralne teologije in drugih običajnih predmetov, tudi kakšne špeciel-ne kurze v financah, bankir-stvu in sploh v stvareh, ki spadajo v komercialne šole. Odgovor: Če Molek take "le-mentarje" smatra za svoje dušne pastirje, ki po Judeževem vzorcu usmerjajo svoja pota, ga pomilujem. Njegov "vzorni opadli duhovnik, Joseph Mc Cabe zelo cheap prodaja po 5 in 10 centov svojo robo. Njegov učenec Molek je pred časom precej razprodajal to "teologijo." Včasih ga je imenoval jezuita, tri tedne pozneje je Molek trdil, da je McCabe frančiškan. Kateri red mu je danes prisodil, ne vem. Molek: Vsega tega ni treba v lemenatu, ker to ne spada v poklic "dušnega pastirstva." Sicer je res, da je "dušno pa- sko "dušnopastirsko" gobezda-lo "father" Coughlin, spisal knjigo "Money," ali po naše Dpnar, torej jkjojigo o denarju,, v kateri prodaja katolikom in katerikoli jo ho^e kupiti-, svojo "strokovno modrost;"1 kako A,mqrika lahko resi denarno o^irqra^ finančno m go: spqdaflsko, vprašanje' kar tako čez noč. 'Odgovor.: 'My- goodness; i ; v ! Da' ti "ctotšni pastirji" pišejo celo knjige. Jojmene,,'tq je pa že "Od i sile: Molka je vsa jppp trpežljivost minila.,-Pa saj res kje dobe znanje, ;za to? Ti ljudje f,o pa reš predrzni! Po dvajset! let: študirajo, saj so ja dovolj imeli posla z bukvami. Pa se še s pisanjem novih knjig ukvarjajo. To se pa že res ne spodobi. Znanja itak nimajo. Kajti monopol na znanost imajo le oni, ki niso nič v šolo hodili. Taki, na primer kakšni belokranjski kozji pastirji, ti pa znajo, oni že vedo, so v vsakem predmetu doma. Znanost so podedovali z pravico rojstva. In zdaj jih Molek pa le Skličite, da se brez vašega dovoljenja upajo kaj takega. Search us -t- mi ne vemo. Pa ravno vi, kdo drug pa naj, pod soncem božjim ve, če J Vi nei'kje so'ti ljudje znanje dobili. Ali niste še vašo "znanost" v Washington, D. C. patentirali s copyright?-Tako ta predre n"i g6bfeždaČf '"father" Coughlin, je najbrže posegel v vaše področje, search us — mi ne vemo. Dvignite preiskavo, tukaj se pa že izplača. Saj je spisal knjigo o denarju. Denar se pa že izplača kupiti In pravite "... lahko reši denarno oziroma finančno in gospodarsko .vprašanje kar ta ko čez noč." Molek! Tukaj je konkurenca! Glejte no, vi menda že odkar hlače nosite rešu jete "socialno vprašanje." In rezultat? Po četrt stoletju ste se s pametjo srečali, ko ste ne- hali plačevati prispevke v socialistično stranko. Takrat ste vsej slovenski Ameriki povedali presenetljivo dejstvo, "da socialistična stranka nič nazaj ne plačuje!" No, mi smo to spoznali že P° Par mesecih, ko smo se orientirali v tej deželi. A vi po četrt stoletju. Nak, na-prednjakom se pa že ne smete prištevati! če bo šlo vse tako polževo naprej — pozornost na Coughlina je opravičljiva — znate ostati daleč zadej. Ta Coughlin! Pa ima v knjigi tako privlačno silo kot ste zapisali "da zna rešiti denarno oziroma finančno in gospodarsko vprašanje kar tako čez noč." No, potem se bomo Coughlinu pridružili. Vi se niste izkazali, ste prepočasni. Molek: Coughlin ni dobil strokovnega znanja o denarju v lemenatu, za katerega je plačal šolnino. Kje ga je torej vzel? Vsekakor si ga je izposodil od strokovnjakov. Izposodil si je znanje, da ga pošteno rabi ali zlorabi. Coughlin svoje izposojeno znanje zlorablja in to dela dolga vrsta drugih "dušnih pastirjev." Odgovor: Torej mislite, da je neikaj znanja Coughlin zastonj dobil. Saj res, kje ga je torej vzel? Bodite brez skrbi. Pri vas tega žndnja prav gotovo ni vzel. Za avtorje "pasjih logik" je ta človek prteresen, da bi se bžUil ž njimi. Ne mislite, da 'jb sociologija, v katere področje tudi gospodarsko vprašanje spada, izključno marksistična zadeva? Če bi vsaj nekaj več časa razmišljanju posvetili, kot' pa smešenju stvari, ki je nič ne razumete, bi. se javnosti ne kazali takega telebana. Eden največjih učenjakov, slavni sv. Avguštin Avrelij, je pred 1,500 leti spisal knjigo, katero je pokojni češki prezident Ma-saryk tako visoko cenil, "O božji državi." Svetnik Tomaž Ak-vinski v svoji moralni filozofiji razpravlja o denarju in obresti smatra za nemoralne. In vidimo, da obresti so temelj kapitalizma. Pogojni dr. Jan. Krek je izdal obsežno delo, pa najbrže ni šel M.olkovo "znanost" krast 'Socializem" in "še "Črne 'bukve kmetskega stanu." Ni bil samo' teoretik, pač 'pa je izvedel marsikaj v dejanju. 'Komur ,je zria^a njegova borba, da reši malega ' človeka' ! iž krempljev oderuhov, ne bo na duhovnika Coughlink metal bldta, "ki -si prizadeva na- svoj način, da' se' 'socialne krivice pbpravijo. >■■!■■ . / j } Ki ste tako 'radovedni: kje je Coughlin znanje vzel? Mi oprostite, če zastavim vam enako vprašanje: kje ste se pa vi "znanosti" nabrali, da ste iz pastirja belokranjskih pašni kov postali urednik "znanstvenega berila"? Ali se ne zdite nič sami sebi smešni? Verujte, da bomo z zanimanjem člani SNPJ brali, ko boste imenovali slavne univerze, imenitne profesorje, za temelje vaše izobrazbe. Pravite, da si je Coughlin svoje znanje izposodil, ker se ga v lemenatu ni učil in da to znanje sedaj izlorablja. Torej pozor, g. Molek:'Vi tudi niste hodili v visoke šole, torej ste si svoje znanje nekje izposodili, od strokovnjakov, in to svoje znanje sedaj izlo-raibljate. Prismcda! Torej po vašem, Mr. Molek, bi moral vsak nehati tam, kar se je naučil v šoli. To je pač vaša "pasja logika," kateri se mora vsak otrok smejati. Številni duhovniki, ki so se pozneje posvetili kakemu drugemu zna-nastvu, profesorji itd. so