Leto
V Celju, dne 16. junija 1910.
St. 24.
; k naj a v«ak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vie počil jat ve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati aa naalov : „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poltnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta šiev. 3.
„Narodni List" Btane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 «in.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: „Narodni List" v Celju.
Volilno gibanj e.
Državnozborski volilci okrajev Gornjigrad, Šoštanj, slovenjgradec, Marenberk in Arvež! Dne 4. julija poj-déte na volišče, da izberete naslednika Vašemu kmečkemu posi. Y. Ježovnilpi. Kandidat kmečkega ljudstva je.
Ivan Kac
veleposestnik in župan v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Delajte za zmago svojega kmet-skega tovariša! Ysakdo stori svojo dolžnost!
Kmečki volilni odbor.
Nedeljski shodi.
Poročilo o nedeljskih shodih, ki so se vršili povsod mirno in vspešno ter še razna druga znamenja kažejo, da so upi za zmago narodno-naprednega kandidata Kaca od dne do dne boljši. Kmetje se gibljejo vsepovsod in delajo za izvolitev svojega stanov, skega tovariša, kmeta domačina Ivana Kaca. In to navzlic ogromnemu pritisku iz farovžev in celo od klerikalnih županstev. Kdor ni slišal, videl in občutil, kako dela duhovništvo baš v teh okrajih za mariborskega profesorja Verstovška, ta bi mislil, da se mu pripovedujejo zgodbice iz devete dežele; kajti nemogoče bi si bilo misliti, da je takih nasilstev in krivic zmožen kak človek sploh, kamoli še kristjan. Po spovednicah hujskajo žene in dekleta, s prižnice gromijo nad kmete in jim grozijo, da ne bodo pokopani v blagoslovljeni zemlji, ako volijo Kaca. Izrabljajo se vsa narodova verska čustva, vse tisočletne tradicije za zmago človeka, ki je bil še včeraj svobo-domislec in je imel za duhovništvo ter njegove pristaše le najpodlejše psovke. Pritiska se na krčmarje in trgovce ter se jim grozi z bojkotom; kujonira se učiteljstvo — katero je celo v največ krajih popolnoma pasivno v volilni borbi. Ali ni smešno in žalostno, ako se govori v takih razmerah o »ljudski volji« in enaki volilni pravici? Ali vendar — navzlic vsemu temu raste razpoloženje za Kaca, zdi se nam, da je prišel zopet trenutek, ko se bode ljudstvo zbudilo in postavilo vbran svojim duhovnim komandantom in izkoriščevalcem. Glas, da je treba sedaj voliti odličnega in izobraženega domačina, kmeta, gre od ust do ust: pogum stopa v srca in v volilni boj gredo zopet oni, ki so že obupali nad tako hitro zmago proti nasilnemu klerikalizmu. Sedaj bodi naše geslo: naprej do zmage!
*
V Št. Ilju pri Mislinji se je vršil shod v Splihalo-vi gostilni. Na shodu je bilo takoj spočetka nad 100 ljudi, a to število se je skoraj podvojilo, ko je minil Verstovškov shod v Krušičevi gostilni. G. prof. Verstovšek je bil baje zelo nervozen; poslušalci so glasno izražali svoje dvome nad lepimi obljubami g. profesorja. S tem, kar so slišali na našem shodu, so bili očividno bolj zadovoljni. Konstatirati moramo tudi, da se je našega shoda udeležilo mnogo delavstva. Predsedoval je veleposestnik in lesotržec g. Konrad I r š i č iz Št. Lenarta. G. urednik L e š n i č a r iz Celja je poljudno in z mnogoštevilnimi vzgledi pojasnjeval klerikalno »delovanje za ljudstvo« na Dunaju; govoril je o novih davkih, draginjskemu vprašanju, starostnem zavarovanju, nagodbi z Ogersko, o naši carinski politiki ter konečno razlagal Kacov program. Govornikova izvajanja so izzvala burno pritrjevanje. G. urednik S p i n d 1 e r iz Celja je razlagal veliko lumparijo, katero uganjajo klerikalci z geslom »vera je v nevarnosti« in objednem obrazložil stališče, katerega zavzemamo naprednjaki napram duhovništvu. G. Jakob Vrečko iz Slovenjgradca je opisal Kacovo delovanje v domači občini in ga priporočal za izvolitev kot domačina in moža poštenjaka, do katerega ima vse zaupanje. V istem smislu
je govoril tudi g. I r š i č. Veliko smeha je vzbudil jako drastičen opis Zebotovega mučeništva; ubogi mučenik, na katerega mučeništvo nikdo ne veruje! Neki kmečki fant je glasno izrazil svoje mnenje, da bi pravzaprav Zebot, če bi bil v resnici napaden in bil »fant od fare«, ne smel takoj zbežati v gozd kot zajec! Shod je bil v najboljšem razpoloženju s klici: Živijo kmet Kac! zaključen. Opomniti moramo, da sc ga je udeležilo nekaj vrlih naših somišljenikov kmetov, ki so došli daleč s hribov, da čujejo kaj o Kacovi
kandidaturi. Tem gre posebno priznanje!
«
V Št. Vidu nad Valdekom se je vršil 12. t. m. sploh prvi politični shod. Ker ni gostilne, se je zborovalo pri pos. Brezovniku. Zbralo se je nad 40 samih mož volilcev; predsedoval je župan g. M r a k. Govorila sta urednika gg. Lešničar in S p i n d -1 e r. Razpoloženje in navdušenje za Kaca je tudi v tej visoko, a krasno ležeči občini kar najboljše. Shod tudi v živem spominu ponesrečeni shod v Šmiklavžu, obljubili, da nikakor nočejo zaostati za drugimi kmeti v boju za kmečkega kandidata Kaca!
*
Kmečki kandidat Ivan Kac.
V Šmiklavžu pri Slovenjgradcu so se ohranili še kaj živi spomini na volilno borbo iz 1. 1907. Saj je še splošno znano, kako je župnik Pečnik nekega kmeta udaril s ključem tako, da je močno krvavel; saj je^še tudi v živem spominu ponesrečeni shod v Šmiklavžu, kjer je moral profesor Robič zbežati, župnik Pečnik pa je z odprtim nožem grozil zborovalcem, ki so hoteli na Robičev shod! V Legnarjevi gostilni (po dom. pri Bučinjaku) se je zbralo 12. t. m. popoldne mnogo domačih posestnikov, uglednih mož, kateri so živahno pritrjevali govornikoma, uredn. gg. S p i n d-lerju in Lešničarju in obljubili, da se bodo z vsemi močmi potegovali za njega. Predsedoval je kmet domačin P e č o v n i k. Koncem shoda je do-šlo do malega nastopa, ker se je nekaj ujedaval neki
iantič, katerega je poslal župnik na shod vohunit.
*
V	Slovenjemgradcu se je vršil ob sicer nekoliko neugodnem času v „Narodnem domu" shod ob lepi udeležbi. Govorila sta dr. Karlovšek in Jakob Vrečko ob splošnem navdušenju. Nekateri klerikalci so se nekaj časa vsajali, a se je hitro napravil red. S tem večjim navdušenjem so se
zborovalci zavzeli za kmečkega kandidata Kaca.
*
V	Podgorju se je vršil ob lepi udeležbi naj-odličnejših mož shod pri Roginu. Predsedoval je g. Verdnik-Kralj, govoril je med splošnim odobravanjem dež. poslanec dr. Kukovec. Kandidatura kmeta Kaca se je navdušenjem vzela na znanje.
Shod v Turiški vasi pri Košutniku je bil sijajen. Zbrali so se najodličnejši možje cele okolice. Ob velikem odobravanju so govorili za Kacovo kandidaturo dež. posi. dr. Kukovec, dr. Karlovšek, Jakob Vrečko in Verdnik ■ Kralj, ki je obenem shodu predsedoval. Kandidatura Kacova se
je z velikim navdušenjem sprejela.
*
V	Golavibuki je bU lep shod. Predsedoval je g. Košutnik iz Turiške vasi, govorili so dr. Kukovec, dr. Karlovšek in Verdnik-Kralj. Vladalo je veliko navdušenje za kmečkega kandidata in so možje obljubili z vsemi silami delati za njegovo izvolitev.
*
V	celem slovenjgraškem okraju je med naprednim kmečkim ljudstvom najboljše razpoloženje za izvojevanje zmage kmečkega kandidata Kaca Naj bi to navdušenje ostalo nepremagljivo bodoče tedne, naj bi se izlilo v intenzivno podrobno agitacij sko delo r— in uspeh ne more izostati! Naprej
do zmage — kakor ob času boja za Ježovnika!
*
Volilni shodi v gornjegrajskem okraju, ki so se vršili 12. tm. in v soboto, so se obnesli zelo dobro. V vseh krajih se je pokazalo n?jboljše razpploženje za kmečkega kandidata, tako, da je njegova zmaga zagotovljena, če stori vsak napredni kmet svojo dolžnost na dan volitve.
*
Gornjigrad. V soboto zvečer se je vršil shod volilcev v Mikuševi gostilni v Gornjemgradu. — G. notar Drukar je otvoril shod, na kar se je izvolil za predsednika g. J. trajne, za zapisnikarja pa g. Šijanec. G. dr. Koderman je govoril o položaju v državnem zboru in utemeljil potrebo napredne kandidature. — Dr. Kalan se je pečal z osebama obeh kandidatov in je osvetlil velikanski razloček med poštenim, značajnim slovenskim kmetom Ivanom Kacom ter bivšim liberalcem prof. Vrstovškom. Nato je še dr. Koderman zavrnil očitanja klerikalnega časopisja o zvezi narodne stranke s štajercijanci. Na predlog g. dr. Konečnika se je kanaidatura Ivana Kaca soglasno sprejela. Ko se je zborovalcem še naznanilo, da se bo mudil naš kandidat prihodnji dan v Gornjemgradu in bo imel vsakdo priliko, se osebno seznaniti ž njim, je zaključil predsednik shod.
*
Novaštifta. Volilni shod v Novištifti bi se imel vršiti včeraj dopoldne v Golobovi gostilni. Prizadevanju župnika Fermeta se je posrečilo, da je g. Golob prostore za shod odpovedal. To pa seveda shoda ni preprečilo, in župnikova spletka je našemu shodu le koristila, kajti volilni shod se je vršil ob napovedanem času v Semovi gostilni ob nepričakovano lepi udeležbi. Obe gostilniški sobi sta bili polni zborovalcev, kateri so stali tudi še med vrati in v veži. Po kratkih uvodnih besedah je dr. Kalan naslikal klerikalno agitacijo in dosedajno delovanje klerikalnih »ljudskih« zastopnikov. Zlasti je zanimalo kmetske volilce miljonsko posojilo ljubljanskemu škofu in njegovi davčni odpisi. Ravnotako so z ogorčenjem obsodili klerikalne spletke, katere so ubile pre-potrebno pašno zadrugo, samo zato ker so jo ustanovili napredni možje. Govornik je potem primerjal oba kandidata in naposled priporočal kandidaturo kmeta Ivana Kaca. — Dr. Koderman je povdarjal da narodna stranka kandidata ne
vsiljuje, ampak da le hoče, da volijo kmetje po svoji glavi, ne 'pa po duhovniški komandi. Povedal je, kake važne naloge čakajo slovenske poslance, v državnem zboru in povdarjal potrebo, da je slovenski poslanec mož, ki ne menja prepričanja, kakor se sleče suknja, in ki ni na prodaj za polno skledo. Nadučitelj g. Kelc je govoril o domačih razmerah, zlasti o potrebi izboljšanja planinskih pašnikov ter priporočal kandidata, ki je sam kmet. Domačin g. Matjaž je v kratkih besedah priporočal kandidaturo kmeta Ivana Kaca, katera se je nato soglasno sprejela.
* I
V Bočni se je zbralo ob 3. uri popoldan nad 150 zborovalcev, samih volilcev iz Bočne, in sosednih krajev, v Ferženovi gostilni. G. Feržen je bil tako prijazen, da je dal na razpolago svojo vèliko dvorano v prvem nadstropju. G. Ručigaj, kije otvoril shod, je bil izvoljen za predsednika, g. nadučitelj Bizjak pa za zapisnikarja. G. predsednik je po jedrnatih uvodnih besedah podal besedo kandidatu Ivanu Kacu, kateri se je predstavil volilcem kot njihov stanovski tovariš, kateri hoče v slučaju izvolitve delati z vsemi močmi za kmetski stan. Ko se je poleglo viharno odobravanje, ki je sledilo besedam g. Kaca, je povzel besedo dr. Kalan. ki je razložil, kako je tolmačiti geslo: kmet naj kmeta voli, in razloček med kmeti, katere kandidira narodna stranka in med kmeti; ki so bili izvoljeni iz kmečke zveze ter kazal na posledice takih izvolitev. Klerikalni voditelji delajo kar sami hočejo in kmečki poslanci jim slepo prikimujejo. Opozarjal tudi na lažnjiva agita-cijska sredstva klerikalcev, ki so pred 3 leti grozili kmetom, da bodo v slučaju Ježovnikove izvolitve cerkve spremenjene v hleve in duhovniki izgnani. Poživljal je kmete, da naj sami odločajo, da naj po možnosti sami vidijo in poslušajo profesorja Verstovšeka in naj potem primerjajo oba kandidata in dajo svoje glasove tistemu, o katerem so prepričani, da je boljši.
