Beri danes JvCùMùiMatad' niiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiniKiie Cena Tj O.SO Domoljub Wi O inIH/i fO^f.VIV . < ___nc » d ubit ani 9. Jull/a 1941-XIX ^ £e/© 54 28 Redazione • Amministrazione: Lubiana, Kopitarjeva 6 — Letna naročnina 18 inozemstvo 30 Ur Popis prebivalstva Ljubljanske pokrajine ZldnJL (nitja 1941-XIX ja v Ljnbljaiukl pokrajini odrejen popit prebivaltsva. Vojaki italijanska oborožene alla vsak itopenj, vltcvti kr. kara-biajerj« ta kr. finančno ttraio, »o izvzeti od popisa. V dach od 36. do 30. tega meseca bodo popisal oradaiki (ki bodo Imeli ca to posebno osebno legitimacijo) izročili vsakemu družinskemu poglavarja ia vukcaa predstavnika tajednice (lastniki ali zakupniki hotelov, gostila, panzij, zavetUč, bol-aifoic, zdravilišč itd.) družinsko aU zajedailko polo, ki (o bo moral vsak družinski poglavar ta vsak predstavnik sajedaice skrbno izpolniti ia tako popolale oo ia podpisano imeti pripravljeno na dan L avgoata zjutraj, ko bodo popisni uradniki začeli pobirati popisna pole. Dražiaski poglavarji ia predstavniki zajedale sa bodo Borali saradi pravilne izpolnitve popisne pola skrbno ravnati po navodilih na prvi in četrti strani pala. Popisna pole, ki bi bOa nepopolno ali pogrciao izpolajea«, aa vraej« popisanco za novo sestavo. Kdor v popisni poli zahtevanih podatkov ne bi kotel dati ali bi iih vedoma v celoti ali deloma navedel napačno, sa kazanje v denarju od 500 do 3000 lir, v hujših primerih pa s zaporom do treh mesecev. Družinski poglavarji ia predstavniki zajedale, ki jim popisni uradnitt ne bi dostavili popisna pole do vštetega 30. julija, morajo sami iti ponjo v občinski urad. Družinski poglavarji in predstavniki zajedale, pri katerih se popisna pole ae bi pobrale do vštetega 5. avgusta, jih moralo prav tako aeposredao oddati občinskemu uradu. Popis nima prav aobenega fiskalnega namena In velja za dcbljeoe podatka najstrožja uradna tai-aosL Podatki so nameujeal izključno za sestavo statističnih pregledov brez kakršna koli draga individualne uporaba. Ljubljana. 6 julija 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLL Seja Ljubljanskega sosveta Visaki Komisar je 3. julija dopoldne sklical seja pokrajinskega sosveta. Po odobritvi dopisnika prejšnje seje so začeli pretresati vprašanje o preskrbi s mlekom. F.kse. Orasieli je sporočil sosveta ukrepe komisariatskih uradov, da bi se Ljubljani zagotovila ts iivil», lake potrebna prebivalstvu, slasti pa etrskom. P» obravnavanju rasnih načinov sa čim ugodnejšo rešitev tega vprašanja, je Visoki Komisar sporočil sosvetu navodila, ki jih je dal sa določitev cen«, dovosa ia razdeljevanje mleka. 8 temi ukrepi bo Ljubljani preskrba s mlekom ugotovljena in t» po najmanjši ceni, ki j* dovoljujejo sedanje razmere. Potem je Viseki Kemisar dal v raspravo vprašanje o povišanju plač ter sporečil sosvetu predlaga delavcev in delodajalcev. Zastopnikom delavski stanov, ki so pri rasgovoru sporočili podatke organizacij, je Visoki Komisar sagotovil svojo posebno pesornost, katere bo »«sveča! moralnim in tvaraim vprašanjem, ki se tičajo delavstva. Tudi glede položaja obrtnikov je Ekse. Ora-zioli sagetovil njihovemu zastopniku, da bods obrtniška vprašanja posebej preučena In da bod» vpošterane posamezne potrebe. Zastopnik industrijskega delavstva je Visokemu Komisarju predložil vrsto vprašanj s svojega področja. Eksc. Grazioli je sagotovil, da bo v kratkem izdal ukrep, ki bo določil povišanje prejemkov. Potem je spregovoril o obisku pri prebivalstvu novomeškega okraja. Ta obisk mu je omogočil da se je prepričal o lojalnosti in o delavnosti tega prebivalstva. Preučil je tudi položaj mesta iu sporočil sosvetu svoja natančna navodila, ki strogo u|M>števajo pravice, ki jih daje Ducejev odlok. toda