si vse svoje znanje izposodili, kaj ne. Najslavnejši zvezdoslovci so bili duhovniki, ki se te vede gotovo niso učili v lemenatu, so si torej to znanje izposodili in ga "izrabljali," da so učili svet. O, ti zarukana Molko-vo logika! Molek: To ni kritika "dušnih pastirjev," ki ob izposojenem znanju pišejo, kako je treba reformirati sistem denarne valute, kako se prideluje krompir, kako se odpravljajo uši, ali kako je treba poleg duš pasti koze ali svinje. To je na sebi popolnoma v redu — in če se te vrste pisci pri tem smešijo in igrajo strokovnjake, ki se drsajo po glavi, je to njihova pravica. Odgovor: Menda je že v člo- veški naravi, da najrajši govori o poslu, ki ima stik ž njim. In Molku se ne čudim, če je tako gostobeseden v zadnjem odstavku. Saj to je njegovo področje, ima resnično znanost, da ve " . . . kako se prideluje krompir, kako se odpravljajo uši, ali kako je treba pasti poleg duš (za duše past nima prakse), koze in svinje. Molek: Je pa to lekcija za one mentalne siromake (med katere spada tudi znani cleve-landski pogrebnik, ki se zgraža nad znanstveno resnico, da se je prednik človeka dvignil s štirih na dve zadnji nogi, čeprav je on sam prej hodil po štirih ko,t po dveh, kakor delajo vsi ljudje, vsled česar je tudi o^ živ dokaz evolucije), ki v svoj; gorostasni plitvosti menijo, (da edino "dušni pastir" si lahko nabira znanja pri strokovnjakih, mi svobodomisleci pa tega ne smemo delati. Odgovor: Zdi se mi, da bo tu najbolj na mestu nekaj iz literarne zapuščine pokojnega Simona Gregorčiča, objavljena v koledarju Goriške matice leta 1925, stran 26. Opici in opičarjem "Oda" Oj slavna prva opica, ki si rodila "nas", krasan pač bil je tvoj obraz, krasna kosmata jopica, In kaj je tvoj božanski um?! ž njim tukaj ti nešteto trum med nami si rodila . . . proslavljena med nami bila! Ti trupla duše nam izvor, nam mati si in naš si vzor. Kako naj hvalo čast ti dam, jaz reven borni res ne znam.; zažigam mar naj ti kadilo, prinesem'naj zlata ti v dar, postavim naj te rid oltar? Premajhno to za te darilo! Kaj ha j začhe li tVoja stvar? Naloga težka za poete! Ucetri'e Modre naj glave,- ■ ki toliko za te so vnete' te naj dpstojno te slave, dostojno meni moč to ni, oprosti opica mi ti! CJ.borni jaz poet to njim, častilcem večjim prepustim naj slavo ti poj o, ki bqlj sorodni so s tebo; sorodstva s tabo jaz nikoli kot oni nisem čutil toli. Najrajši one jaz slavim, ki uk oznanjajo nam novi, da tvoji pristni smo sinovi. Prvaka njih najbolj častim, slavim pa i učence ž njim! Otrok ti opičnih prvak proslavlja bratec tvoj te vsak; a v meni vstaja dvom nekak "ti z ukom si se oveko«večil, da pavijan se je včlovečil . . . A meni zdi se, modrijan, da napak si se zamodrijanil; ni se včlovečil pavijan, a ti si se pač vpavijanil! Opomba: pavijan je opica. Ta pesem je veljala Molko-vim predhodnikom, ki se smatrajo za žlahto z afnami. Komentar je popolnoma odveč. Kar se tiče "gorostasne plitkosti, dušni pastir, znanje, strokovnjaki, svobodomisleci" je najboljša fotografija omejenosti dotični odstavek sam. Molek: Ti siromaki "heca-jo" sebe in svoje mentalne vrstnike, da "gaspud vse znajo — živijo gaspud! — in vse prav pogruntajo, svobodomi'sle-ci so pa lopovi, kadar se drznejo disputirati Jcvekarijo okik-ljanih "gaspudov." Odgovor: Kot vidite, da daste sami toliko snovi za "he-canje," da smeh ne samo naše, ampak tudi vaše somišljenike lomi, ko se zabavajo z vašo "znanostjo." Siromaki smo seveda — nismo vsi tako pod srečno zvezdo rojeni, da nas bi narava s takimi talenti obdarovala kot je vas. Pomislite, leta in leta vzame časa, da si s trdim trudom človek z šolanjem nekaj znanja pridobi. Vi ste pa nekako "utelešeno znanje" brez truda, stroškov in naporov to dosegli. Pa di kraljevsko ste plačani, marsikateri član SNPJ WPA zavida vaš gmotni loža j. Zato nas nič ne prese ča, če se spotičete ob Cou linovo knjigo "Money." Saj vas ta problem ne obstoja-Ne vem, če bi kak nov stem boljše plačal vaše s sobnosti, kot ste plačani se^ da pišete take budalosti. j ■ " vsega pa tudi "gaspudje znajo. To je herezija svob° miselne "vere." Redki so, P znali tako zabavo napravil jo vi s svojo "filozofij0', tem jih pa že nadkrilj^ Da bi bili 'svobodomisleci vi? To so samo vaše mis'1, pir mora biti izpopolnjen, še tu pripišite, da je list P^ urejen. Če imate pa vi P^, co se ob vse spotakniti, ^ no toliko, svobodomiselni' imamo tudi drugi enako P , co svoje prepričanje da povemo, kaj mislimo. Molek : Nas te sodbe r0 nih siromakov iz Clevela'1",; ; od drugod prav nič ne P Mi gremo s svojim delo^.j prej! Kakor doslej, tako ^ ! mo tudi za naprej 113 , znanja iz vseh poštenih 1 ^ ljivih virov, ki so nam liajt polago. Ampak pri nas to nje ne bo zlorabljeno. ^ razlika med nami in ""u stirskimi kveki." » Odgovor: Bolijo vas n^, verjamem. Tudi v zad^fl ste. Resnih argumentov 1111 goče, pa kdo se briga zjj glavno je, da ima Črkos I kaj za na papir natisnit1' , naprej ste pripravljeni ko "inteligentno" akcij^j pa res Herkul. Torej bo bava. In vaši viri, kdor j*1,* vomil, da niso "zanesli^ je za večno zavržen iz ^ ( "naprednih." In znanostp ste zlorabili! Pravilno- ^ pa tam boste zlorabi'1 , pežljive čitatelje, pa J navajeni takih "globoko11^ razprav. Šlo vam bo lo z lojem namazano. , Zatorej le še napreJ', • smo v predpustni dok1^ ^ pa, pravijo, je za zdra ^ risten. Upajmo, da st0^p|i j kovnjaki" na nogah, & * c glavi, kamor jih je a- , stavil. In še upam, ^ (lv ^ med tem časom že s3"1^ . orientiral, da se je sil, da stoji popolnotfi* i \ nih tleh tako, da je £la ^ vnana v pravilno snier'i^1 (Pa ima Molkova „ pravilih, da se spreJ^J ,, člane osebe opičjega p]ej;L. Če nimajo, kako je , ! 