Gosp. Ivan Verdnik iz Otiškega vrha pri Slovenjemgradcu je z navdušenimi besedami kmete poživljal k samopomoči, naglašai, da ima vsak stan v državnem zboru svoje zastopnike, samo kmetje bi morali biti zastopani po profesorju, opozarjal na to, da je v državnem zboru 51 duhovnikov, akoravno je v vsaki fari samo 1 župnik. Kmetje, ki tvorijo najmnogobrojnejši del prebivalstva, pa imajo samo 110 poslancev. Svaril je kmete, da naj se ne dajo premotiti od klerikalcev, katerim je vera samo agitacijsko sredstvo in jim priporočal g. Kaca, ki je v celem okraju spoštovan in ugleden, uzoren gospodar.
Dr. Koderman je primerjal osebi obeh kandidatov, slikal, da se na Vrstovšeka, o katerem je bivši »Sokol« Hans Woschnag sam rekel, da je njegov dober znanec, ne moremo zanesti, ker je že enkrat prelevil svoje prepričanje ter postal iz bivšega Koroščevega strupenega nasprotnika njegov tovariš; naglašai je, kako so svoj čas klerikalni vodjé s svojo nesrečno politiko mnogo
Slovencev odbili in zakrivili, da so jih premeteni Nemci vjeli v zanjke Štajerci janstva, zavračal je sumničenje, da ima Narodna stranka kako zvezo s štajercijanci in pozval volilce, naj si po lastnem prevdarku izvolijo moža, ki bode njihovega poštenja vreden.
Spregovoril je tudi dr. Lipoid, ki je pojasnjeval z ozirotn na kandidaturo g. Kaca razna aktualna politična in druga vprašanja.
Za njim je pojasnjeval gospod Franc Pahernik klerikalna lažnjiva agitacijska sredstva, zlasti na slučaju znanega Žebota. Gospod Zidarn iz Šmartna ob Dreti je priporočal kot domačin kandidaturo vrlega gospodarja Kaca. Ko je še govoril gospod Verdnik, je gospod Ručigaj po daljšem izvajanju dal kandidaturo gospoda Kaca na glasovanje. Z viharnim navdušenjem je bila ta kandidatura soglasna sprejeta. Po končnih besedah gospoda
Kaca je gospod Ručigaj zaključil ta lepi shod.
*
■)§hoda v Mozirju se je udeležilo okrog 50 volilcev iz trga in okolice. Predsedoval je gospod Alojz Gpričar iz Libije. Govorili so gg : dr. Lipoid iz Celja, kandidat Ivan Kac, Ivan Verdnik iz Otiškega yrha, Franc Pahernik iz Vuhreda in Ivan Lipoid iz Mozirja. Kandidatura Ivana Kaca se je z navdušenjem sprejela. Na shodu je vladalo najlepše razpoloženje, shod je napravil prav dober vtis in vzbudil mnogo zanimanja. Shoda sta se udeležila tudi neki Lekše in Štrucelj. Lekše je klerikalce zagovarjal in v glavnem povedal, da je tudi nekaj poštenih ljudi v njihovi stranki. Vzamemo na znanje in smo tako lojalni, da celo verujemo, da je mnogo poštenih kmetov dobila K. Z. na svoje limanice. Strucelj je hotel med glasovanjem govoriti in ko ga je g. predsednik spomnil, da nima sedaj besede, da naj se po glasovanju oglasi, je odšel, češ, ne pustijo me govoriti. Možu' Je bil pač ta cen izgovor prav po volji, ognil se je blamaži, ki jo je doživel Lekše s svojimi ugovori. Odgovor Ivana Verdnika na Lekšetova izvajanja je vzbudil neizmerno navdušenje.
*
Shodu v Kokarjih je predsedoval g. Franc Cajner iz Pustega polja, zborovanja se ie udeležilo okrog 30 volilcev. Govorili so gg. Ivan Kac, nadučitelj Knaflič in dr. Lipoid. Kandidatura Kacova se je z navdušenjem sprejela. Tudi na ta shod je pripeljal Lekše iz Mozirja dva ali tri svoje pristaše, M so skušali zborovanje motiti, vendar se jim to hi nikakor posrečilo. V medsebojnem, prijateljskem pogovoru se je marsikaj nejasnega še pojasnilo. Tudi v Kokarjih je razpoloženje za Kaca zelo ugodno, žal, da so skoro vsi naši pristaši na splavih in jih je le malo doma.
Dr. Verstovšek mora zmagati! Spočetka so se klerikalci širokoustili, da ima dr. Verstovšek Ježov-nikov mandat že v žepu. 13. tm. pa piše »Straža«, da j dr. Verstovšek — mora zmagati; to se pravi, da kle-I rikalci hudo čutijo pritisk ljudskega mnenja, ki je za ' izobraženega kmeta — domačina Kaca in pozivajo
LISTEK.
Smrdokavka.
(V marijonetnem gledališča v Mozirja.)
II. Prizor.
Nastopijo vse osebe iz prvega prizora, nadalje Turek ia Puličinel. Zastor se dvigne: Turek in Hanzel po pogovoru.
Turek: „Ali si bral v časopisih, da je sultan Abdul Hamid odstavljen?"
Hanzel (premišljajoč): Sultan, sultan, ali ni to pes ?
Turek (prestrašen): „Ko bi Ti v naši državi živel, stala bi Te ta beseda glavo. Kaj misliš, sultan — cesar, pa pes. —
Rudi se prikaže: „Ti misliš morebiti na psa gor-njegrajskega šinterja."
Šepetalec Lukimandril pridrvi: „Ali tiho, gospod sodni mož so rekli, da se ne sme o pseh govoriti, ker je steklina med njimi, kontumac pa še ni uveden. — =
Puličinel nastopi, v roki držeč „Narodni Dnevnik."
Vsi enoglasno: „Kaj pa je novega?"
Puličinel, se lomi od smeha: „Copate srornjegraj-skih menihov so sežgali."
Hanzel (bere, potem vpraša začudeno): „Kdo pa pa je ta G. ?"
Puličinel, porogljivo: To je „Menschenfresser". —
Vsi v smeh: „Ha, ha, ha!" Ljudožrc! Ta pa je dobra! Saj nismo v osrednji Afriki med Ho-tentoti, Culnkafri itd. —
Puličinel, zvito: „Pa med drugimi — Kafri." —
Nadaljuje: „Ali poznate Konečnika in Šijanca, sta baje tata?"
Rudi, prebrisano: „To je vendar gola ironija."
Hanzl: „Kaj pa je to ironija?"
Vasti se vmeša: „Stvar je taka: to se pravi enemu popra v oči natrositi."
Puličinel, zafrkljivo proti Hanzlu: „Kaj pa je ta, kateri drugemu čast krade?"
Hanzl, resno: „Tat!"
Puličinel, satirično: „Primi se za nos!" Izgine hipoma in zastor pade.
III. Prizor.
Nastopita še Lek-Šlek in Fips Persmoda.
Basti, važno: „Pravil je neki iz Amerike vračajoči se ptujec, da je, mudeč se v Hamburgu, po-setil tudi svetovnoslavno menažerijo Hagen-beck-a."
Hanzl: „Tam pa je moral videti mnogo lepih zverin ?
Basti, pritrjajoč: „Da, da, rekel je, da mu je posebno ugajal opični paviljon. Tu je videl orangutanga, mandrila, bradatega gozdnega hudiča, šimpanzeka, kapucinko opico in druge mirkuce."
Rudi, poskočno: „Šimpanžček, ta je pa moj! To je urna opička, bolj kot prvi Zobierjev ko mi jI" —
Basti, samozavestno: „Gorila ali orangutang sta največja ofa, še večja kot jaz."
Ostali se spogledajo in skrivoma namuzajo. —
Hanzl. „Kak pa je mandril?"
Basti, podučljivo: „Tam kjer mi navadno sedimo, je l^po pisan."
Hanzl: „Kak pa je gozdni hudič?"
Basti, osorno: „Tvoj kouterfej je!„
I sedaj farovže ter jim zapovedujejo, da mora nekda-I nji svobodomislec in »liberalec« Verstovšek zmagati. Klerikalci so že nervozni — kar je potrdilo včerajšnjih naših izvajanj, da je v okraju razpoloženje za Kaca kar najbolj ugodno. — Pripomnimo tudi, da hi proti klerikalnemu kandidatu, če bi bil političen poštenjak in drugače značajen mož, ne napeli tako ostrih strun kakor proti Verstovšku, čegar politična preteklost je znana in ki uprav zaradi tega ne zasluži nobenega prizanašanja. Ljudi njegove sorte moramo iztrebiti iz vrst naših politikov, ako hočemo priti dO politike, ki bode zares koristila narodu, ne pa denarja in časti željnim posameznikom, ki spreminjajo kakor kameleoni svojo politično barvo kakor jim kaže.
Profesor dr. Verstovšek in splavarstvo.
Profesor latinščine in grščine Verstovšek je vedel, da mu bode kot kandidatu zlasti v gornjegraj-skem okraju treba tudi govoriti kaj o lesni trgovini in o splavarstvu. Sam seveda o tem ničesar ne ve in ker mu tudi njegov bratec po značaju Pušenjak ni vedel ničesar povedati, je njegova brihtna glavica pogruntala sledeče: naročil je nekemu svojemu učencu iz gornjegrajskega okraja, da mu naj čez Binkošti napiše obširno (seveda!) nalogo o splavarstvu. Modrost, katero je črpal iz te naloge, je potem prodajal na shodu v Rečici na Paki. Ker se pa o splavarstvu iz šolskih nalog ni mogoče podučiti, je gospod profesor take kvasil, da se je na shodu nesmrtno osmešil in da so se mu pošteni kmetje prav iz srca smejali. Ta vesela dogodba nas spominja na Verstovšekovega tovariša žalostnega spomina dr. Povaleja, ki je kot kandidat vozeč se po Savinjski dolini kazaje na hmelj vpraševal, kakšna trava je to. Kmetje, ali je to res kmetska zveza, ki vam ponuja take kandidate ?
v Št. Ilj pri Mislinji. Lepe razmere so pri nas. Lani je prišlo nekaj podpore po toči. Pa kaj mislite, da so kaj dobili tisti, katerim je res toča pobila. Morda nekateri, vsi pa gotovo ne! Pač pa so dobili mnogi, ki toče na svojih poljih niti videli niso, samo da so bili pogodu našim klerikalnim poglavarjem. Klerikalec in pravičnost — kakor dan in noč.
v Nova Štifta pri Gornjem-gradu. Na dopis v „Slov. Gosp". šš. 23 t. 1 odgovarjam sledeče: „Na priporočilo g. ckr. poštnega komisarja sem prosil pismeno našega g. župnika, da se neha prepir po časnikih radi mojega sina in tedaj ne morem prevzeti odgovornosti, da bi kdo ne objavlial kakšnih drugih zadev od nas. Glede dotičnega dopisa v ,.Nar. Listu" sem pa zvedel za gotovo, da ni od Nove Štifte in tedaj gotovo tudi ne od osebe, katero se sumniči, radi tega tudi ne morem prijeti dotičnega dopisnika za ušesa, ker lahko prisežem, da ne vem kdo da je".	Ivan Kelc.
Sadovi Verstovškovih socijalnih tečajev.
Iz Vuhreda nam pišejo: „Ob Vuhredškem potoku gradi tvrdka Pichler iz Weiza električno centralo za g. Pahernika. Ta centrala bode oskrbovala Vuhred in Vuzenico z električno lučjo. V noči od torka do srede pa so zbili neznani zlikovci, ka-tpre so najbrž najeli mariborski duhovniki, da se maščujejo za dozdevni „napad" na Žebota, 60—70 izolatorjev in so tvrdko Pichler znatno oškodovali. Obrnili so se torej na napačni naslov. Orožniki že iščejo te Verstovškove in Žebotove častilce.
Puličinel, ki je za kulisami prisluškoval, plane hipoma na oder in dè krohotaje se: „Saj imamo tudi v Mozirju menažerijo, kaj pa treba v Hamburg iti." Izgine.