se n« bodo smele nikjer in nikaksr napačno razlagati. ... .... Med sejo so se oglasili k besedi sosvetniki ter dr. Moseri sa preskrbo, odvetnik Zennaro pa za zakonodajna vprašanja. Pomembne besede Visokega Komisarja Na seji mestnega sveta ljubljanskega dne 8. julija je Ekse. Visoki Komisar g. Grasioli is-gavaril sledeči govor; Ekse. Viseki Kemisar se je najprej zahvalil ia povabilo ia za pozdrav ab lem svojem drugem obisku na ljubljanski mestni obliai. Današnji obisk je snačilen slasti salo, ker aaj občinski svet tolmači meščanom, katere sastopa, besede Visokega Komisarja, hkrati pa pomeni posebno zaupanje da g. župana. Visoki Komisar je nato pripomnil, da vlada danes tu red in mir. Ni to samo »sluga vojaških oblasti, temveč ludi inteligentnih ia dobrohotnih prebivalcev, slasti pa sasluga osebnosti, ki so stopile v stik s italijanskimi eb-lastmL Vse te osebe la predvsem g. iupaa Imajo praviee, da jim je ljubljanske prebivalstvo hvaležno sa te sodelovanje, ki je Ljubljančanom samo v korist. Visoki Komisar je nato omenil, da se je iapaa v »rajem nagovoru spomnil vseh do- brot, ki jih je oblast izkazala od prevzema mesta ia te pokrajine. Dal je lagolovilo, da so bodo navodila ia naredbe Duceja, ki ga tu sastopa. izpolnile stoodstotno. Ta sagotovil» bodo stoodstotne driala, seveda pod pogoji, če bo v enaki meri tudi s strani ljudstva iskasana lojalnost in sodelovanje. Pripomnil je, da se ue sme ta lojalnost in dobrohotnost oblasti tolmačiti kot slabost. Ljudje, ki s tem računajo, se bodo lahko prepričali © nasprotnem. Visoki Komisar je nato aovabil k sodelovanju ne samo oblasti in uredništvo, ampak prav vse prebivalstvo. Eksc. Visoki Komisar se je nato spomnil potovanja, ki ga j» napravil pred nedavnim po Dolenjskem, kjer je stopil v stik i dobrim kmetskira prebivalstvom Ljubljanske pokrajine, katero si ae ioli drugega kot delo in mir. Israsil je prepričuje, da s« to želje po delu fa mira željo večine vsega prebivalstva. Ponovno je dal «agotovdo, da bo vso njegovo delo namenjeno dobrobiti prebivalstva in sboljšanju gospodarskih razmer Ljubljanske pokrajine. Mnogo nalog ia vprašanj, ki so teìka in snana, še čaka. Vsa bodo čimprej rešena, v kolikor bo prebivalstvo absolutno sodelovalo. Tudi najteiji problemi se dajo rešiti, če je lo dobra volja sa to. Naiadnje se je Ekse. Visokt Kemisar zahvalil g. županu in ga prosil, naj vsa-me na znanje njegova osebna voščila v prid ljubljanskemu prebivalstvu: Hkrati naj velja njegov pozdrav vsem občinam in vsemu prebivalstvu, ki mu je od srca naklonjen. Naj bo bodočnost mirna ia naj prebivalstvo ušiva v svojem delu zadovolj-stov v letih, ki pridejo. Eksc. Visoki Komisar na velesefmu Visoki Komisar je to dni obiskal napravo na velesejmu, da bi videl, kako stoje dela. Posdra-vili so ga iupan, predsednik volesejmske družbo, ravnatelj ia odborniki. Ekse. Grasioli jo obiskal paviljone ter se zanimat sa splošno ureditev. V ravnateljski pisarni so mu predložili splošne in podrobno načrte, ki jih je pregledaL Visoki Komisar je odločil, naj se sa velesejmski lepak raspiše natečaj med domačimi umetniki. Dal je navodila sa raipis in saga-tovil nagrade. S sejma je Visoki Komisar odšel na kopališče Ilirijo ia si ogledal plavalnieo ia druge naprave. Prijava žitnih pridelkov Visoki kemisar sa ljubljansko pokrajino, smatrajoč ia potrebno, da se saradi porazdeljevanla ugotovi pridelek žita v Ljublj. pokrajini, odreja: Cien 1. Pridelovalci žita morajo prijaviti pridelek letošnje letine. Žitne vrste, ki jih je treba prijaviti, so: pšenica, rž, ječmen, oves, koruia ia soriira. Člen 2. Prijavo je treba vložiti pri občinskem uradu na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri teb uradih, in to v 20 dneh po končani letvi ali pa spravilu posameine žitne vrste. Občine morajo poslati prijave Prehranjevalnemu zavodu ia Ljubljansko pokrajino. Člen 3. Prodaja žita is člena 1, je dopustna samo s predli, dovolitvijo, ki Jo isda omeni, zavod. Člen 4. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljav* na dan objave v Službenem listu sa Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo denarno od 100 do 5.000 lir, r hujših primerih pa i zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba neprijavljenega pridelka. Za državne uslužbence Dne 5. julij» dopoldne se je pad Dueejovim predsedstvom sestala vlada na sej» in Je odobrila več gospodarskih sklepov v prilog osebju, ki to v državuo-upravnl sluibi. Ta prilog »naša vsolo poldruge milijarde lir na račun dri. proračuna.^ Ministrski svet jo na predlog tajnika stranke odobril lakonski predlog o ureditvi ia nadsorstvu cen nad živili la najvažnejšimi življenjskimi po; trebščinami. V ta n»meu bo ustanovljen osrednji odbor pri aar. direkteren Fašistične Straako in odbor, ki bo imel isto naloge, bo ustanovljen »rt vsaki Fašistični federaciji v vseh pekrajinah. Danes precej «liSioo beseio .križarja vojska'. Malo-. Jo pa ve. kdaj se je ta re seda začela rabiti in kakšna je iz :ioviaa teh svetih vojski Križarske vojske »o racale fe pred kakimi Snu leu u žčlj^kršcan-ske Evrope, da "i stria mot in oblast moharoe-danstva v sveti deželi v Palestini. Kristjane je bolelo, da je imel to de že io » oblasti največji sovražnik krščanstva. Zelja, da bi deželo iztrgali iz rok sovražnikov, je kristjane tako prevzela, da so se skoraj dve sto let borili za nje uresničenje v tako imenovanih križarskih vojnah, ki imajo torej, vsaj prvotno, popolnoma .verski ia nesebičen značaj. Križarske vojske so eden izmed značilnih pojavov krščanskega srednjega veka. V glavnem to bile Stiri velike križarske vojake. Prva križarska vojska se je zaèeìa pomikati proti Palestini L 1096. Sestavljena je bila predvsem iz Francozov in Nemcev. Ta križarski pohod Irščanskih vitezov je nastal zaradi neznosnih razmer, ki so zavladale v sveti deželi. Palestino so namreč zasedli motiš medaoski Seldžuki ter začeli krtatjane kruto zatirati. Vesti o preganjanjih ao zeio razburile krščanski zapad, in nič čudnega, če se je zbodfa želja, da bi te kraje iztrgali iz rok mobamedanrev. To željo Je pospeševalo tudi globoko versko življenje tedanjega sveta. Seveda so poleg teh razlogov vplivali na križarsko gibanje pri marsikom tudi razni drugi razlogi, kakor želja po junaških činih, hrepenenje po romantičnih dogodkih, upanje na bogat dobiček, nezadovoljnost z razmerami v domovini itd., toda vodilni in odločujoči razlog je bU vendarle čisto verski in nesebičen. Seldžuki so sčasoma postali tako močni, da so celo ogražali Carigrad, prestolnico bizantinskega cesarstva. Bizantinski cesar Aleksij se je obrnil na Zapad za pomoč. Tedaj se je pod vodstvom papeža Urbana začela zbirati po vsem krščanskem zapadu velika vojska pod znamenitim klicem: iBog hoče!« Ta klic je določil sam papež, za znamenje pa dal znamenje križa. Vitezi » si to znamenje pripenjali na ščit ali na obleko ter se tato imenovali križarji. Prva velika križarska vojska, ki sta jo vodila Gotfrid Bujonski in Rajmund iz Tuluze, je imela precej uspehov. Po velikih naporih je premagala .vojsko Seldžukov, zavzela mesta Nicejo, Edeso, Antiohijo in končno tudi Jeruzalem leta 1099. Gotfrid Bujonski je bil izvoljen za jeruzalemskega «ralja, vendar se je iz ponižnosti imenoval le zaščitnika božjega groba. fako se je ustanovilo sredi mohamedanske dete e krsčansko kraljestvo, ki se je držalo skoraj sto let. Država bi morda dobro uspevala, toda manjkalo ji je krščanskega prebivalstva. Kristjani ■o verteil, da bi bilo treba predvsem uničiti glavno središče mohamedanske