1( šel zraven? Op. stave3' -°—iTl'o " Izpolnjena W ; -- želj* i-J Težko pričakovana b^ " se napravi prizidek j ^ pivnica pri Slovens^6 ^. na Holmes Ave. se i ,„ ji' > | izpolnila. Direktonj , j ^ ski klub si na vso ^^ devajo, da se dobi še j nance v ta namen. Z® ^ ^ mo v splošnem vse g ^ in nedelničarke, da na ^ ^ na roko in pomagal [<<». ji moči. ;'' (j Ženski klub ima ^ krasnih daril. Želi«10^- ^ pečati v najkrajšem ^ to prosimo, da se P0.^ t^, prilike ter si preskr" ^ ? ^ • teh nagradnih listkov. ^ , razpolago pri vseh ^ kluba. Vse to bo fl ^ maškaradni veselici , jjl ^ arja, ki jo priredi ^ jji) ^ Slovenskem domu ^ 0' t^j Ave. Še vsako leto s i ^ lepo udeležbo ter / W1 bo tudi letos. Ves J kjjf od veselice, kot tudi o J t nih listkov bo šel z J ^ nove kuhinje. Ali za novo kuhinj-o! J ^ ! luštno ob otvoritvi- # V Odbor Ženske^ ^ Podpirajte slovensW WINNET0U Po nemškem izvirniku K. Maya "Haloo —! Kaj pa je to — ? Saj vihtite tale stari gun kakor palčico, ko je vendar najtežja puška, ki jo poznam! Ah ste res tako močni?" Mesto odgovora sem ga prijel za zapeto suknjo in za hlače in ga dvignil z desnico nad glavo. "Thunder storm —!" je kričal. "Pustite me! Ste ja močnejši, nego je bil moj Bili!" "Vaš Bili? Kdo je ta?" "Moj sin, ki —. Pa pustiva to Mrtev je in vsi drugi so mrtvi Kazalo je, da bo nekaj iz njega, pa so mi ga z drugimi vred upi hnili, ko me ni bilo doma. Podobni ste mu, isto postavo imate, iste oči in iste poteze krog ust, zato vas —. No, pa to vas nič ne briga!" Globoka žalost mu je legla na obraz. Potegnil si je z roko po cčeh in dejal živahno: "Ampak, sir, res grda škoda je za vas! Močni ste ko medved, pa se v knjige zarijete —! Telovaditi bi morali, uriti mišice!" "Saj sem." "Res?" "Da." "Tudi boksali?" "Tega športa pri nas ne gojimo. Pa telovadbo in rokoborbo sem mnogo gojil." "Ste jezdili?" "Da." "Mečevali?" "V mečevanju sem celo poučeval." "Baharija!" "Se poskusiva?" "Hvala! Imam že dovolj! In vcbče —delo čaka. Sedite spet!" Vrnila sva se k stružnici. Pogovor nama je zastajal, le redko je padla beseda. Mr. Henry je bil v nekaj važnega zamišljen. , . . i < • ' ' Hipoma je prenehal z delom in me pogl?dal. "Ste se tudi z matematiko pečali?" "Pa še zelo rad." "Z aritmetiko, geometrijo?" "Seveda." "Z zemljemerstvom?" "Zelo mnogo. Ne da mi bi bilo treba, sem letal po poljih s teodo-litom." "In se razumete na zemljemer-stvo, res razumete?" "Da. Udeleževal sem se pri višinskih in vodoravnih merjenjih. Tega seve ne bom trdil, da bi bil izučen zemljemerec." "Well! Jako dobro, jako dobre !" "Pa čemu poprašujete, Mr. Henry?" "Ker imam svoje razloge, razumete! Ni vam treba vedeti, zakaj. Moram prej vedeti, — hm, da, vedeti moram, ali res znate streljati." "Poskusiva!" "Bova tudi! Da, bova! Zanesite se na to! Kedaj začnete jutri s poukom?" "Ob osmih." "Torej pridite ob šestih k meni! Na streljišče pojdeva, kjer S elevelandskega hriba podi! Celi dan, celi dan na stolčku sedi, zvečer pa po smoli diši. Vranč nemarni!" Najprej pride na vrsto to, da nas je več rojakov, ki smo dobili državne službe. Kaj boste rekli, ali ni državna služba dobra? Odkar svet stoji, je bil še vsak ponosen, ako je imel državno službo. Pa so ongava mama rekli, da "nam bodo ti hudiči vse požrli, da so pri WPA sami lenuhi,!" V naši naselbini jih je še nekaj bolnih, katerim vsem želimo ljubega zdravja. Frank Volk je začel dobivati pokojnino od Canfield Oil Co. Pokojnina znaša $100 na mesec, dokler bo živ. Ker je Frank star komaj 50 let, se bo marsikomu to čudno zdelo, da dajejo tako mladim pokojnino. Toda Frank je kompaniji dal neko svojo iznajdbo, ki pomeni veliko napredka in zato mu je zdaj vrnila družba milo za dra-. go. čestitamo!. France sicer pravi, da se bo težko privadil tako mali plači, ker je prej dosti služil. Pa ker je sam, se bo že preživel. France vedno rad pomaga, kadar pridejp k njemu z vstopnicami ali s čim drugim. Meni se zdi, da damo vse premalo priznanja onim, ki ga zaslužijo. Čestitam onim dopisnikom v A. D., ki javno priznajo človeka, ki ima dobro srce in ljubezen do slovenskega naroda. Nikakor ne morem razumeti, zakaj smo tako razdeljeni in zakaj je toliko prepira med nami. Pa bi vendar lahko tako epo skupaj živeli v miru in slogi. Vsak naj bi se zavedal, da je prišel v Ameriko za kruhom. Če je bila komu sreča mila, da ima več ko drugi, naj zahvali Boga. če pa ne verjame v Boga, pa naj se za Tudi tvojemu firbcu, Izor, bo zadoščeno in tvojim 'sosedam tudi. Jaka, si videl, kako ti nekdo svetuje, da na 19. februarja na St. Clairju ostani. Pa nikar, ti rečem. Izor in jaz te bova pri ta velikih štengah čez ta mala vrata notri spustila, če boš imel v rokah čevljarsko šaržo s številko 50. Ljudje božji, za vse slučaje se dobro pripravite! če kate remu radi smeha Adamov knof popusti, bo trubel, kajti šuštar ima samo eno kneftro in še ta ni njegova. Nitram, ti pa tiho bodi! Vo-glarija je minila, šuštarija pa še bo. Z menoj bo pa tudi ta predpust pri kraju, če moje sanje kaj pomenijo. Ploha pa ne bpm vlekla, da veste. Repla. 