Basti, sonornim glasom: „Poslušajte, kar je oni Amerikanec dalje pravil. V menažeriji je ušla lisasta hijena in grozen strah je prevladal občinstvo." Rudi: „Zakaj pa je niso ustrelili?" Basti: „Stvar je taka, da je niso — zadeli." Hanzl: „Ko bi bil naš ravnatelj Frančeško del Monte navzoč, z dvema streloma bi jo ubil." Splošen aplavz. —
Zdajci prisopihata Lek-Šlek in Fips-Persmoda in vpijeta: „Gospoda, gospoda, hitro k seji v kmetomolznico, danes se zguba in dobiček razdeli, gospoda Štruk-Čuk in Frančeško del Monte sta že — pri kozarcu." — Vsi se urno dvignejo in odhajajo. — Kradoma se prikaže Puličinel izza kulis, osle kazoč za odhajajočimi in kakor Favn režeč se poje:
„Ni lepšega med ptiči, to rečem, permojdnn, ko smrdokavka pestra, predolg ima le kljun. — Ker v blatu s kljunom brska, pač mora biti tak, in tak ie klerikalcev markantni prvoznak." — Režeč se izgine.
Zastor pade.
Finis.
v Zvezo s štajerčijanci povodom nadomestnih Molitev v Ježovnikovem okraju si drzne očitati „Slovenec" Narodni stranki. Treba je da se spominjamo na splošne državnozborske volitve in na besede Hansa Woschnagga, ki jih je govoril dne 4. julija 1909 v železniškem vozu med Celjem in Šoštanjem našemu somišljeniku. Rekel je do-slovno:,Ich hab ganz gute Verbindungen mit den Slovenen. Den dr. Korošec kenne ich gut, ich habe wiederholt mit ihm wegen der Wahl des Professors Robič verhandelt. Der Robič ist mir ganz sympatiscli und ich habe auch getan was ich tun konnte. Auch der dr. Vrstovšek ist ein guter Bekannter von mir, ich war sehr oft mit ihm beisammen". (Imam čisto dobre zveze 8 Slovenci. Dr. Korošča poznam dobro in sem se opetovano ž njim pogajal radi volitve profesorja Robiča. Robič mi je prav simpatičen i t jaz sem storil kar sem mogel. Tudi dr. Vrstovšek je moj dober znanec, bil sem mnogokrat ž njim skupaj). — Mi smo radi pripravljeni, ta razgovor vsak čas dokazati. Vprašali smo že večkrat v našem listu dr. Korošca, kaj je s tistimi pogajanji z bivšim sokolom Woschnaggom. Toda sicer tako klepetava ,.Straža" je dosledno molčala. Danes ponovno vprašamo dr. Korošca in dr. Vrstovška. kako je s pogajanji in kaj bo storil zdaj njiju „guter Bekannter." Ali se bo skazal hvaležnega za molčanje klerikalnega časopisja v svoji zadevi z Aistrichom ? ? Verjetno je že — neverjetna je pa predrznost dr. Vrstovška in njegovih tovarišev, očitati nam zvezo s štajerčijanci v okraju, kjer imata on in njegova stranka tako dobre zveze s Hans Woschnaggom, ki ni samo notoričen renegat, ampak je vrh tega mož, ki je spravil celo Slovenstvo šoštanjskega okraja v največjo nesrečo.
v Čeden — toda neumen zagovor. Poročali smo, da sta dva koren jaška pohorska kmeta v Malejevi gostilni pri Sv. Antonu na Poh. dne 29. maja prav „občutljivo" podučila g. župnika Panica, da se kmetov ne sme po gostilnah suvati in žaliti, če je tudi kdo župnik. Na to je mariborsko klerikalno'.časopisje molčalo cel poldrugi teden, sedaj pa je priobčila „Straža" izjavo, v kateri 8 kmetov obsoja „nesramno pisavo" „Nar. lista" (dotično poročilo) in tudi, da — oni niso tepli g. Paniča. Radi verjamemo. Kajti če bi ga tudi tepli še ti pobožni možje — potem pa bi se itak vse nehalo! Glavna stvar je, da ne zanikata tista dva, ki sta bila z njim v gostilni in sta ga tepla, česar se v tej glasoviti „Izjavi" tudi ne taji. Samo malo premalo podpisov je; mi sodimo, da je pri Sv. Antonu vendar še več ljudi, ki tudi niso tepli g. Paniča. Ali pa — hm, ali pa se nazadnje z dogodkom v Malejevi gostilni strinjajo? Mogoče je vse dandanes, ko vera peša. Čeden — pa neumen zagovor, kateri sodi zares samo v „Stražo".
Od Sv. Antona na Poh. piše „Straža", da je plačal nekdo tistima dvema kmetoma, ki sta „oklofutala na dan volilnega shoda 29. maja gospoda [župnika", toliko vina, da sta ga pila dva dni in dve noči". List pravi: „Dobro sta ga speljala". No, torej! „Straža" priznava sedaj, četudi prav neumno, sama, da jih je č. g. župnik Panič dobil jedno porcijo za svoje neumestno izzivanje. Samo tako hitro bi „Straža" ne smela priznati, ker zgubi sicer svoj „ugled" kot znano resnicoljuben list — in ker bi ta vzgled utegnil precej vleči in vabiti k posnemanju.
Zdravko Vasle je po poročilu »Straže« v Mozirju — »hudo bičal grdo početje celjskih umazanih listov.« Človek, kateri ga ne pozna, bi mislil, da ima opraviti z resnim človekom, ali poznanim je gospod Vasle —»ne da bi se hvalil«,njegov lastni izraz !! — samo za — hece — vganjati. Že, ko smo pri ustanovitvi »Slov. Straže« o njegovem govoru slišali, smo si bili edini, da ga je stranka vredna. Takih, ljubi klerikalci, vam pripeljemo cele vozove. Braslovčanom in Laščanom ni treba o Zdravkotu veliko govoriti, Mozirčani ga pa še boste spoznali. Verstovšeku ča-stitamo k temu »govorniku«. Mogoče je tudi, da g. Vasle za se agitira, saj je bil leta 1906 pri nadom. državnozborskih volitvah kontra dr. Korošcu v Laškem trgu enoglasno voljen. Hudomušni volilec je rekel, da je vse eno, ali voli Korošca ali Vasleta. Torej, le počasi, ljubi Vasle, drugače pridemo z grehi na dan, katere pa ne poznajo — gospodje— na vodi?
Iz Šoštanja se nam piše, da odvetnik dr. Mayer hujska proti kmečkemu kandidatu in dela za profesorja Verstovška. Ali se hoče na tak način zopet spraviti na površje v šoštanjskem okraju, kjer je s svojo nesrečno in neumno, da ne rečemo otročjo politiko povzročil toliko gorja? Ali mu še ni dovolj, da šoštanjska posojilnica, kjer je toliko kmečkega denarja, in ki jo je on s svojimi sebe vrednimi kom-panjoni spravil skoro v propad, še danes visi med
življenjem in smrtjo? Ali hoče povzročiti še več nesreče ubogemu ljudstvu? Naj rajše lepo premišljuje svoje politične grehe in ne hodi na solnce — sicei znamo govoriti tudi drugače. Z ljudmi, ki so s svojo nespretnostjo povzročili le gorje, ne poznamo par-dona!
ji političnega sVeta.
V državnem zboru je predzadnjo sredo doživela vlada grd poraz. Predlog, da se o odgovorn min. predsednika Bienerthe v zadevi uporabe avstrijskega vojaštva pri volitvah na Ogrskem razpravlja, je bil sprejet z glasovi Slovanov proti nemškim glasovom.
Češki agrarni poslanec Bukvaj je izdal okvirni zakon, po katerem bi se naj jeziKovno vprašanje v celi državni enotno rešilo.
Vprašanje italjanskega vseučilišča je v teh dneh bilo najvažnejše v drž. zboru. Italjani hočejo imeti pravno fakulteto v Trstu, temu se upirajo Slovani in deloma Nemci. A Nemci bi ko-nečno privolili, pa se protivi vlada, ki se boji, da bi se laški iredentovci v Trstu še bolj razmnožili. Vlada hoče imeti laško pravno iakulteto na Dunaju. Stvar se bo menda rešila tako, da se ustanovi pravni del laškega vseučilišča začasno na Dunaju, ako se ne bodo Jugoslovani, ki zahtevajo da se mora obenem rešiti slovensko vseučiliško vprašanje, odločno uprli.
Razprava o proračunu se je pričela minoli petek v drž. zbornici. Z malo večino je dosegla vlada prehod v podrobno razpravo proračuna.
Bosanski deželni zbor je bil včeraj slovesno otvorjen.
Btleftt.
Kmetijsko poučno potovanje v Švieo priredi deželni Odbor kranjski od 29. junija do 10. fulija t. 1. To potovanje bo zelo poučno in zanimivo za kmetovalce. Švica je danes najnaprednejša država v živinoreji, planšarstvu in sploh v vseh panogah kmetijstva. Ob času tega potovanja bo tudi glavna sezija tujcev, ki drve iz celega sveta v krasno Švico. Potovanje bode vodil deželni živinorejski in mlekarski nadzornik Legvart. Udeleženci se odpeljejo 29. junija ob 6. uri 25 minut zvečer iz Ljubljane in se vrnejo 11. julija ob 7."uri 9 minut zjutraj v Ljubljano nazaj. — Vse potovanje z vožnjo iu vsemi drugimi stroški bode stalo največ 180 kron za osebo, kar gotovo ni veliko za tako poučno potovanje. Dežela in država bodo dale nekaterim udeležencem po 80 K podpore. Želeti bi le bilo, da bi to storili tudi različni denarni zavodi ter poslali iz svojih krajev na to potovanje osebe, katere se zanimajo za napredek kmetijstva, ker nikdar se človek s čitanjem ali "s predavanji ne more tega naučiti, kakor ako vidi s svojimi lastnimi očmi.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca maja t. 1. sledeči plromet i. s. Dohodki. A. redni dohodki. 1. prispevki iz nabiralnikov 1156 K 23 v, 2i prispevki podružnic i. s. Kranjsko 1272 K 60 v, Štajersko 534 K 82 v, Koroško 137 K 05 v, Primorsko 485 K 49 v, skupaj 2429 K 96 v, 5. razni prispevki 4394 K 24 v, skupaj 7980 K 43 v. B. izredni dohodki. 4. Prispevek za obrambni sklad 4410 K 72 v, skupaj 12.391 K 15 v. — Izdatki. A. redni izdatki. 1. Plače, rem. učiteljskemu osobjn, razni računi itd. 13.789 K 47 v. B. izredni, izdatki. 2: naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 4137 K 72 y, skupaj 17.927 K 19 vin., torej primanjkljaja 5536 K 04 vin.
Od 87. pešpolka v Pulju. Sledeča vprašanja stavi moštvo 87. pešpolka domovini v odgovor: i, Zaka se je prepovedala lastna obleka vojaku, katpro si je kupil s svojim denarjem? Eraričnih oblek za sprehode namreč nimamo, imamo obleko samo za vežbanje. 2. Kako dolgo bode še imel 87. pešpolk črn, suh ko-mis, domobranci pa belega? Domobranci, i Italijani imajo že precej časa lep bel in dober kruh; slovenski vojak mora še zmeraj gristi v tej neznosni vročini popolnoma suh, trd komis. 3. Ali s«;še bode ko-mandiralo vojakom slov. polka »nieder« na dvorišču vojašnice, kakor je to storil kadet Fio dne 8. t. m. Ker jedna stotnija ni slišala njegovega povelja in potem takem ga tudi ni izvršila, je komandiral »nieder« čeravno so bili vojaki oblečeni za sprehod in jih je le peljal kopat v morje. Da se na trdem dvorišču težko plava, ve lahko vsak. Za sedaj naj zadostuje to, v daljšem dopisu več. Naši poslanci na delo, odprite oči. Slovenski vojak je suženj v pravem pomenu besede, pomagajte mu!
Vojakom slovenskih knjig. Dolga so leta vojaške dobe, posebno v Pulju. Vsak, kateri je služil v Pulju, ve, da se tukaj slovenski vojak ne počuti srečnega. Neznosna vročina mu počrni obraz in bol po lepi Štajerski mu razjeda dušo in srce. Nikjer tolažbe, nikjer zabave in največja zabava in tolažba je pri vojakih knjiga, časnik. Mislil sem si, da ima vsak kakšno slovensko knjigo, ali da jih je več naročenih na
časnike, ali vsega tega ni. Kako bi se dalo temu pomagati? Prebrane liste bi se naj pošiljalo vojakom kakor to dela g. J. iz Ptuja. Nemčurski komiji in rudarji, sploh ljudje, ki so hodili po svetu, delajo za nemštvo med slovenskim vojaštvom. Dajte slovenski očetje in matere svojim sinovom tolažbe s tem, da jim pošljete časnipe in domače knjige. Ohranili boste s tem narodnost vašega sina in zadušili željo po tujini.