moči, to je prestolnico Bagdad v Mezopotamiji V U namen je papež Pasi:al zbral tri vojske, toda nobena ni imela od-Jočii iega uspeha. Druga križarska vojska je nastala 1 1147 pref,y,em zaradi lega. ker so bili nekateri kraji v falestini zopet ogroženi od mohamedancev. Zlasti je M za križarsko vojsko navdušen francoski kral, Ludovik VII. Papež Je določil sv. Bernarda «a cznanjevalca križarske vojske. Ta je pridobil «a vojsko tudi nemškega kralja. Obe vojski sta •e napohl, proti vzhodu, toda pc suhem, ne po SrfHn bln,0l,In0r"li- Zat0 tudi imen VehJ.o uspehov. Prišli sta sicer v Jeruzalem, toda ■elo oslabljeni in maloštevilni, tako da kaj pomen: baega nista mogli doseči. J 1 v»>Hr»nhi5™ P® £ P08!?'*' P°ložai «vete dežele ^dnobolj neugoden. Egiptovski sultan Saladin je z veliko ulo zatrl krščansko jeruzalemsko kra-ij£!j2u ** 81 I»!» noma osvojil Vest o tej nesitsä je zelo vplivala aa kristjane v Evropi Mso pa postali malodušni, marveč so začeli orga- nizirati novo križarsko vojsko. Vsepovsod Je «pet odmeval klic >Bo^ hoče!« ter zbujal veliko navdušenje. Za vojsko so se priglasili prvi in najimenitnejši krščanski vladarji: rimsko-nemški cesar Friderik 1.. francoski kralj Filip 11. in »ngle-ìki kralj Rihard Levosrčni. Vendar tudi ta na veliko začeti pohod proti mohamedancem ni imel toliko uspeha, kot je kazalo v začetku. Cesar Friderik je kmalu utonil v neki maloazijski reki, kar je na viteze vplivalo zelo neugodna Ostali so kljub temu šli naprej ter se v Palestini srečali s francoskimi četami Ko je dospel tja tudi Bihard Levosrčni, so križarji zavzeli trdnjavo Akon ob palestinski obali, niso pa mogli zavzeti mesta Jeruzalema, lzposlovaii so od egiptovskega sultana Aladina nekaj ugc»!noeti za kristjane, nakar so se vrnili v domovino. Riliarda Levosrčnega je »poloma njel avstrijski vojvoda Leopold ter ga vrgel v ječo. Izpustil ga je le proti visoki odkupnini. Kmalu nalo je nemški cesar Henrik Vf. zbral novo, številno vojsko ter jo poslal pod vodstvom mogunškega škofa Konrada v Palestino. A tudi ta vojska ni imela veliko uspeha. Osvojila je meslo Bejrut v Siriji. Ko pa se je med križarji razširila vest o smrti Henrika VI, ee je je lotila malodušnost in večina se jih kmalu nato brez slave »mila v domovino. Veliko vlogo so v teh vojnah igrali razni viteški redovi, ki so bili nalašč ustanovljeni za to, da ščitijo koristi krščanstva v Palestini. To je nekaka zveza viteštvs z meništvom. Poleg treh običajnih meniških obljub: pokorščine, uboštva in čistosti so viteški redovi še položili obljubo vojaštva Kristusovega, to je, z orožjem se boriti za Krislusa. Kakor je bilo viteštvo cvet srednjeveškega svetnega stanu, tako je bilo meništvo cvet duhovnega stanu. Ce sta ti dve sili vsaka zase toliko pomenili, koliko bi pomenili šele, če bi bili združeni! V tretji križarski vojni je nastal nemSki viteški red po zgledu prejšnjih viteških redov. Nastal je v Palestini. Se preden je bila Palestina izgubljena, se je en del tega reda preselil v vzlioduo Prusijo, da bi to deželo pokristjanü, kar se mu je po CO letnem boju tndi posrečilo. Ko pa je bila svela dežela izgubljena, se je ves red preselil v Evropo ter se končno naselil v vzhodni Prusijl kjer je ustanovil tako rekoč svojo lastno državo ter dal podlago za poznejši razvoj Prusije. Po ponesrečeni križarski vojski nemškega cesarja Henrika VI. se je misli oprijel veliki papež Inocenc III. Po njegovem načrtu naj bi se vojska podala po morju. Ladjevje naj bi jim dal na razpolago beneški dož Henrik Dandolo ter prepeljal krščansko vojsko v Egipt. Toda Benečani so vso stvar izrabili v svojo korist. Najprej so peljali križarsko vojsko pred dalmatinsko mesto Zader, ki so ga imeli v posesti Bizantinri. Križarska vojska je mesto po kratkem obleganju za- Sredajeveiki vitez na pohodu vzela. Od tu pa se je vojska podala v Carigrad, ga iztrgala Grkom in proglasila Latinsko cesarstvo. To se je zgodilo 1. 