1-o—- Za cerkev sv. Vida izvali naravi. ■ " ■j'. preizkušavam svoje puške." "Zakaj pa tako zgodaj ?" "Ker ne morem čakati. Kar skrbi me, da bi vam pokazal, kak greenhorn da ste! Pa dovolj je tega! Imam druge opravke, ki so mnogo važnejši!" Menda je bil s cevjo gotov. Odložil jo je, vzel iz omare mno-goketen kos železa in ga začel piliti. Vsaka ploskev je imela luknjo. Tako se je zatopil v svoje delo, da je čisto pozabil na mene. Oči so se mu svetile, včasi je prenehal s piljenjem in ogledoval svoje delo z ljubečim pogledom, bi dejal, kakor -mati svojega otroka. Tisti kos železa je bil za njega gotovo izredne važnosti. Radoveden sem bil, čemu ga bo rabil. "Tisto tamle bo pač menda del kake nove puške, Mr. Henry?" (Dalje prihodnjič) Tu je pa nekaj za društvo Naš dom št. 50 SDZ. Dobili bomo namreč zastavo in v mesecu aprilu jo bomo blagoslovili, in razvili. To je bilo potrebno,, da ne bomo drugod beračili zastave, kadar jo potrebujemo. Naša zastava bo taka, da bo odgovarjala vsem zahtevam. Celo v Washington bi lahko marširali ž njo. Kupili smo jo pri Jožetu Grdini. Prosim vse člane v naselbini, da se pripravimo za tisti dan. Ravno tako abimo tudi prijatelje in znance. Stopimo pod našo zastavo, ki nam bo stala na strani v veselih in tužnih časih. France s hriba. -o- To je pa od sile! Cleveland (Collinwood), O. —Kaj pravite, kaj bo to? Ljudje nekaj govorijo, da bom na 19. februarja jaz po ta velikem udarila. Ha, ha, kaj še, saj še po ta malem ne. Naj le nabijata sama, ki sta za to pripravljena. Saj že kontrofe v Ameriški Domovini kaže tako, pa naj kdo reče, da ni res. Da bi pa jaz radi collinwoodske nevarnosti, v blamažo prišla, tega pa že ne. Če sem se pa šuštarju zamerila, ki misli, da bom jaz brez podplatov po Holmes aveniji hodila, pa nevednim novice pod nos nosila, pa ne bo šlo. Ampak nekaj vam pa le povem, pa vas nujno prosim, da zase obdržite, da se Ilirija (pa ne tista tam blizu Loraina, ampak ta, ki v cerkvi Marije Vne-bovzete v božjo čast prepeva) na nekaj pripravlja. Ta naš priljubljeni zbor bo namreč tista dva, ki sta v Ameriški Domovini namalana, vsaksebi spravil, da ne bo kaj napek. Ilirija jima bo tako zažingala, da bosta kar zamaknjena kot tista ajdovska deklica in se bosta potem vsak v svoj poklic nazaj vrnila, kakor je to prav. Boste videli, kako se bo naša Micka branila: "Mamca, oj mamca, šuštarja pa ne! šuštar ima šilca tri, on naj vraga od- Končali smo leto 1938 v lepi slogi pri skupnih društvih naše fare. Želim se javno zahvaliti neumornim delavcem, kateri tako zvesto zastopajo svoja društva. Zahvaljujem se pa posebno odboru, kateri je delal tako zvesto ob moji strani. Prepričan sem, da bo letošnji odbor ravno tako delal kot lanski. Saj vsi vemo, da naša cerkev potrebuje mnogo podpore, da se znižajo dolgovi kolikor mogoče. Zato smo se pa zastopniki skupnih društev domenili, da priredimo plesno veselico v nedeljo 12. februarja. Irt sicer začnemo že ob štirih popoldne v prizidku SND na 'St. Cla}r Ave. To pa' menda radi tega, da se bomb starejši "farani lahko med ' se-bo;j pogovofili in jih en par stisnili. Zvečer bomo pa. plesali v dvorani in 'seveda tudi napa mladina. Vabim vas vse prijatelje od blizu in daleč od naše in od; sosednih fara in vam zagotavT ljam, da se! ne boste kesali, ker bo toliko različne zabave drv čaka vas tudi, toda stoj! ne smem povedati vsega, ker mi je prepovedano.' Kaj lahko* čisto zastonj dobite pri vratih, pa lahko zveste pri A. Grdina, trgovina s pohištvom in pri Norwood Appliance & Furniture Co., če vas ima že firbec. Vsa društva, posebno pa tista, ki pošiljajo svoje zastopnike na seje, vas prav vljudno vabim, da se pridete prepričat, da vaši zastopniki in zastopnice v resnici delajo v korist naše cerkve sv. Vida. Vabim tudi gl. odbor SDZ, da se udeležite naše zabave, še posebno pa vabim urednike A. D. Pozdravljeni na veselo svidenje v nedeljo 12. februarja ob štirih popoldne v SND na St. Clair Ave. Predsednik. . j ...,,, -q-- .PRAV LEPA HVALA jatelji in znanci. Pa komaj se malo pogovorimo, že naznani voznik, da bo treba iti domov, da ima še neko drugo opravilo. Ko pa pridemo domov, pa ni bilo malo začudenje, ko se vrata odpro in nasproti nam zadoni veseli: surprise! Orkester zaigra in prijatelji in znanci se vsu-jejo okrog naju. Ko pridem malo k sapi in se malo razgledani, vidim zbranih vse polno sorodnikov in prijateljev od vseh strani Clevelanda. Potem se je pričel pa prav lep program, katerega je vodil moj prijatelj Jakob Resnik do ranega jutra. Sprejmite najino najlepšo zahvalo vsi znanci in prijatelji, ki ste delovali in kaj drugače pripomogli k tej slavno-sti z darili in ki ste 'se udeležili slavnosti. Lepa hvala tudi našim čč. gg. duhovnikom, ki so se udeležili in za darila. Bil je res prav prijeten večer. Tega dneva ne bova pozabila, dokler bova živela. Matt in Helen Zupančič, 3549 E. 81st St. WATERLOO GROVE ST. 110 Na gl. seji društva Waterloo Grove št. 110 WC so članice sklenile, da priredijo card party po februarski seji in sicer danes zvečer v SDD na Waterloo Rd. Igrali boste lahko, kar se vam najbolj dopa-de. Pri vsaki mizi bodo lepe nagrade. Preskrbljeno bo tudi za prigrizek in potem bomo še plesali. Tony Krištof bo go-del, da se bo vse vrtelo. članice, društvo je vaše, kakor se boste zanimale, tako pa ;>o. Odbor se že dobijo pripravlja, amipak čudeže pa ne more delati. Vsake članice je dolž^ nbst, da prvič:.se same udeleži-i te,' drugič, pa, da možička aH pri j atel j 6 pripel j ete i s seboj, Več nas bo, " bol j bo luštno. Našim bolnim članicam, za katere' veSmo da ne morejo priti, Žfelim najboljše in da kmalu ozdravijo. Sestrsko vas pozdravlja — predsednica. DNEVNEVESTI Malo je že bolj pozno, pa nič zato, bolje