Dež. šolski nadzornik Lampi stopi v pokoj in sicer koncem letnega semestra. Njegov naslednik bode baje dr. Kauer, sedai šolski nadzornik v Trsti..
Imenovanja in premeščenja pri J. ž. Nastavljeni so uradniški aspiranti gg.: Martin Derenda v Zagorju, Martin Knez v Litiji, Ivan Pipan v Grobelnem, Viljem Novak v Hrastniku. — Prestavljeni so gg.: asistent Oto Kriitzner iz Ptuja v Ljubno na Zg. Štajer, "rane Haring, pristav, iz Vuzenice v Ptuj, pristav J. 3rek iz Trsta v Vuzenico, Friderik Klein, pristav, iz Ptuja v Bolcan, Emerik Malovrh, višji revident v Trstu kot transportni kontrolor v Ljubljano in Ludvik Rebat, revident, kot prometni kontrolor v Gorico.
»Napredovanje« klerikalcev na Češkem. Pri nadomestnih deželnozborskih volitvah v hlumečkem in novobidžovskem okraju na Češkem je dobil napredni kandidat 2.020, klerikalni kandidat, drž. posi. Vaclav Myslivec po 136 glasov. Tako napredujejo klerikalci med češkimi kmeti. Pri nas seveda, kjer bi nerazsodni in nepoučeni kmečki volilci volili na komando faj-moštrov še farovško metljo, je to žalibože mnogokje drugače. Kmetje, glejte, da se to spremeni! Posnemajte češke tovariše!
v Malik za delavstvo. Ptujski „Štajerc" ne more po navadi prehvaliti Malika in njegovega „dela za ljudstvo". V proračunskem odseku je pa ta gospod predlagal, naj bi regulacijska dela pri rekah in potokih vršili kaznjenci (!)• S tem bi se sto in sto ubogim in zaslužka potrebnim ljudem vzel kruh in bi se jih težko oškodovalo. Tako ljubijo nemški gospodje ljudstvo!
Pokvarjeni nemški otroci. V fiirstenfeldski okolici je neki 121etni deček Franc Kaspar posilil 91etno šolarico Kohl in jo potem zbodel do smrti. Malega morilca so izročili sodniji.
Pozdravljajte! Nedavno v »Narod. Dnevniku« piše nekdQjkako so ga otroci dveh okrajev na Spod. Štajerskem »pozdravili«. Pozdravili ga niso z lepimi besedami, ampak s surovostjo. Zato priporoča staršem in šolam, naj uče otroke lepega obnašanja. Šolam ta opomin ni toliko potreben, ker si učiteljstvo povsod prizadeva naučiti mladino uljudnosti. Bolj potreben je staršem, najbolj pa — duhovnikom. Saj je n. pr. župnik Vurkelc v Dobjem s prižnice govoril, da je liberalce pozdravljati greh. In ko so prišli še neki misijonarji razgrajat, jih je župnik poučil in eden teh misijonarjev je rekel s prižnice, da je smrtni greh pozdravljati liberalce. Kdo pa so liberalci? To so vsi tisti, ki nečejo duhovnikom škricev in pet lizati; zato duhovniki take ljudi črtijo in jih imajo za liberalce. Če pa duhovniki črtijo tiste, ki nečejo biti preveč ponižni, pa se drugi ljudje tudi po tem ravnajo; po njih pa otroci. Mnogo so pa tudi krivi duhovniški časniki, ki ne znajo drugo, ko lagati, poštene ljudi obrekovati in zdražbo razširjati. Tega smradljivega duha se navzamejo iz časnikov starši in otroci. Saj pa tudi vidimo, da duhovniki sami ne uživajo več tistega spoštovanja kakor prej; kadar delijo pijačo in cigarete, imajo prijatelje. Tega so si pa sami krivi, ker preveč kažejo svoje slabosti in druge ljudi zmerjajo zaradi pregreh, katerih so duhovniki še bolj krivi.
Šolske deklice zlorabil in miadino z grdimi besedami pohujševal je nadučitelj Engelbert Hin-terholzer v Obrajni pri Radgoni. Graško deželno sodišče ga je obsodilo na 4 mesce težke ječe.
Š£ nekaj o preganjanju narodnega kolka. Ne le
pošta in sodnija, ampak tudi finančne oblasti na Štajerskem so smatrale za primerno zasledovati narodni kolek 20./IX. 1908. Tajnik okrajnega zastopa v Šmarju pri Jelšah g. Amand Graner je poslal poštnine prosto pismo okr. zastopa po pošti in je prilepil na njega kolek 20./IX. 1908. Okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru je obsodilo Granerja zaradi tega na 10 kratni znesek poštne pristojbine v znesku 1 K in še povrh na globo 4 K. To se je zgodilo z utemeljitvijo, da je predano pismo sicer poštnine prosto, da pa ni bil poštnine prost — oni narodni kolek, ki je bil prilepljen na kuverto (!!). Vzdržujemo ise vsake kritike o tej salomonski razsodbi in je mirno prepuščamo našemu občinstvu. G. Graner se je pritožil po svojem zastopniku g. dr. V. Kukovcu na deželno finančno ravnateljstvo. In zgodil se je čudež: narodni kolek je bil oproščen krivde in kazni. Dotični odlok, katerega smo dobili v prepis, se glasi: Št. 9.119. Obvestilo o razsodbi g. A. Granerju, obč. tajniku v Šmarju pri jelšah. C. kr. finančno ravnateljstvo je z odlokom z dne 8. aprila 1910, št. 7.350 v razpravi, ki se je pričela proti A. Granerju, obč. tajniku v Šmarju pri Jelšah kot obdolžencu glasom zasliš. zapis, z dne 8. dee. 1909 in završila dne 30. dee. 1910. spoznalo za pravo: 1.) Izpodbijana razsodba se v polnem obsegu razveljavi. 2.) Se Amand Graner oprosti krivde in kazni. C. kr. okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru, dne 3. junija 1910. Tautscher, m. p.
Sodniški izpit je napravil v Gradcu avskul-tant g. dr. J. Tombali v Celju.
v Izžrebani porotniki za 3. porotno zasedanje v Celju. Glavni porotniki: Iv. Faleskini (Zakot), Martin Koštomaj (Bnkovžlak), Iv. Einfalt (Rogatec), Mart. Jug (Sv. Peter pod Sv. Gor.), H. Woschnagg (Šoštanj), Jakob Dolšak (Videm), K. Janič (Žalec), Dom. Bezenšek (Frankolovo), Nik. Starovesky (Podčetrtek), Iv. Starki ml. (Sevnica), dr. Ludv. Filipič (Celje), Jož. Klinar (SI. Gradec), Anton Štefancioza (Stojnoselo), Vinc Druškovič (Št. Lovrenc), Mat. Preskar (Rajhenbnrg), Ivan Roškar (Rajnkovec), Jožef Makesch (Celje), Ant. Stern (Rog. Slatina), Kari Teppei (Celje), L Cilen-šek (Latkovavas), Franc Štor (Osenica), dr. Rob. Lederer (Konjice), Fr. Woschnagg (Šoštanj), dr. Iv. Rudolf (Konjice), Franc Ropan, (Ljubečno), Iv. Strenčan (Leveč), Al. Cimperman (Polzela), Blaž Režabek (Konjice), Miha Planine (Libno), Andr. Levak (Brežice), Fr. Radej (Staravas). Iv. Kostevc (Pišece), Franc Krašovic (Št. Juri ob Tab.) Iv. Pušnik (Šmartno pri Slov. Graden), Peter Strašnik (Debro), Anton Chiba (Celje). — Namestniki : Pavel Kladenšek (Celje), Franz Schwarz, (Celje), Janez Radej (Breg pri Celju), Alojz Nendl (Št. Juri ob j. ž.), Alojz Čepi (Sv. Marjeta), Avgust Deisinger (Celje), Anton Neger (Celje), Franc Ušen (Dobrišavas), R. Stermecki (Celje).
(«Hrti »Kraj.
Kam pojdemo v nedeljo popoldan! Vsi v
Petrovče na veselico, katero priredi petrovška podružnica v proslavo 25 letnice Ciril - Metodove družbe. Začetek točno ob 4. uri popoldan. Nasprotniki rujejo po stari navadi proti naši prireditvi. Vsi napredni domačini in sosedi se bodo sestali ta dan v prijaznih Petrovčah, da se v prijateljskem sestanku razvedrijo, slišijo vesele pesmi glas in koristijo ob enem naši dični družbi.
„Slavnost" nemških turnarjev v Celjn je bila strašno klaverna. Mislilo jih je priti kakih 4000 in nemški listi so pisali, da bodo celjske ulice „odmevale od težkih korakov množic", pa glejte — vseh skupaj jih je bilo največ 250. Celjski prireditelji so se kislo držali, za „goste" je bilo premalo „frajpira", telovadba skrajno slaba, na slavnostnem prostoru, pripravljenem za 10.000 ljudi, komaj kakih 2000 ljudi z deco in in ženskami vred. Ljudje zabavljajo, da se jih je pošteno ogulilo, zabavljajo celjski obrtniki, krč-marji itd., da niso nič zaslužili, — Slovenci se pa vsem smejemo v pest. Ostali smo mirni, nismo se dali izzvati — in vladal je vzoren mir po mestu. Tako je, kadar Nemci kaj priredijo. A kako, kadar Slovenci ? Takrat nas Nemci pobijajo. To je razloček med nami in njimi!
v Nekoliko opomb k nemškim „slavnostim" v Celju. Na drugem mestu poročamo o blamaži, ki so jo celjski nemškutarji doživeli s svojim „gau-turnfestom". Tu le še nekaj pripomb: Nemštvo nemških (!) celjskih trgovcev se je pri tej priliki pokazalo v pravi luči. Razni Rakuschi, Kar-beutzi, Hoppeji itd. celo soboto in še v nedeljo dopoldne niso imeli razobešenih zastav, ampak šele v nedeljo popoldne. No ali pogruntate, zakaj ? Ej v soboto in nedeljo dopoldne še pridejo v trgovine 'slovenski kmetje in delavci, ki so še tako neumni, da nosijo tem zagrizencem svoje groše; in ti groši imajo tako čudodelno moč, da zadržujejo še nemške zastave na podstrešjih — skrite. — Najbolj se je menda namazal kavarnar Krnšič, ki vedno pravi, da je — neutralen. Prvikrat je včeraj visela raz njegove hiše frankfurtarica, češ: zdaj bo pa moja kavarna polna samih turnarjev. Pa usoda je hotela drugače. — Celo tfedeljo in celo naslednjo noč ni bilo k njemu menda niti enega turnarčka. Smola! — Sprevod turnarjev po mestu je bil, kakor nam očividci poročajo, skrajno klavern. Gladalci so bili skoro sami Slovenci. Na glavnem trgu je edini žajfar Costa tulil iz svojega okna „heil", da je bU čisto hripav. — Radovedni so mnogi Slovenci, koliko je južna železnica „slavnostnemu komiteju" račuDila za 50 plaht, ki jih je posodila na glazi. Drugače namreč računa točno za vsako po deset kron. — Turnarski junaki so v Chemal — kasarni gotovo prav prijetno spali na rjuhah in pod odejami, ki so bile izposojene iz celjske bolnišnice.
Občinsko predstojništvo občine okolica Celje je storilo v nedeljo svojo dolžnost ter dalo odstraniti vse frankfurtarce po svojem delokrogu. Opozarjamo tem potom si. občinsko predstojništvo okolice Celje, da je Westen popoldne razobesil na Šmiklavškem hribu zopet frankfurtarco, katero je dalo predpoldne odstraniti. Upamo, da bo županstvo storilo svojo dolžnost, da se ne bodo več dogajala taka izzivanja na naših tleh. Tudi Westen še ni vsegamogočen!
Iz Slivnice pri Celju. Z ozirom na članek pod tem naslovom v št. 11 „Narodnega Lista" z
dne 17. marca 1910. nam je poslal g. župnik Janez Kozinc sledeči popravek: Ni res, da sem pokojnemu Jakobu Kumerc odrekel cerkveni pogreb in zvonenje, ker je bil naprednjak, pač pa za to, ker sem imel povod dvomiti o tem, da je še v zvezi katoliške cerkve; tudi ni res, da sem mn odrekel cerkveni pogreb in zvonenje, pač pa sem na izrecno zatrdilo njegovega očeta pri kom-petentni oblasti, da je imel njegov sin voljo, se izpovedati, dovolil cerkveni pogreb in zvonenje. Ni res, da bi kakemu kmetu zabrusil: „Zamešval bi Te, pa Te je „škoda, ker si še mlad" pač pa sem mogel kaj podobnega z dostavkom: ,.Če bi znal", reči, da bi dotičnemu izpodbil njegovo krivo vero.
Slivnica pri Celju. Z ozirom na danes pri-občeni popravek župnika Kozinca se bomo ž njim še že ob primernem času pomenili.
Kaj vse ljubezen st'ri! 20 letni delavec Ivan Alič v Trbovljah se je zaljubil v Angelo Mohor, kateri pa je bolje ugajal Jože Šlauberger; zato je dala Aliču »korp'co«. To je nesrečnega zaljubljenca tako razburilo, da je grozil svojemu tekmecu in pa dekletu ust-meno in pismeno, da ju bode zabodel. Grožnje so se ponavljale, vsled česar je odpotovala Angela Mohor v Ljubljano in stopila tam v službo. Alič ji je pisaril in grozil tudi tje. Nekoč je prišla na obisk v Trbovi-lje; na kolodvoru jo je čakal Šlauberger, Alič je pa sledil obema kot senca, tako da sta se zatekla za pomoč k orožništvu. Dekle se je pod varstvom orožnikov odpeljalo, Šlauberger se je pa pred Aličem skril v nekem mlinu. Ker Alič ni mogel najti svojega tekmeca, mu je ravno prav prišel »v stih« neki Jože Mikec; tega je tako naklestil, da ga je na več mestih ranil. Celjsko okrožno sodišče je prisodilo nesrečnemu zaljubljencu Aliču štiri mesece težke ječe, poostrene z enim postom mesečno.
Iz Dola pri Hrastniku. Tukajšnja požarna bram-ba, ki je že več let sem spala dolgo zimsko spanje, se je pod novim vodstvom načelnika g. Fr. Laznika zopet zbudila k novemu delovanju za narodov blagor. Dokaz temu je veselo dejstvo, da si je naročila slovensko zastavo, pod katero se bodo zbirali tudi nadalje zavedni slovenski Dolanci. Dan in vspored slavnosti blagoslovljenja zastave, čigar kumica bo poznana narodna gospa Antonija Topolovšek, se bo pravočasno naznanil. Bratskim društvom in njih prijateljem pa že kličemo sedaj — na svidenje na Dolu!
Razrezani petrovški oder pred sodiščem. Našim čitateljem je znano, kak hrup so zagnali klerikalci s »Stražo« na č.elu, ko je pred nekaj tedni nekdo (kdo ve, če ne po naročilu njih samih!) poškodoval gledališki oder klerikalnega društva v Petrovčah. Kakor zdaj pri »napadu« na Zebota so tudi takrat obreko-vali narodno stranko. Zlasti pa so napadali petrovški odsek »Zveze napredne mladine«, češ, da so ravno njegovi člani hudobno poškodovali njegovo lastnino. Seveda pri tem ni manjkalo psovk na naprednjake, kakor jih obsega le »Stražin« slovar. — Dne 10. t. m. se je imelo pečati s to zadevo celj. okr. sodišče. Znani klerikalni pristaš Karl Kuder je javno obdolžil člane petrovškega odseka »Zveze napredne mladine«, češ, da so oni razrezali oder. Pri razpravi, ki se je vršila vsled tožbe prizadetih naprednih mladeničev, pa se je izkazala ta trditev kot čisto navadno klerikalno obrekovanje, vsled česar je bil obtoženi Koder radi častikraje obsojen na 20 K globe oziroma 48 ur zapora in seveda v povračilo vseh stroškov. Naši mladeniči so dobili tedaj pred sodiščem popolno zadoščenje. — Kakor se vidi, je klerikalna taktika v zadnjem času ta, da obešajo izmišljene ali po njih samih povzročene lumparije na-prednjakom na hrbet. Treba jim bo torej v vsakem slučaju stopiti na prste in jih pred sodiščem razkrinkati kot navadne obrekovalce in sleparje. Upamo, da bomo isto mogli v kratkem poročati v slučaju Zebot.
Občinske volitve v Škofjivasi se vrše dne 30. junija in 1. julija.
Iz Vojnika. Naša revna nemška šola je res pomilovanja vredna stvarca. Nekdaj, ko jo je še ljudstvo precej maralo in je še bilo v njej nekaj otrok, se je ustanovilo tudi v Vojniku društvo za vzdrževanje te nepotrebne nemške šole. Kakor pa je začela hirati ta šola, tako hira tudi omenjeno društvo, ki prosjači sedaj že podpor pri občinskem mestnem svetu celjskem. Ljubi sosedi, niste se obrnili na pravo adreso, kako naj zadolženo Celje podpira še nas v Vojniku, zlasti še naše slovenske otroke, ki obiskujejo nemško šolo vojniško. Treba bo bolj pametno postopati, prej pa še bo treba odnekod naročiti za Vojnik nemških ljudij in za šolo nemških otrok!
V Št. Pavlu pri Preboldu so sklenili ustanoviti „Sokola". Ker je potrebna večja svota za nabavo potrebnega orodja, prosi pripravljalni odbor društva „Sokol" v Št. Pavlu pri Preboldu za radovoljne darove.
v V Celju se prihodnje dni otvori „zavetišče za obrtniške vajence". To zavetišče nima nobenega človekoljubnega namena, pač pa hočejo v njem vzgojiti iz slovenskih obrinih vajencev odpadnike in janičarje. Naj bi torej slovenski sta-riši pazili, da bi ne zašli njihovi fantje v to vzgo-jevališče renegatov; posebej bi lahko skrbeli za to gg. učitelji in duhovniki. Z vzgojevanjem in nameščavanjem obrtniških vajencev pa se bode morala začeti resno in sistematično ukvarjati slovenska javnost. Cuil-Metodova družba bi našla tu lepo polje za uspešno delovanje.
V Grižah je imenovana za poštarico g. Marija Černej, soproga tamošnjega nadučitelja. Svojo službo nastopi s 1. julijem.
Iz Petrovč nam pišejo z dne 10. junija: Danes popoldne ob pol dveh je razsajala v spodnji Savin-ski dolini huda nevihta s silnim dežjem, viharjem in točo. V teku enega tedna nas je obiskal ta ledeni gost že drugikrat. Škoda je jako velika; zlasti so trpeli hmeljniki okrog Žalca. — Strela je udarila tudi v gospodarsko poslopje g. Pikla v Petrovčah, razrušila del strehe, šinila skozi zidovje in strop v stanovanje, pustivši za seboj luknje v stenah. V Dobrišji vasi je skoraj v istem hipu udarilo v hlev Jakoba Roterja in ubilo kravo. — Silni nalivi so poškodovali tudi travnike; trava je oblatena in povrh tega ovira deževje spravljanje sena.
Nesreča s koso. Posestnik Peter Hreščak v Ric-manjih je s koso v roki padel z nizkega zidu tako nesrečno, da si je do kosti prerezal levo roko in žilo odvodnico. 62 letni mož je vsled izkrvavenja kmalu izdihnil. Bil je svoj čas župan v Ricmanjih.
Iz Št. Jurja ob J. ž. Dolgo se je že pri nas govorilo, da je Zgankovka stopila s tukajšnjim trgovcem A. v konzorcij. Kaže se to že dalje časa, ker hoče imeti vse pomočnike pod svojo komando. A., mehka duša, ji vse privoli v groznem strahu, da bi potem ne bilo »kšefta«. V nedeljo je razobesil za tercijalke zastavo — lani ob sokolski slavnosti je ni bilo. Radovedni smo, ali živi samo od klerikalnih grošev?
Iz Žalca. Toča je zadnji petek strašno gospodarila od Sv. Lovrenca pri Preboldu čez Griže in žalsko okolico. Hmeljniki so strašno trpeli; strokovnjaki sodijo, da je toča vzela polovico in še več letošnjega pridelka. To pomenja za hmeljarje, ki so si lani komaj zopet malo oddahnili, jako hud udarec. Po hmeljnikih je bilo vse polno listja na tleh, kolje je bilo polomljeno in podrto: skratka strašna slika uničenja, zgube in če človek misli malo dalje, bede. G. drž. posi. Roblek si je takoj ogledal škodo in je storil potrebne korake v Celju pri oblastih kar bode storil tudi na Dunaju.
Orglavska šola v Celju priredi dne 19. t. m. izlet na Vransko, kjer bo ob 10. uri maša s slovenskim petjem. Popoldne ob 3. uri se vrši na vrtu gospe Šentakove pevski koncert, kojesra vspored bode v kratkem objavljen. Pri neugodnem vremenu se izlet preloži.
Šentjurski pevski zbor se za „prekrasno žgankijado", priobčeno v zadnjem, nad vse Iju-beznjivem „Slov. Gosp.", prav prisrčno zahvaljuje ter obljublja, da bode zanaprej še z večjo vnemo in ljubeznijo gojil prekrasno narodno in umetno slovensko pesem — tamkaj navedene klanfarije pa prepusti z vsem preziranjem ljudem Žgankove okolice. Napadali ste nas in smešili naš koncert in ž njim Ipavčev spomenik, ki bi naj bil vsakemu poštenemu Slovencu nedotakljiv in svet, pred — ter zajedavali in grizli po koncertu. A nas to nič ne moti, da bi ne pomagali izvrševati lep kos narodno-kulturnega dela v obče, posebej pa še pomagali nabirati za spomenik dveh naših velikih mož domačinov, kojih najmanjša žilica je čutila in delala s posebno vnemo in vstrajnostjo za prosveto in srečo svojega naroda. Kaj bi rekla ta velikana, ako bi zvedela, da zdaj živijo njiju potomci v prijateljskem objemu s temi sramotilci! — Po svoji navadi bi mirno zmajala z glavo — molčala in mislila svoje. Zato — storimo isto i mi, — ter s tem večjim veseljem pohitimo raje . na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, v prijazne Šmarje in priredimo v Habjanovem hotelu zopet velik koncert v spomin in za spomenik naših bratov Ipavcev. Ker se ti „Ijabeznjivi pri-poročevalci" nad našim zadnjim, [krasno uspelim koncertom kar penijo jeze in zavisti, se nadjamo tembolj, da nas\zavedni narod poseti tudi tamkaj v najobilnejšem številu. Zato Ti, prijazno Šmarje, kliče prisrčni: Na zdar! Šentjurski pevski zbor.
Priprave za veliko Ciril in Metodovo jubilejno slavnost dne 17. julija v Žalcu, ki smo jo naznanili že pred nekaterimi tedni, se marljivo vrše. Koncert se bo vršil v veliki Virantovi dvorani, na obširnem dvorišču pred dvorano bodo stali raznovrstni šotori; damski komite je pridno pri delu, pevska društva že oglašajo svoje sodelovanje. Tor^j bodi nam geslo: dne 17. julija vsa narodno zavedna Savinjska dolina na slavnost v Žalec !
Savinjsko učiteljsko društvo. — Na občnem zboru dne 9. t. m, so bili zopet izvoljeni; Rudolf Vrabl, predsednik, Ivan Zotter, podpredsednik, Ivan Jakše, tajnik, Srečko Pečar, blagajničar.
Iz Št. Jurja ob juž. žel. V nedeljo, dne 12. junija t. 1. po rani maši se je vršilo zborovanje kmetijske podružnice v prostorih nove ljudske šole. Zboroval-cev je bilo okoli 50. G. ravnatelj Belič kot načelnik podružnice pozdravi zborovalce in prevzame poučno predavanje. Govoril je o napravi pravilnega gnojišča in o ravnanju s hlevskim gnojem. Gnojišča naj bodo neprodirna in zavarovana proti izpiranju in
vetru, zatorej naj ne bodo ravno pod kapom in če mogoče na senčnem prostoru. Gnoj je treba večkrat dobro stlačiti, da ostane zadostno vlažen, zalivanje z gnojnico pa se ne priporoča več. Gnojnica naj se zbira v gnojnični jami, katera naj bo dobro zaprta proti pristopu zraka; na ta način dobimo izborno gnojilo za travnike — posebno, ako pridenemo še nekoliko superfosfata. Glede posetve travnikov, kjer je ruša slaba, je sedaj po seneni košnji čas zato naj-pripravnejši; posetev pa se naj zgodi s pravim travnim semenom in ne z drobirjem. Za košnjo smo v okolici že skoro malo pozni, ker so trave že več-jidel odcvetele. Govornik še opozarja na nekatere točke glede zelenega cepljenja in konča svoj zanimiv govor, ki je napravil na poslušalce viden utis. — Na to se je vršilo sprejemanje naročil na umetna gnojila in semenje. Pri slučajnostih se je izrazila želja, da bi smeli udje dvakrat na leto anonsirati v Glasnik, kakor je to v navadi pri Kmetovalcu. Podružnica bo to željo rade volje sporočila osrednjemu odboru. Nameravan pohod kmetijske šole v Bezovju se je preložil na drugo zborovanje, ker so bili tokrat zborovalci večinoma zadržani. Sklepamo z željo, da bi se cenj. kmetovalci z večjo ljubeznijo in iskrenostjo oprijeli svoje nekdaj že močnejše podružnice, kajti edino od složnega gospodarskega dela imamo pričakovati pravega uspeha. V slogi je moč!