pozno ko nikoli. Ze en mesec premišljujem, kako so mogli ti ljudje mene in mojo ženo tako lepo izpeljati ob najini 25 letnici dne 7. januarja 1939, Res je, kot pravi pregovor, da je vse mogoče, da si človek sam sebi lahko nos odgrizne. Večkrat sem se že smejal kateremu, katerega so tako lepo izpeljali, pa se je sedaj meni prav tako pripetilo. Kar na kratko so me poklicali na telefon, naj pridem doli na St. Clair, pa da naj tudi ženo pripeljem g seboj. Mislil sem si, no, saj danes je itak sobota, pa pojdimo. Žena je pa še pripomnila, da gre prav rada, ker ni bila že dolgo pri svoji sestrični. Voznik je bil tudi koj pripravljen, da naju tje potegne in ni bilo treba iti na ulično železnico. Kar skočili smo doli na St. Clair, kjer smo bili prijazno sprejeti med pri- 12 bombnih napadalcev prijetih v Londonu London, 8. februarja. Tu je bilo aretiranih 12 Ircev, ki so člani takozvane "irske republikanske armade." Obtoženi so, da so se zarotili, da paralizirajo Anglijo z bombami, požigom in splošno paniko. Anglija je te dni mobilizirala 10,000 izrednih policistov, ki stražijo javna poslopja, katerih več je bilo že napadenih z bombami. Zastražene so zlasti kraljeve palače in parlament. -o—- * American Telephone & Telegraph Co. paznanja, da je vpeljala lansko leto 65,000 novih telefonov v Ameriki. --—o- V državi Kansas imajo požarje v preriji v Strong City, Kans., 8. febr. Stotine farmarjev in živinorejcev se bori z divjajočim cgnjem, ki je izbruhnil po prerijah države Kansas. Več kot pol milijon akrov zemlje, posejane s travo, je uničene. Požar še bolj divja, ker prevladuje hud veter ,ki raz-naša ogenj v druge pokrajine. Tisoče ton sena je zgorelo stoterim farmarjem. Imeli so ga spravljenega za zimsko krmo domače živine. -—o-,— Mrs. Eleanor Roosevelt odgovarja nacijem Washington, 8. februarja. Mrs. Eleanor Roosevelt, soproga predsednika, jo. danes odgovorila na napade. v nemškem časopisju. Mrs. Roo?eve!t je bik napadena, ker je zagovarjala prodajo ameriškega orožja Franciji. Nemško časopisje ji je svetovalo, naj se drži proč od zadev, katerih ne razume. Raje naj bi skrbela za 12,000,000 brezposelnih v Ameriki, pravi nacijsko časopisje. Mrs. Roosevelt pravi, da se! čudi nemškemu časopisju, ker komentira njene izjave. Dosedaj je mislila, da nacijska Nemčija sploh ne vpošteva ženske. V Nemčiji so žene še vedno sužnje moža. In s takimi ljudmi se ona ne bo prepirala. --o- Kanada bo zastražila angleškega kralja Ottawa, Ontario, 8. februarja. Ker se kanadska vlada boji, da bodo irski teroristi, ki sedaj divjajo v Angliji, segli tudi v Kanado, ko se pripeljeta tja angleški kralj in kraljica na obisk, je via da naredila načrte, da temeljito zavaruje kraljevi par tekom obiska. Kralj se bo vozil v jeklenem oklopnem vlaku. Izbrana če ta bivših vojakov poleg znane kanadske policije na konjih bo tvorila kraljevo telesno stražo. Obenem je kanadska vlada odredila, da se zanaprej strogo pazi, kdo prihaja v Kanado, naj si bo iz Zedinjenih držav ali pa iz Evrope. Enako je začelo skrbeti tudi ameriško vlado glede varnosti kralja, ko pride kralj za štiri dni na obisk v Zed. države. Kralj bo gost predsednika Roosevelta. --o- Angleško in francosko zlato za Španijo London, 9. feb. — Zastopniki Francije in Anglije so obljubili gen. Francu obilno finančno pomoč pri obnovitvi Španije, ki je silno trpela radi vojne, ako se gen. Franco zaveže, da Italijanom in Nemcem sploh ne bo dajal nobenih ugodnosti v zameno za pomoč tekom vojne. Računa se, da si gen. Franco bolj želi francosko in angleško prijateljstvo kot vabljive obljube Nemcev in Italijanov. MALI OGLASI Posebnosti za soboto Pri nas dobite lepo mlado pra-setino po 20-22c funt. Najboljše domače suhe klobase 30c ft. Sveža) rebra 16c funt. Domače kislo zelje 6c ft. Najboljše jetrne in krvave klobase 6c vsaka. Lepa in velika zaloga doma soljenega in prekajenega mesa po zelo nizki ceni. Se vljudno priporočam vsem Slovencem in Hrvatom. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. IZREDNE POSEBNOSTI Gold Cross mleko ........ 6c Sladkor, 5 ft.............25c Krompir, najboljši, 10 ft.,19c Rinso, Oxydol, veliki, 2 za.39c Pork chops s konca, ft. ... 13c Sveža rebrca, ft..........15c Govedina za juho, ft......13c Sveže prešičeve noge, ft... 6c Očiščene kokoši, ft.......25c Vse naše cene so sedaj najnižje. Se vljudno priporočamo LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. NAŠE POSEBNOSTI! Pork chops, narezan, ft.______21c Domača mast, 4 ft. kanta.______49c Suhe klobase, 3 ft.__85c Mleto meso, ft_____17c Srca, obisti, jetra, 2 ft-------------29c Suhi Cottage butts, ft._____________24c FRANK SKULY 6313 St. Clair Ave. Prošnja! Prosim dotično osebo, ki je bila v sredo večer na 1131 E. 60th St., in ki je prinesla pismo iz Ljubljane, Jugoslavija, naslovljeno na ime Andrew Zakrajšek, 1094 E. 66th St. ali pa na 1140 E. 69th St., da prinese pismo na naš sedanji naslov na 1131 E. 60th St. Gore j omenjeni naslovi so bili naši stari naslovi. Vem, da je to moje pismo, ki je naslovljeno na eno starih naslovov. Ni nič za to, če je pismo že odprto, samo da ga dobim, pa bom vesel. — Andrew Zakrajšek, 1131 E. 60th St. Naznanjamo da dobite pri nas najboljše klobase, mesene prav suhe in bolj sveže. Riževe in krvave, veliki komadi. Dobite vsak dan. Pošiljamo tudi po pošti. Jako dobra prešičeva drobovina. Viktor in Josephine Kosic 951 East 69th St. Delo dobi , mesarski pomočnik, samo za pomagati ob sobotah. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (35) V PETEK IN SOBOTO Funt vinaric, tri funte kislega zelja, steklenica Heinz mustarda za................25c špeh in salo, ft.....IVzc Sveži vampi, 2 ft.....iŠc Prešičji parklji, ft.. 4c Domača mast, 2 ft. .15c Narezan špeh, pol paketa.............10c Krvave in rajževe klobase, 6 za......25c Samo ena trgovina EMIL KRIŽMAN 6422 St Clair Ave. nasproti S. N. D. SPECIALS Friday and Saturday Gold Cross, Carnation, Lion or Borden's Milk Tall can ............6c Maxwell House Coffee, 1 lb. can ... .26c Swansdown Cake Flour, box.........21c Campbell's Pork and Beans, 3 Tall cans . .20c Fresh Print Butter, lb...............26*/k Fresh Selected Eggs, doz.............19V2C Golden Yellow Bananas, lb. .. .....5c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. Delo dobi dober in izurjen mesar v jako zaposleni okolici. Zglasi naj se na 737 E. 152nd St. Tel. Liberty 9585. (35) Pridna ženska išče delo pri kakih starih ljudeh ali v restavrantu. Ravnokar je došla iz starega kraja. Kdor ima kaj, naj pusti naslov v uradu tega lista (36) Proda se ali da v najem 29 let vpeljana grocerijska trgovina, kjer se prodaja tudi meso. Pri trgovini je stanovanje. V sredini slovenske naselbine. Cena je zelo nizka. Pokličite MUlberry 3754. (Feb. 6.8.10) "^».im.imiuniniimim oje ^ knjige imate v £lavi> he J*®' Kar čudim se, kaj vse litra, V1 mladi Uudje tam on- * C U,°lti! Tale mladi človek t[ t Dd Ve» kako daleč se zvezde %ukL°ddaljene' kaj J'e kralJ 'nkoll ezzar na °Peko Pisa1' še J*0 tehta zrak, ki ga vendar ve D ar videl ni! In ker vse to likav domišlJ'uje, da je bogve- Pameten! tu e vtaknite nos v življenje, fetdesaZUmete' takole približno laj J1 let daleč v življenje, te- m b°dete morebiti> Pa fi parn°rebiti> zvedeli, kaj se prati biti! Kar sedaj veste, tist0 n -.,61ovek' t0 ni nič> to ni tjatij 0°'. v kar znate> Je »e lati * ®e na primer niti stre- J ne znate—t" eSkon * ^tebe ° Prezirljivo je pove-io, kot In tako samozavest-ti , a Je o njihovi resnično-f 10 Prepričan. ! {^treljati le znam —! I etotj' Sem se nasmehnil. "Ali iti C10' kar ste me hoteli vpra- fi T^orVt?,je tisto! SedaJ Pa od" Pami dobro Puško v rota," Vam bom odgovoril. Prej Is-i* . rv. ki • ,moz odložil puškino ffepil J® imel v delu, vstal, bi na 0 k meni, me zavzet gle-'^vzkliknil: 'ikar v roke — ? Vam, sir? hajIlinič na misel ne pride, ni-Sv^j^j ne! Svoje puške dam ftt>itj|., r°ke, ki jih znajo častno ''In • * Ho?2 imam take roke!" sem to st .e J® pogledal, topot St^di. spet sedel, vzel cev "Kl njej pa povedal: I - greenhorn Res uje-Astif8 SVO-io Predrznostjo !" t0 Pozn ?m ga' sa:) sem ga do" f. al> in si prižgal cigare- "ioterv, • % m je bilo kake četrt ure S. nama. Dalje pa ni vzdr-.\ni] . 10 Prof cev> Posedal skozi '\'re(je! uči in dejal kakor mi- *'%e'Jati je namreč teže ko W.Pazovati ali pa Nebuka-v° opeko brati. Ste ra- Ali 8t H0v v°bče Že kedaj imeli Vdelal" vaj!'; Hw!°> je temu. In še po-J jo imel." Pomerili?" V^eli?.. * iua» ,> ip % >J,e sPustil cev na kolena L()a dal- Ni ?d'eli> seveda ste zadeli V ^Vei" « Al1 bi mi res radi : Ve2li?>> no^em natvesti, sir! It Se vraeu, sir! človek lo^iča' pri Čem da je z vami! Sem, da ustrelite mi-S vif,če bi bil tudi dvajset In v in Petdeset laktov tt%ni^ndar mi s takim pre-U^te 'n resnim obrazom vSe da znate streljati —! iS « ,6k ne jezil! W ki mi dajete k 'tak ,mete! Takle green- A ^j^ožerec, pa bi znal jj.Hijj ; Je celo po turških, kH tJ.K drugih neumnih »TN J ' Pa bi naj bil še tKiVt streljanje —! Vzemi- VJN T?1* tis« stari gun — ',hotel'. ZebUa pa nastavite, %%aikP°meriti! Medveda-^ Jboljša puška> k. gem V'il ,wkah imel." ' suel puško in.po- Je planil na noge. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE IZ 90M0VSNE —Smrt v snegu. Prebivalce planinske naselbine pod Ble-gašern je za božič in novo leto žalostno presenetila nesreča, ki je zahtevala življenje Franceta Mohoriča, starega 44 let. Usodnega dne, 20. decembra dopoldne se je pokojni Moho-rič mudil pri neki precej oddaljeni hiši po opravkih. Na povratku proti domu se je u-stavil pri znancih, kjer je potožil, da se. ne počuti dobro. Tu so mu ponudili za okrepči-lo požirek žganja, a ga je odklonil. Nato se je podal na pot, potem pa ga ni videl nihče več. Še isti dan, ko so ga pogrešili, so ga znanci in sorodniki iskali po vsej bližnji okolici. Tudi naslednje dni, ko je bilo med svojci in domačini že 'Splošno utrjeno prepričanje, da še je zgodila smrtna nesrečd, so močne skupine domačinov požrtvovalno iskale njegovo truplo. • Toda zaradi resne nevarnosti snežnih plazov na strmem terenu so morali iskanje prekiniti. V nedeljo 15. januarja', ko se je snežna. plast po dežju močno znižala, so se domačini znova podali na reševalno delo — to pot uspešno. Našli so ga v mali globeli kakih 15 m pod stezo, po kateri je pokojni Moho-rič hodil. Očitno je, da je na poti nenadoma omedlel, se zvalil po bregu v globel, kjer je nezavesten obležal in ker je prav tedaj močno snežilo, zmrznil in umrl pod snežno odejo. —V frančiškanskem samostanu v Kamniku je 18. januarja, po dolgi bolezni'mirno v Gospodu za'spal p. Matej Vidmar, samostanski vikar. Pokojni se rddil 27. septembra' 1870'v'Setaiča, v mašnika je bil posteč(Jn 26< imaja 1893. služboval je pO' raznih, slovenskih1 frančiškanskih' samostanih. Bil WČftrat gvardian, definitdr1 provincije in voditelj lil', rfeda. ! Dolgo ' časa je ,bil tudi1 magister novincev, kate-het in brganist. Bil' je vzoren redovnik in priljubljen