Ljudska knjižnica v Gaberjih pri Celju. V mescih juliju in avgustu ostane ljudska knjižnica v „Sokolskem domu" zaprta. V mescu septembru se bode izpopolnjena zopet otvorila.
Iz Hrastnika. Za v nedeljo dne 12. t. m. smo nameravali sklicati v Hrastniku dva shoda, in sicer, podučen shod »Slov. del. pod. društva« in precej na to političen shod z dnevnim redom: Slovenci in politični položaj in Ljudsko štetje. Zadnji se je moral žal odpovedati v zadnjem trenutku, ker je bil dež. poslanec gosp. dr. Kukovec zaradi bližajočih se nadomestnih državnozborskih volitev po umrlemu poslancu gosp. Ježovniku zadržan. Pač pa se je vršil shod »Slov. del pod. društva«, na katerem je predaval gosp. dr. Kramer iz Ljubljane. Kljub temu, da se je v nedeljo dopoldne govorilo po Hrastniku, da ne bode nobenega shoda, se je zbralo v društvenih prostorih do 50 članov, ki so sledili podučnemu predavanju gosp. dr. Kramerja, z največjim zanimanjem Podučnih predavanj je potreba pri nas itak več, a žal govornikov nimamo. Zatorej smo sprejeli z največjim veseljem na znanje izjavo gosp. dr. Kramerja, ki nam je obljubil, da je vedno pripravljen v Hrastniku predavati. Prisrčna mu hvala! Ko pa minejo nadomestne državnozborske volitve za mandat nepozabnega umrlega Ježovnika, pa upamo, da pride med nas enkrat predsednik narodne stranke, gosp. dr. Kukovec, ki smo ga že zdaj z napetostjo pričakovali narodno-zavedni Hrastničanje. Pripomnimo še, da v podučnem predavanju »Slov. del. pod društva« ni bilo niti besedice omenjeno o kaki »narodni del. organizaciji«, kakor da tudi v tem ni nihče mislil, za-toraj naj dotični gospod, ki ni prav dobro slišal, brez vse skrbi zaspi.
C Iz šmarskega okraja. (Nadaljevanje čudnih sanj. Spisal M; E) Ko se zopet nekega vročega dneva na večer spravim k počitku, je bilo jako soparno in nisem mogel dolgo časa zaspati. Konečno ne vendar posili spanje pravičnega. A nisem dolgo spal mirno, kajti naenkrat slišim v spanju neko drdranje; mislim si: kaj pa to pomeni, ali grmi in se pripravlja k hudi uri? Nisem mogel hitro razločiti, kdo in kaj je. Naj-prvo vidim, da se proti sv. Vidu od Grobelnega kupičijo temni oblaki; na to se oblaki pretrgajo, in vidim, da gre dolga vrsta konj, kateri so bili vpreženi v dolg parizarski voz, na katerem je sedel častitljiv starček. Pa kmala jo voz zavije z velike ceste -po majhni blatni cesti proti Lente-kovi mogočnosti. Pred njegovo hišo se voz ustavi in zakliče: kje je tisti vneti klerikalni Lentek? Lentek takoj pricaplja, se prav ponižno odkrije in vpraša: gospod, kaj bo dobrega. Starček mu odgovori: jaz sem prerok Elija, pa sem prišel po tistega, kateri bi šentvidske napredne može rad kar potopil; ker si je pa s tem že nebesa zaslužil, sem prišel ponj. Ja, ljubi moj gospod, to sem pa jaz, če Lenteka iščete, tako mu je odgovoril Lentek. Prikazen zopet pravi: le poslovi se od vseh svojih znancev klerikalcev in se pripravi za dolgo potovanje. Pridejo se njegovi klerikalni pajdaši poslavljat od Lenteka, tudi mogočni župan prireže meglo s svojo gamsfedro za klobukom in ko pride do Lenteka, se objameta ter grenke in debele solze pretakata, in se kar ne moreta ločiti drug od drugega. Nato starček pravi : no, sedaj je pa že dovolj Vašega javkanja; hitro na voz! — Mogočni župan šentvidski leti brzih nog po lojtro, kakoršno rabimo za polovnjake nalagati, Lentekov pajdaš prinese veliko vrečo, da v njo najprej nekaj klobas in hleb kruha, potem pa stlači Lenteka v njo in jo dobro zaveže, da bi prerok gre-doč Lenteka ne izgubil. Nato stopijo pajdaši skupaj in začnejo nalagati, pa jajmene, kako je tako živo blago težko; težko in med vpitjem so nalagali, župan je bil za komandanta in je vpil: le vsi glih, o auf, o ruk, le dobro porinite in na roke pljunite, o auf, o ruk. Tako so ga z veliko težavo spravili na parizar. Pa o nesreča, ko na voz pade, se pa kolesa pogreznejo do podela; kaj pa zdaj? zmislili so se, da imajo v Šentvidu tudi klerikalca fijakarja, hajd po njega, naj da svoje čile konjičke za priprego; in tako se je zgodilo; pride tudi neki Antlej z „Nar. Listom", da mu ga še v slovo prečita. Nato pa poženejo hij, bje, hi, bjej iu šlo je.
Ko pridejo zopet na glavno cesto, je začelo tako drdrati, da sem se zbudil od tega drdranja. Pa mislim, da se je moral voz kje zvrniti, ker je Lentek zopet v Št. Vidu. Čil in zdrav sem se vsedel drugo jutro k pisanju in sem napisal te res čudne sanje.
c Sv. Juri ob j. žel. Splošno znana je za-hrbtnost in hinavščina klerikalne armade, raznih Žgankov in Lentekov in drugih agitatorjev. Tako so se na nedeljskem shodu „katoliških" deklet pri nas te „mladenke" postavljale s pavovim perjem svojih gg. duhovnih voditeljev in udrihale po „prokletih" liberalcih, ki so baje pijanci in. še vse mogoče. No ko so pa šle te device na razne kraje, odkoder so prišle, pa niso nič več tako pobožno hodile, ampak videti je bilo po vseh gostilnah dovolj Marijinih devic, ki so prej na shodu preklinjale pijančevanje in ples, in plesale so tako, da so Marijine podobice kar po zraku frfotale. In po cestah smo videli hoditi te Marijine device pod pazduho s fanti. Ena se je tako nadevala vinske kapljice, da je na metlo igrala in oskrunila znak Marijine družbe. In to naj nas uči poštenosti, taka dečad, ki pijana leži po cestah, namesto da bi šla vsaj v kak hlev?! In to naj so agitatorji za,vero' ob čašu raznih volitev?!
c Št. Juri ob j. ž. Sprejeli smo in objavljamo: Dopisniku brezimnih pisem žaljive vsebine, ki jih pošilja obč. odbornikom, sledeče: Žal ti je za lovom, ki ga je na dražbi vzelo celjsko lovsko društvo ? Ali imaš ti tudi čas na lov hoditi ? Le rajši doma koruzo okaplji, če si je kaj vsejal. Že dolgo čakam, kdaj boš podpise pobiral po okoliški občini, da boš popravil krivico, ko si pisal, da so drugi zakrivili, da nisi ti dobil lova. Mislim, da je Samec tudi toliko koruze nasejal. da mu ni treba hoditi na lov in (kakor pišeš!) na zajčja jetra čakat. Samec si lahko daljnogled sam kupi, da ne bo treba tebi za rešpetlin skrbeti, vrano in fazana pa tudi pozna od 16. leta. Mislim tudi, da nimaš ti, dopisnik, tako hudih mačk, da bi ti drevje objedale, razun če nimajo pri tebi kaj jesti, — F. S. v Podgradu.
Vpisovanje v I. razred slovenskih gimnazijskih razredov v Celju se bo vršilo 1. julija od 8. do 10. ure.	Vodstvo.
»Krščanska« farovška kuharica. Po Grižah se govori, da je farovška kuharica glasno »privoščila« vrlemu našemu somišljeniku Avg. Golavšku, da mu je zgorel kozolec. Komentarja ne bo treba.
c Pri Sv. Štefanu pri Šmarju se vrši dne 29. tm. po večernieah ob 3. uri popoldne poučni gospodarski shod. Govorilo se bo o vinarstvu in mlekarstvu, zadružništvu itd.
c Toča. Dne 10. tm. so imeli, kakor se nam poroča iz Sv. Štefana pri Šmarju, tamkaj precejšnjo točo.
c Pri Sv. Štefanu nad Žusmom je dne 4. tm. oženjeni posestnik Martin Pistivšek ubil svojo 56-letno taščo Lizo Koren. — Javil se je sam sodniji.
Iz celjskega okraja. (Ogrizek,župnikdra-meljski in njegova natančnost.) Dne 26. maja je župnik Ogrizek v »Slov. Gosp.« že zopet svojo mogočnost in nestrpnost razsvetljeval. Očita že ponovljeno nesposobnost za šolo učitelju, ki v cerkev ne hodi, ter si jemlje pravico, takšne učitelje na izpolnjevanje krščanskih dolžnosti opominjati. Da bi Ogrizek pri svoji umobolnosti in trmi le raji molčal, ostal bi modrijan, kakoršnega se dela. Saj glavnega vzroka nikdar ne omeni, zakaj v svojih pridigah večno politizira ter zdaj tega zdaj onega napada, pika, zbada, vznemirja, da imajo že vsi poslušalci polna ušesa; in s tem on ljudi po svoji stari navadi od cerkve odganja. Prižnica je za sveto evange-lje, a ne za napadanje posameznikov, kateri Ogrize-ka nikdar zadosta povzdigovati in kot svetnika častiti, ter se po njegovih pretiranih, umobolnih in neumnih domišljijah ravnati ne morejo. A potem pa jih še podvojeno ne le na prižnici, temveč še po časopisih kot brezverce, liberalce razglašuje. Naj torej delajo, kakor hočejo, nestrpnemu nemirnežu nikdar ne zadoste. Pri tej priliki naj opomnim, kako si je ta vestni(!) in sveti(!) duhovnik svoj čas v Crešnicah meninič tebinič iz lastne moči in brez vse oskrbe doma dovolil na tri tedne v laško Gorico zleteti, ter se za svojega škofa, cerkev in farane niti najmanj ni zmenil. Prišli so v nedeljo vsi župljani v cerkev, pa so ravnotako brez maše odšli kakor so prišli; seveda so se vsi nad župnikom hudovali, ker jih je tako za norce postavil. Ali ni Ogrizek takrat po svojem razlaganju 600 smrtnih grehov napravil, ker ljudje poprej o tem ničesar niso vedeli, da bi bili v sosedne fare k božji službi odšli. Ogrizek je iz Gorice še celo druge župnike za seboj vabil, a ti so ga zavrnili, da ne utegnejo svojih dolžnosti »zanemarjati«!! — Seveda je Ogrizek potem od svojega knezoškofa »velikanski nos« dobil, kar je bilo v mnogih časnikih popisano. — Drugislučaj: Ta zmedeni svoje-voljnež pravi v svoji visoki domišljiji, da imajo starisi pravico od svojih učiteljev »veliko pridnost« v šoli za svoje otroke zahtevati! A s kakšno vestjo in pridnostjo ali bolje predrznostjo pa se je Ogrizek svoj čas v Crešnicah odlikoval, ko je celih šest tednov šolo štrajkal edino učitelju na kljubez, da bi s tem celo faro zoper njega razburil in našuntal; pa ljudje se za to najmanje niso zmenili, ker so Ogri-zeka že predobro poznali. Ogrizek ni prišel poprej svoje dolžnosti kot veroučitelj v šolo spolnovat, dokler ga ni okrajni šol. svet Konjice knezoškofijstvu naznanil, ter je Ogrizek dobil strogi ukaz (»velikan-
ski nos«) iz Maribora. Hočeš nočeš moraš je prišel nato otročji kljubnež zopet v šolo srdit, zvit, srborit in rudeč kot kuhan rak. Torej Ogrizek, le z lepim zgledom in pometaj poprej pred svojim pragom!
Dramlje. Zadnji »Slov. Gospodar« piše: Zvedite bralci resnico, ki se vam za to pove, da Ogrizek ne bode od liberalca po nedolžnem trpel. Očita se Ven-celnu, da prihaja prepozno v cerkev itd. Tokrat naj bo, da še pojasnim, drugokrat se mi ne bode zdelo vredno odgovarjati. Oskrbujem namreč tukajšnjo mlekarno in dokler mleka ni skupaj in voznika ne odpravim, ne morem iti poslušat slavnih Ogrizeko-vih govorov. Zgovorni Cicero naj mi to blagohotno odpusti; ker njegove »čenče« ne mara nihče, kar pa iz časnikov pripoveduje, pa doma berem. Zato pa, da pokašljujem v cerkvi, mi žuga z dotiko z državnim pravdnikom. Kdo se ne smeje? Potem bi moral biti v vsaki vasi eden državni pravdnik, ako bi hotel vsakogar, kdar kašlja, tožiti. Vprašam vas, ali niste Tejkmejstra nagovarjali,-kje naj železo kupi? Bila je še neka oseba kot priča navzoča. Kdo tedaj laže, Vencel ali vi? Hočete pač nedolžni biti, ter vse tajiti; a se predobro poznava. Pripisujeté mi tudi »tako odlične službe«, da bi vočigled temu .moral drugim dajati vzgled. Prijatelj kislega zelja! Najodličnejšo službo menda opravlja naš častiti. On bi moral tedaj dajati najlepše zglede, posebno, ker je študiral, kakor je sam na prižnici rekel, 16 let, predno so ga za to poklicani spoznali za pravega in pravnega uda učeče in politikujoče cerkve. Ubogega usmiljenega lajika si predstavljam duhovnika: doma čakajočega, če morda pride krst ali če bi bilo treba iti tolažit bolnika v zadnjih zdihljajih. Kako neki bi se pa naš dušni pastir opravičeval pred svojo vestjo, če bi ga prišel kdo iskat v nedeljo za bolnika za zadnje svete zakramente? Menda s tem, da mu bolnik itak ne uide, ker se še vidita na pokopališču, dočim je on moral iti pohajkovat v Šentjur, a pri nas ni bilo niti drugega sv. opravila, ko nam je kaplana odjedel, in tudi nič večernic. Pa nikar se ne razburjajte, slučajno se ni nič pripetilo — a le slučajno. Drugič torej ne rabite toliko besedi, dajte nam vzgled — vsaj veste — »exempla trahunt«. Anglež Shakespeare jo je bolje pogruntal, čeprav je bil »brezverec«: ako mi jih 12 pravi: tako stori, ne bom ubogal, dočim me dejanje drugega pripravi na drugo pot. Do miru pa pride le takrat, kadar pridete do spoznanja, da ste vi tukaj za nas in da ste od naših žuljev plačani, da morate vi naši želji po možnosti ustreči, a si ne domišljati, da ste bog, mi pa smeti. Pustite paševstvo ter se obnašajte tako, da bodemo mi rekli »naš« župnik, a ne, da le vi vedno naglašate: jaz sem vaš župnik. Ako vas bode katera besedica pičila, ne zamerite, storil sem iz najboljšega namena vas poboljšati; sicer pa se brez božje volje itak nič ne zgodi. Da ste mi zdravi!
Jarnovič.
Ljubno. Ker se je iz raznih vzrokov cela stvar zakasnila, obhajamo v nedeljo dne 26. junija t. 1. pri nas redko slavnost, za katero se višji in nižji krogi zelo zanimajo. Kakor se je že poročalo, razvila in blagoslovila se bo ta dan prekrasna nova zastava tukajšnje prostovolje požarne brambe, katera že dolgih 24 let nepretrgoma deluje v blagem namenu bližnjemu v pomoč. Od blizu in od daleč so se oglasili naši somišljeniki, da pomagajo povzdigniti to našo slavnost, ter so celo rojaki iz daljne Amerike poslali v spomin krasen trak. Spominskih žebljev se bo zabilo okoli jedna stotina, katere so odličnjaki iz Gradca, Maribora, Celja, Bizeljskega, Sarajeva, večinoma pa iz gornjegrajskega okraja društvu poklonili, za kar jim bodi izrečena najprisrčnejša zahvala. Vspored bo sledeči: Na predvečer, t. j. 25. junija bakljada in bengalična razsvetljava. Na slavnostni dan dne 26. junija v jutro budnica, ob 10. uri predpoldne slovesna sv. maša. Ob pol 2. uri popoldne sprejem došlih društev in gostov pri savinjskem mostu, nato večernice ter odhod na »Foršt«, kjer bo slavnostni prostor, na katerem se bo najprvo vršilo blagoslovljenje zastave, zabijanje spominskih žebljev, na kar sledi prosta zabava. Naslednji dan 27. t. m. ob 6. uri v jutro izlet v Logarjevo dolino. Posamezna povabila se bodo takoj razposlala, vendar se pripomni, da ako bi se prezrlo kakemu društvu ali posamezniku povabilo poslati, naj se dotični vzlic temu slavnosti udeležiti blagovoli. Torej v nedeljo 26. junija vsi v krasno Savinsko dolino, v prijazni trg Ljubno in dalje v prekrasno Logarjevo dolino!
ZjutomcrsHi oHraj.
1 Malanedelja. Novo repatico so „zavarali" naš gosp. pater, proti kateri ona Hallejeva ni nič. Pot je imela mimo njihove pivnice, ter je bila z repom tako blizo tal, da se je malo ne dotikala čestitega nosu patrovega. Ko so pa čestitost g. pater hoteli to repatico bolj natančno pogruntati za znanstvene razprave, pa je ta hudimanov zlo-mek bliskovito švignil ter se nekje za godeniar-skimi šumami skril. Kakor smo imeli priliko izvedeti, odkril je že celo vrsto novih asteroidov" ta učeni mož. Da je v kloštrih veda in znanost cvetela, smo znali, a da bi se taka cvetka za samostanskim zidom vzgojila, tega nismo pričakovali.
1 Iz Murskega polja dobimo dopis, da se dolži g. M. Šonaja v Veržeju, da je Dapisal dopis „Od Sv. Križa na M. p." v št. 22. „Nar. Lista" glede nekih kolesark iz B. Izjavljamo, da g. M. Š. ni z dotičnim dopisom v nobeni zvezi. — Uredništvo „N. L.".
Darujte za Nap. sklad!
Bmifti ograj.
Planina. Pa že zopet ta presneta Planina, boste rekli, g. urednik; pa Vas prosim, nič se preveč ne hudujte, samo malo prostora boste še dali v Vašem listo, kaj ne? Že pred kakimi petimi leti mi je pravil neki odlični inteligentni mož, ki je tudi odbornik občine trga Planire, da bodo takoj naročili slovenski obč, pečat, in da se bo od tedaj naprej le slovensko urad ovaio. Pa čnjte, do danes je še vedno vse pri starem. Možje odborniki Planinskega trga, ali Vas ni sram, da vpričo Vas, ko ste vendar sami Slovenci, Šešerko nemški uraduje? Kako dolgo se boste še dali od tega človeka komandirati? Proč s samonemškim obč. pečatom, proč z nemškim uradovanjem, naj nikar ne bo naša lepa Planina zavetišče nem-«arje#i	Kmet, ki vse to opazuje.
^ v Pri volitvah v sevnlški okr. zastop je propadel nemškutarski planinski župan Sche-scherko.
Toča se*je vsula dne 9. t. m. po Veterniku, Mrčniseli in Reštajnu.
, b Dobje pri Planini. Tristo kovačev! Zdaj bo pa ročno drugo vreme, ker je zapečki študent pisal v „cajhenge". Med drugimi čenčami, ki študentu niso na čast, je zapisal, kako trdni so zapečki fantje. No, vidva zapečka fanta,'kako pa sta bila takrat trdna, ko sta morala neke noči izpod nekega okna bežati, da so se iskre pod petami kresale — po hrbtu pa bunk, bunk! Pa tudi v drugih rečeh nista nič kaj trdna; toda zaradi očeta, ki je pameten mož, nočemo še sedaj tega povedati. Če pa nam dast:i v prihodnji številki „Slov. Gosp." k temu dovoljenje, pa vama boinp, dobro postregli. Baharija	e stoji lepo. —
Dopisunček.
Mariborski oKraj.
m Licenciranje bikov v Mariboru za mariborski okraj kaže sledeči izid: V celem se je prignalo 69 bikov, in sicer 25 marijadvorskih čistokrvnih ia 9 križauih, 12 pincgavskih čistih in 8 križanih, 11 se jih je, ker niso pripadali nobeni v deželi navadni pasmi, zavrnilo. 4 pa so bili spoznani kot nesposobni. Darila so dobili med drugimi: državno darilo 70 K g R.Reppnig iz Cirk-nice; deželna darila po 30 K: R. Reppnig iz Cirk-nice in upraviteljstvo grof Meranovih- posestev v Pekrah; po 20 K: Konrad Celcer iz Št. Ilja in Lovr. Celcer iz Gradiške. Okrajna darila'po 20 K: Mih. Jaunik iz Lembaha, Marija Pernat iz Št. Lovrenca nad Mar., Aleks. Hojnik iz Ranče, Pavel Wernik iz Sp. Hoč, Jož. Rosman iz Frama, Frauc Robič iz Lembaha. Po 15 K; Jožef Avguštin iz Dobrove, Tomaž Peter iz Voska, Anton Lobnik iz ■Orehovevasi, Marija Treiber iz Št. Jurja ob Pesn., Anton Macher iz Pobrežja, Mat. Vlasak iz Pesniškega dvora, Konrad Majer iz Št. Ilja. Po 10 K: Konrad Majer iz Št. Ilja. Matija Peklar od Sv. Jakoba v S. G., Jakob Kramberger iz Št. Lovrenca, Blaž Pristovnik iz Razvaoja, Franc Gselman iz Bohove, Anton Gojčič iz Orehovevasi, Anton Divjak iz Orehovevasi. Simon Kmetič iz Razvanja je dobil premije 10 K, ker je dobro skrbel za bika, ki je bil premiran 1. 1909. i
V Mariboru sokolska slavnost dne 19. junija. Javna telovadba, ljudska veselica. Začetek ob 3. uri popoldne.
m Izginil je iz Selnibe ob Dravi 38 letni mizarski pomočnik Kašner.
Nemška blamaža v Št. IIju v Slov. gor.
Še
bolj kakor v Celju so doživeli südmarkovei fiasko s svojo tnrnarsko slavnostjo v Št. Ilju. Namesto 4000 gostov komaj par stotin, telovadba škandalozna, gostilničarji, ki so pripravili jestvin za tisoče, preklinjajo, preklinja pa tudi „slavnostni odbor", ki bo pošteno „gor plačal". Prav radi verujemo, da je predsednik tega odbora dr. Hans Wenigerholz ves nervozen kričal: „Aber so eine Blamage; dass uns uusere deutschen Volksgenossen so verlassen, das ist schon mehr wie ein Skandal!" Za Südmarko in njeno „besiedelungs-politiko" je to skrajno slabo znamenje in grd fijaško.
Izpred mariborske porote. 14. t. m. je stal pred mariborskimi porotniki 69 letni Matjaž Bogme, tast kmeta Mat. Fureka v Št. Lovrencu na Dravskem polju. V sredi aprila sta Fureku zbolela oba otroka na ^ škrlatici in davici. Bogme, ki je imel otroka silno rad, je 15. aprila proti Furekovi volji pripeljal iz Ptuja zdravnika, Furek pa ga jé peljal nazaj in je imel naročilo pripeljati tudi zdravila iz mesta. A prišel je pozno v noči pijan in brez zdravil ter se je vi egei kar na gumno spat. Starega Bogmeja je to postopanje zetovo užalostilo in ujezilo in vzel je krepelec ter Fureka udaril parkrat po glavi. A udarci so bili prehudi in Furek je umrl. Oba otroka pa sta umrla, kei nista dobila zdravil ob pravem času. Porotniki so vprašanje o uboju zanikali in potrdili vprašanje o popolni zmedenosti v trenutku dejanja (silna ljubezen do otrok in jeza zaradi postopanja njih očeta). Vsled tega pravdoreka je bil starček oproščen. — Pri inštalaciji župnika Poplatnika na Polenšaku dne 1. maja t. 1. je prišlo v gostilni Lovrečevi do pretepa med fantoma Horvatom in Vilčnikom. Horvat je Vilčnika z nožem zabodel v jamo ključne kosti in mu prerezal žilo. Vilčnik je izkrvavel in umrl. Porotno sodišče je Horvata obsodilo na tri leta težke ječe.
Ptajsüi «Kraj.
p Pri streljanju proti toči je kmet Firbas pri Sv. Drbanu nad Ptujem postopal taka neprevidno, da se-«je smodnik vnel in se je Firbasu užgala obleka. Po prsih in hrbtu je dobil hude opekline.
Udarilo je v petek, dne 10. t. m. popoldan v hišo posestnika Blazinca v Apačah pri Sv. Lovrencu na Drav, polju. On, njegova žena in njun 27 letni sin so bili v tem trenutku pod kolarnico. Sina je ubilo, oče in mati sta prišla zopet k zavesti. Poslopje je pogorelo do tal. — Lahko si mislimo občutke nesrečnih staršev, ko sta prišla popolnoma k zavesti. Bila sta brez sina in brez strehe.