spovednik. Mnogo je 'pomagal tudi v dušnem paštirstvu po raznih župnijah. Zadnje čase je bil na uršulimskih šolah; v Mekinjah in spovednik tamkajšnjih uršulink ter usmiljenih sester v Kamniku. —Grozna nesreča v Leskov-cu pri Krškem. Prvič po praznikih je zapela sirena na žagi pod Leskovcem pri Krškem v pondeljek 16. januarja. In že prvi dan novoletne sezone je zahtevala človeško življenje. Žrtev te strahovite nesreče je postal mladoletni Marolt Fr. iz Leskovca. Kot sin ubožnih staršev si je moral poiskati delo in našel je pri njem svojo smrt. S kolesa se je snelo jermenje; Mafrolt Franc je sel v spodnje • prostore, da hibo popravi, a že ga jermenje zgrabi z!a suknjič, da je bil v hipu pod 'kolesom, ki mu je odtrgalo eno nogo pod kolenom ter mu posnelo kožo po, roki in trupu/ Odpeljali so nesrečno žrtev v bližnjo bolnišnico, a je kmalu po nesreči ugasnilo v telesu mlado življenje. Ta nesrečna usoda mladega delavca je vzbudila v vseh, ki so ga poznali, globoko sočutje. Usmiljenja vredni so pa tudi ubogi starši, ki jim je bil sin že v oporo in gmotno pomoč. —Na. Petkovcu je umrla po-sestnica Frančiška Lukan, dobra krščanska mati in gospodinja, sestra gospoda dekana Janeza Hladnika iz Št. Vida pri Stični. —V Brestu je umrl Ivah Švi-gelj, posestnik. PERRY WINE HOUSE 7205 Wade Park A'i ENdicott 9276 POSEBNO ZNIŽANE CENE j VINU VSAKO SOBOTO V zalogi imamo 22 vrst kai'1^ skega vina 20% TUDI MOČNO PIVO * 6 STEKLENIC 49^ v Fridite In oglejte si našo ^ ]\' ter naše izjemne cene. 7205 Wade Park A1 * 4934 Payne Ave ^ 2115 E. 4thJfr|Y ................. J Cimperman Coal & 1261 Marquette Av« ^ IIEnderson 3113 ]n DOBER PREMOG .i" >0 TOČNA POSTREŽBA ,> ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. G016 St. Clair Av«. Telefon: ENdicott 311 UŠESNE, NOSNE IN BOLEZNI V GRLU USPEŠNO ZDRAVI DR. WARGA, D. M. 15G03 Waterloo Road Kmetovo poslopje. KEnmore 0067 1REBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVIC« a.m. * pola! »Uri. Poilliu. tudi p. paitl. Man del Dni Co. 10702 totUrle* IM. tUTfl.*«, Se priporočamo f. J. ctap?" J. J. FrericW SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. cvetličar 6102 st. clair a1 HEnderson 1126 VABILO NA PLESNO VESELICO ki jo priredi društvo Kristusa Kralja št. 226 K. S. K. J V SOBOTO 11. FEBRUARJA V SND NA ST. CLAIR AVE. Godba: Louis Trebar orkester—Začetek ob osmih zve Vstopnina 35^ Vas vljudno vabi—odbor. "V ▼ ES dan racu zaslužek drugih lju^ , morda mislite, da n,s sel, ko denem svoji*1 s $5.00 na teden n8 ... LASTEN račun pr» p for Savings!" VLOGE vjtej posojilnic '^CGS^n. »o zavarovane do uii i» \S>\ 95000 po Federal FL::1:::'::t\ saTin** & Loan lrll?HIIfl<>l.*ll Insurance Corpo-WtTxZZiration, Wa*hlng-. ton, D. C. Sprejemamo osebne ln drufit- vene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6336 St. Olftlr Av«. EBnd. 6670 OBLAK FURNITURE trgovina s pohištvom pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 st. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Skrivnosti ruskega carslega dvora ROMAN Obedoval je z Dreponovom i in nekaterimi drugimi študen- j ti pri neki vdovi. Ko so bili zopet nekoč zbrani, pozove i svoje tovariše bližje k sebi ter i jim zašepeče: ] —Prijatelji, ne morem da- ; lje skrivati svoje skrivnosti in zato vam bom priznal, ker vam < zaupam. Jaz sem napisal ono < pesem. i —Kardov — ali je mogoče? Častitamo ti! Nismo mislili da ] si pesnik. Pred teboj je velika ( bodočnpst', ker bodo tvoji ver- i zi dvignili ruski narod. Vsi so mu podali roko, samo Dreponov je gledal Kardova ( s široko odprtimi očmi — začudeno, a obenem tudi prezirljivo. Videlo se je, da se bori s seboj, ali bi govoril ali ne. Ko so končali z obedom in je Kardov že šel k vratom, zakliče naenkrat Dreponov: — Prijatelji, počakajte trenutek ! Vsi obstojijo in ga začudeno pogledajo. Kardov se porogljivo nasmehe, ker je vedel, da mu je žrtev padla v zanjko. —Kardov nam je pravkar rekel, da je on sestavil pesem. Kaj ne, Kardov? —Da, prijatelj! — reče Kardov sladko. . —Na to moram odgovoriti, — nadaljuje Drepenov, — da je to podla laž! Študenti se preplašijo. Zdelo se jim je, da je dvoboj neizbežen. Samo Kardov je ostal popolnoma miren. ' I —Zakaj laž, prijatelj Drepenov? — reče on; — Ali hor češ povedati v koliko sem lagal. —Jaz sem zložil pesmico!— vzklikne Dreponov, — četudi mi ne bi nihče verjel. —Jaz ne verjamem! — reče Kardov. —Potem ti bom pokazal svoj rokopis. —To ti ne bo mogoče! — se nasmeje Kardov, — ker sem jaz sestavil pesem, a rokopis se nahaja na mojem stanovanju. —Ali je mogoče, da ta človek tako nesramno laže? — Toda, vi vsi, prijatelji, ste priče in'jaz vas prosim, da se v eni uri tukaj zberete, pa bomo potem videli, kdo izmed naju je lagal. —Pristajam! — odvrne Kardov hitro. — V eni uri bomo zopet tukaj. Ko so se študenti zopet zbrali, so že čakali špijoni tajne policije skriti in čakali na svojo žrtev. —Evo, prijatelji, tukaj je moja pesem, — to je moj rokopis, a Kardov je nesramen lažnjivec. Čim je to izgorovil, skočijo rtedarji iz svojega skrivališča ter ga podrejo na tla. Ostali študenti pobegnejo, toda tudi mnogi izmed njih so bili aretirani. Kardovova lopovščina se je posrečila. Dobil je ne samo nagrado tristo rubljev, temveč je tudi opozoril nase policijskega ravnatelja. Postal je tajni agent, a pozneje je popolnoma vstopil v policijsko službo. Svojo sijajno karijero napravil edino radi svoje spret nosti in zvijačnosti, a pomagala mu je tudi njegova brezobzirna odločnost. Dvigal se je od časti do časti, dokler ni konečno postal vsemogočni policijski ravnatelj in carjev ljubljenec. Za svojo rodbino se ni nikdar brigal. Še več, uničil je celo svojo mater, ki so jo pregnali v Sibirijo, kjer je umrla. Kardov je bil sedaj na kon-j cu svoje moči. Čutil je, da je izgubljal 'svojo zavest, toda v zadnjem trenutku zasliši glasove v svoji bližini. —Ljudje — ljudje prihajajo. • . Ta misel ga je oživela. Bili so v resnici človeški glasovi. Toda ti ljudje so bili morda najnesrečnejši na svetu. Približeval se je sprevod sibirskih kaznjencev, v katerem se je nahajal tudi stari Knud-son. Šel je tik mimo Kardova. Slišal je kako rožljajo verige, slišal je poveljnikove besede, toda ni se mogel niti mak-niti. Z zadnjo silo se je trudil, da iztisne z jezikom robec iz ust, toda to se mu ni posreči-lo. U'stniee so mu bile zmrznjene. • , Sprevod < je še], hitr,o; mimo,, a sedaj se približa, .^udšofi,^ki je šel.ikot zadryi,;. ,0 Stopal je molče s sVojim tb-varišem, s katerim so ga oko-vali, a ko se j« nahajal v bližini nesrečnega policijskega ravnatelja, zasliši naenkrat tiho stokanje. Knudson obstane. —Stoj!.■--. reče svoj emu. tovarišu. Ta je isto tako slišal vzdihovanje, toda on odvrne neusmiljeno : —Kaj me briga, ako tukaj nekdo stoče? Kdo vprašuje za nas? Naj leži, kdor hoče, — poj diva dalje! —Ne! — ostala bova! -r- vzklikne Knudson. Sedaj zaslišita ponovno vzdihovanje. —Tukaj je človek v nevarnosti! — vzklikne Knudson glasno, da ga je moral slišati tudi poveljnik na čelu povor-ke. Ta se jezno obrne. —Kkj je? —<- vpraša častnik in ukaže, naj povorka obstane. Kaznjenci so zelo radi obstali, da se malo odpočijejo. —Tu je neki človek v nevarnosti! — ponovi Knudson. — Gospod Častnik, prosim vas na, par besed. Častnik stopi bližje. —Upam, da ni laž! — odgovori častnik. —Rekel sem resnico — reče Knudson prezirljivo. — Ko ste vi, cenjeni gospod, še skrivali za krilom svoje matere,— sem se boril jaz že kot častnik za svojo domovino. Vsakega drugega bi dal častnik za te besede bičati. Vgrizne se v ustnice. —Rekli ste, da je neki človek v nevarnosti! Kaj mislite s tem? —Slišal sem v svoji neposredni bližini stokanje. —Preiskali borno okolico. Častnik ukaže svojim vojakom, ki so nosili baklje, naj pridejo bližje. —Razsvetlite nam pot! Preiskali bomo okolico! ..... Y Ear minutah so našli Kar- ' , i dova, ki je ležal v snegu. Oni ga osvobodijo njegovih vezi, a nato ga dvignejo. Toda ta se ni mogel držati J na nogah temveč omahne brez ( zavesti v naročje nekega vojaka. Častnik je videl takoj po j Kardovovi uniformi, da je to neki višji uradnik ter ukaže, da prinesejo odeje, a sam mu kane par kapljic žganja v usta.; Trajalo je dolgo časa, pre-j dno se je Kardov nekoliko o-pomogel. —Milost! — zastoče on. — Ne vržite me zopet v ogenj! —Zberite se, gospod! — reče častnik. — Zberite se, sedaj ste rešeni. —Rešen? — za jeclja Kardov. — Ne spominjam se, toda ne— sedaj, mi je vse jasno — sedaj sem rešen, rešen. —Ali vam je že topleje? —rDa — dajte mi še piti. Častnilf mu., izroči stekleni; co inr Kardov začne poželjivo piti., —Kako ste prišli v ta položaj, gospod? — ga vpraša častnik. Našli smo vas zvezanega. Kdo ste, ako smem vprašati? —Jaz sem Ivan Kardov, ravnatelj petrogradske policije in nagradil bom onega, ki me je rešil. Mladi častnik se prikloni — njega je zadela sreča, da je storil uslugo vsemogočnemu Kardovu. Toda ni bil tako podel, da bi zatajil, da ga je Knudson opozoril na vzdihovanje. —Svoje življenje zahvalju-| jem torej sibirskemu kaznjen-' cut — vpraša Kardov zamiš-ljeno. 1' ; --Prav za prav 'samo rijemu! Zakaj ako ne bi on slišal vašega Vzdihovanja, bi šli ipimo . ias^ 'V o j 1 Kardov se zgrozi. (Sedaj je šele spoznal vso nevarnost, v . kateri se je —-Videti ho£em kaznjenca,— . ukaže on, ^ zapov.ejte; da ga i privedejo! _Na tikiaz', gospod policij-! ski ravnatelj! Mladi Častnik se oddalji in " ukaže, da odstranijo skupno verigo, ki je vezala Knudsona in njegovega tovariša. —Pojdite z menoj! — ukaže on, a ko ga je Knudson začu-' deno pogledal, doda častnik: 1 —Imeli ste srečo, da ste s svojo pozornostjo rešili življenje ugledni osebi. Morda vam - on pomaga in vam olajša vaše bivanje v Sibiriji. —Ne upam ničesar in ne želim ničesar! — odvrne Knud- - son. i —Vseeno pojdite z menoj! i Rešeni mi je ukazal, da vas - privedem. Okrog verande so stali vojaki z bakljami, tako da je Kai*-c dov lahko videl svojo okolico. Pričakoval je onega, ki g£j je rešil,; , Ni bilo dvoma, da je morali biti temu človeku hvaležen ii) - četudi ni bil prijatelj velike hvale, — vendar ga je ta do- i godek omehčal. Bil je pripravljen, da tega človeka velikodušno nagradi. Morda je bil to kak ubožec, ki ga bo brez nadaljnega lah- - ko črtal z liste prognancev in 3 ga vrnil v Petrograd. Tako je razmišljal Kardov, - ko se je častnik približal s c prognancem. —Dvignite baklje, da vidim - svojega rešitelja! Pridi bližje, človek! Ko je Knudson zaslišal ta - glas, se je zdrznil. 3 Ali je mogoče? Ali se je usoda, ali se je slučaj tako - kruto poigral z njim, — ali je rešil svojega smrtnega sovražnika? On pohiti naprej, v kolikor j so mu dopuščali ukovi, da se prepriča, ali moti, toda že v - prihodnjem trenutku sta se oba opazovala. t (Dalje prihodnjič) 1 Ignac Slapnik, ^ ZABAVA IN PLES skupriih društev fare sv. Vida v nedeljo 12. februarja - v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. - Vstopnina 35c Pričetek zabave ob 4:00 popoldne - Ples ob 8:00 -- Trebar orkestra