Od Sv. Bolfenka nad Središčem nam pišejo: V pondeljek dne 13. junija se je vlila popoldne strašna ploha nad našo župnijo. Umazana voda je zamlajila travniHte in nam napravila nepopisno škodo. Prosimo državne in deželne poslance za hitro pomoč, ker je ljudstvo vsled grozne nesreče vse obupano. Dobro bi tudi bilo, ako bi imel okr. pomožni odbor takoj sestanek.
Krvav čin klerikalnih pretepače v. V Cir-kovcih na Dr. p. so natolkli zadnjo soboto večer znani lopovi Kušarjevega Franceta, ko je šel od strica proti domu, s plankami in so ga tako z noži opehali, da so morali fanta takoj odpeljati v bolnišnico. Ako mu ne bi prihitel na nemoč orož-niški stražmojster, s katerim sta malo poprej hodila skupaj, bi ga bili klerikalni lopovi usmrtili. Celi čin se je zgodil v prvi vrsti iz političnega sovraštva. Izvršili so ga takozvani „katoliški mladeniči". Kaj poreceta k temu župnik Raušl in kaplan Zorko? Ali se na zadnje široko smejeta, ker je bil ravno sin obsovraženega Kušarja napaden in ranjen? Kaj bi šele rekla, ko bi se Ku-šarju samemu ka,| tacega zgodilo? Gotov«, bi mu dal Raušl cele tri dni zvoniti, ako bi ga kdo ubil! No — ne,,boj^ se, gospoda; vama in vašim razbojniškim katoliškim mladeničem bodemo že pri-strigli peruti.
v Podpora po toči. G. drž. posi. dr. Ploj je stavil predlog v drž. zboru, naj se podeli posestnikom pri Sv. Marku in Sv. Marjeti pod Ptujem, katere je nedavno tega hudo zadela toča, državna
podpora.--------—
v Poštni urad dobijo po zaslugi drž. posi. Ploja v Cirkovcih pri Pragerskem. S tem je od-pomagano že davni ^potrebi.
Nemški prvak Pirich — zaprt. Iz Ptuja nam pišejo: Predvčerajšnjim so zaprli v Ptuju znanega usnjarja Pirichä. Pogorela mu je tovarna dvakrat zaporedoma ... Pred kratkim je napovedal konkurz in tedaj so prišli različnim takim rečem na sled, da je sodnija dala Piricha in njegovega kompanjonaMayer-ja iz Gradca pod ključ. Pirich je bil ptujski občinski odbornik, član vseh ptujskih nemško-nacjonalnih društe in sploh med nemškimi prvaki v Ptuju. Njegova aretacpj^ vzbudila velikansko senzacijo.
Zadnji dopisi.
Iz Gradca. Slovenski kolarski pomočniki, kateri nameravajo se v Gradec podati delo iskat, naj to misel opustijo, ker je 13. t. m. 56 kolar skih pomočnikov delo vstavilo, ker kolarski mojstri ne privolijo, kar pomočniki zahtevajo. Stavka bo najbrž trajala več tednov.
Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju priredi v nedeljo, dne 19. junija t. 1. na vrtu g. Fr. Bračiča v Novi vasi pri Ptuju I. veliko veselico. Vspored: 1. Nastop narodne godbe. 2. Gledališka predstava. 3. Nastop ptujskega „Sokola", potem prosta zabava z godbo na pihala in tamburice, šaljivi bazar i. dr. V lepo vrejeni turiki kavarni se bode prodavala črna kava. Vstopnina za ude 20 vin., za neude 30 vin. V slučaju deževnega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo. Preplačila se v korist društva hvale^uo sprejemajo. Posebna vabila se ne pošiljajo. «K obilni udeležbi vabi	odbor.
Za po toči poškodovane Savinčane v občinah Griže, Petrovče in Žalec, katere so prizadete, je vložil državni poslanec Robiek v včerajšnji seji drž. zbora nujni predlog za izdatno državno podporo.
Iz Št. Jurja ob J. ž. Pododbor Zveze slov. napr. mladine ima v nedeljo, 19. t. m. ob 3. uri pop. sestanek in sejo v gostilni g. I. Ferleža v Šibeniku. Tova-rišice in tovariši ste najprisrčnejše vabljeni. Z mladinskim pozdravom predsedništvo.
- v Od Sv. Bolfenka pri Središču se nam piše od „odbora S. K. S. Z.", da dotični trgovski frakar, ki je hotel oskruniti 4 letno deklico, ni bil nikdar član SKSZ in tudi ni bil voljen v odbor oziroma za tajnikovega namestnika. — Besedo ima .iaš dopisnik.
Loterij'sKe številke.
Gradec, dne M. junija 1910: 5, 60, 89, 12, 85. Dunaj, „ „ „ „ 14, 34, 28, 40, 82.
Listnica uredništva.
Vičanski: Ker imamo danes že en gospodarski članek, a drugega gradiva mnogo. Smo odložili za prihodnjič. Hvala in pozdrav! — Sv. Etna: Hvala, pa podobnih dopisov imamo iz volilnega okraja samega precej, prostora pa jako malo. Kaj dru-zega! Zdravo! — 1444.: To so vendarle prema-lenkostne osebne zadeve, ki nimajo s politiko nič opraviti. Od naših drugih somišljenikov tudi izvem, da L. ni naš nasprotnik. Bom se še natančneje informiral iu potem glede agitacije proti ,.N. L." že potrebno ukrenil. Glede onega dajem, kakor vidite, v listu samem primerno pojasnilo. — Gornjesavinska dolina: Šele danes sprejel in v današnjo številko seveda ne gre več. Prihodnjič bo še tudi prav prišlo! Zdravo! — Gradec: Istotako! Pa pride že prej tudi v „Nar. Dnevnik". Pozdrav! — Jože Vitomarski: Tudi Vam velja isto! Hvala lepa iu pišite večkrat! Živeli!
Lepo malo
posestvo
ki meri 21/2 orala, obstoječe iz dveh njiv in tranikov, s sadonosnikom. z zidano hišo in hlevi za kravo in svinje se proda po zelo nizk' ceni. Več pove Franc Pire, pošta Dramlje.
Učenec
krepke postave s primerno šolsko izobrazbo za trgovino z mešanim blagom se prejme takoj pri
Anton Ošlak, Ponikva ob juž. ž.
161 1
Prilika za nakup !
Tovarna mi je po požaru izročila v razprodajo nepoškodovano blago, mnogo tisoß komadov
težkih flanelnih odej
krasnih modnih vzorcev in barv, obrobljene. imajoCe popolnoma neznatne, komaj vidne madeže le od vode. Te odeje so primerne v vsaki boljši hiši za pokrivanje postelj in odevanje, so - elo fine. tople, 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam zbirko 4 finih, gospodarskih odej za 10 K, 3 fi-nejše flanelove odeje za 9 K, in 2 kosa najfinejših flanelnih odej za 9 K. Nadalje imam v zalogi veliko zbirko zelo krasno zbranih snovi za obleke, popolnoma brezmadežnih, v dolgosti cd 30—35 m; dobijo se tudi delni kosi po 4 do 10 m za K 13. —, Rudolf Dušek, tovarniška zaloga odej Nächod na Češkem. Za neugajajoCe vrnem denar 156 3-1
Proda se
10 oralov obsegajoče, na zelo lepi legi ležeče v dobrem stanju se nahajajoče pOSGStVO pripravno za vsakega obrtnika, posebno za gostilno. Cena nizka. Plačati je treba samo 1600 K. Proda se tudi manjše 21/2 orala pri trgu in cerkvi ležeče posestvo, pripravno za čevljarja ali krojača. — Naslov' pri upravi tega lista.	157 1
mmmm m
Hi s o
z vsemi gospodarskimi poslopji dam v najem. V hiši so pripravni prostori za gostilno in trgovino. — Natančen naslov se izve pri upravništvu „Nar. Lista". 159 3.1
Lepa hiša
v trgu, pripravna za vsako obrt, v prometnem kraju blizu tovarne in cerkve se proda pod ugodnimi pogoji. — Natančna pojasnila daje Antonija Pernat vulgo Pihler na Muti pri Marnbergu (Štajersko). 150 3-3
Najboljši češki nakupni Tir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljenega
2	K. boljšega 2 K 40 h; prima po ! -belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega , snežnobelega, pulje-
knega ti K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega ti K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši drsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdeöega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga. 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K. 12 K. 14. K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali* zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-20
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko
Gostilna
z večjem prometom blizu rudokopa na Spodnjem Štajerskem se da takoj na račun pametni, dobro izobraženi, ne premladi osebi. — Tudi oženjenemu brez malih otrok, ako je žena dobra kuharica. — Ravno tam se da mala trgovina T najem. — Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 356 3 2
VaroVati se mora
vsaka ranitev pred mrčesi in za kriti jo antiseptično obvezo.
0	Že 40 let se je izkazalo mefiilno © vlačno mazilo, takozvano praško domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in boleCine. hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan. fV
1	puSiea 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pušice, za 7 K pa deset pusic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije
Pozor na ime izdelka, izdelot atelja, oeno in varstveno znamko. Pristno je po 70 v.
Glavna zaloga
B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri Črnem orlu"
Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice St. 203.
Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske.
Edini najboljši
za cepljenje trt se dobijo v Zvezni trgovini v Celju.

Najboljše se dobi le pri nas!
Zelo ugoden nakup
40 metrov ostankov.
145 15-4
Ceflr, voile, flanele in drugo pralno blago, zelo lepo, sortirano. v dolgosti 1—8 m razpošilja po poštnem povzetju za 18 kron franko dobroznana razpošiljalnica
V. J. Havliček a bratr v Podebradech (Češko.)
Od ostankov se vzoici ne razpošiljajo. — Vzorce modnega blaga in manufakture z nizkimi cenami razpošiljamo franko.
TT
:s i sii i:
11
297 —12
Šubičeva slika
Franceta Prešerna
ter Groharjev
Primož Trubar .*.
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki ''	na zahtevo franko. -
n

re


f/ tižžS ft!i?ži
Iv. lax & Sin» Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
336 52 3
Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
W
m
Pluge, brone,
peronospora - brizgalnice in vse poljedelske stroje, žične mreže in umetna gnojila priporoča po
najnižjih cenah


trgovina z železnino „Merkur", P. Mojdič, Celje.
postne hran. račun st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagan je gotovine
—	= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
Telefon št. 48.
.LASTNI DONI'
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v G a her ju pri Cel j u
z
; pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali rte, na tekoči račun ali na tira* rasine (viožne} knjižice in jih obrestuje letno po
hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na ieto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovauju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotit, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
e © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure
© © © dopoldne, ©e© ©e©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
54
Sä
IG S. ČRETNI«
izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v St. Jurju ob juž. žel.
© ^ - Ä d jflflHWmmma* ?
u PftfMi J m 1 ^iHIh P
S IH lllflii m <*
A)	J m ■■mi ^
2	(D
O r m	i i®
s	3
C0 I	li 1 m
Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno.
Na prodal
je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčevina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sepnec, posest, sina, GradiSka p. Pesnica. ii6
Širite „Narodni List!"
ceneje
oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, eufone in plošče j* zahtevajte cenike. — Istotam se dobi najboljši po-množevalni aparat ,levograf' za 20% znižano^ceno kakor doslej. Slavna društva se opozarjajo posebno na to ugodnost. — Zinauer & Co., S«. Jakob v Slov. Gor. io& i
32 52-22
Pišite
takoj po vzorce belega platna, koje dobite zastonj in ni treba vrniti, da se prepričate o nedosegljivo nizkih cenah. Narodna vele-trgovska hiša
R. Sfermeclii, Celje.

I

Kdor je osivel, izgleda star.
Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so :
1. Vltkov „Vedno mlad" piavo, rjavo, In črno barvilo. Pobarva takoj in trajno. Ena škatlja štiri krone.
2. Vitkov „Nucin", stekleničica eno krono.
Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala v tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija
Fr. Yitek & Co., Praga II.
^L Za
Zahtevajte samo Tltkove preparate, vse druge zavrnite!
te, M
Lekarnarja a.. Thierry} a balzam
(obi. varovano.)
Edino pristen z nuno Kot varstveno znamko.
Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna
steklenica K 5°—.
Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ljici K 3'60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu
säsxam
A. Thierry v Pregradi pri ^Rogatcu.
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.
315 18—5
Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Darujte dr. sv, Cirila in Metoda I
r
3SU
hi
Nagrobne vence
v raznih" velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje.
ukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pr? Celju - prevzame vsakovrstna ——
61 50-22
stavbena zlasti tesarska dela«
id.