1204. Križarska vojska je sicer dobila v Carigradu veliko najrazličnejšega plena, toda priliko za osvojitev Egipta je zamudila in prinesla domov le razočaranje. Kakor pravljica pa se sliši poročilo o križarski vojski otrok; poleg svoje ganljivo žalostne strani dokazuje navdušeno križarsko gibanje otrok, kako je skrt> za sveto deželo prešinjala za-padni svet, kako je kot srčna zadeva krščanstva prodrla v domače družinsko Iviljenje in si tu osvojila srca nedolžnih otrok; dokaza je, kako j» trezne premisleke premagalo pobožno čustvo ia prepričanje, da se bo morda sedaj posrečilo nedolžnim otrokom, kar se do tedaj ni posrečilo odraslim, grešnim ljudem. Ko je paprf Inocenc III. znova pozval viteštvo na križarsko vojske, njegov glas pri vitezih ni našel pravega odmeva. Nasprotno pa se je leta 1212. začela zbirali množica dečkov in otrok iz Francoske, Angleške in Nemške, broječa baje 50.000 otrok, Irapaj z možmi in ženami. Ta vojska se je napotila v Palestino, da jo osvobodi Na Francoskem je zbral celo vojsko dečkov neki pastir Stefan, ki so mu pripisovali božje poslanstvo in čudežno moč. Pripoveduje se, da so te dečke zgrabili v Marseillu morski roparji in jih odpeljali v sužnost v Egipt, vse, ki se niso med morko vožnjo potopili. V Nemčiji je baje isto tako desetletni deček Nikolaj iz Kölna zbral do 20.000 otrok in odraslih. Od teh je le en del dospel do Brindisija v Italiji, od koder so ga poslali domov. Tako so se prav za prav brez pravega uspeha končale slavne križarske vojne. Dosegle so pa vendar to, da so se krščanski narodi v !eh skupnih borbah spoznavali, se med seboj zbliževali ter odstranjevali nasprotja, ki so jih ločila. Po njih zgledu se je tudi še f>ozneje v zgodo-w "" vini organiziralo več križarskih voj-skä, zlasti zoper Turke. Na splošno pa imenujemo križarsko vojsko vsako tisto vojsko, ki Be bori za vero ali pa za versko svobodo. Moderni tank prodira ODKOD ZLO NA SVETU . Kdo bi mogel tajiti, da na svetu ni zla I Zlo Je bilo in vedno bo. Zlo ie nasprotje dobrega. Ja pa povsod: v poedinein Človeku, v družini, v narodu. Nihče ne more reči, da mu ni v tem ali onem oziru zlo. Morda le srečen na dveh ali treh krajih, na desetih pa nesrečen. Mnogim, in teh je danes veliko, manjka tvarnih dobrin: kruha, obleke, stanovanja. Nihče ne more reči. da tem ni zlo. Mnogi spet pogreSajo svobode, so zatirani in zapostavljeni. Tudi tem je zlo. Mnogi pa imajo vse to: imajo dovolj tvarnih dobrin, so svobodni in čaščeni, pa jim je vendar zlo, ker niso notranji, duSevno uravnovešeni ker jim manjka notranjega zadovoljstva. Zlo je tako povezano s človekom, da si težko predstavljamo enega brez drugega. V vseh časih si ie človek krčevito stavljal vprašanje, odkod izvira prav za prav zlo. S tem vprašan lem so se ljudje dolgo mučili brez pravega uspeha. Pred nastopom Kristusa se jim je tu pa tam posvetilo in so zaslutili njegov izvor. Tako je že grški modrijan Platon, ki je živel 400 let pred Kristusom, dobro ugotovil, da Bog zla ni kriv. To resnico je krščanstvo s svojim razodetjem potrdilo. Mi dobro vemo. da vse. kar je na svetu, je povzročeno. Nobena stvar ni nepovzročena. Torej je tudi zlo povzročeno. Ml pravimo tudi, da jo Bog stvarnik, torej povzročitelj vseh stvari. Torej tudi zlal Ali je to mogoče? Bog je res stvarnik vseh stvari, ni pa stvarnik zla. Vse stvarstvo je izšlo iz rok Stvarnika dobro in popolno. Torej je moralo nastati zlo šele potem. In res, človek si ga ie sam povzročil s svojo svobodno voljo. Uprl se je božji zakonitosti ter padel v zlo. To je tisto, kar imenuje krščanstvo izvirni greh. Končni odgovor na vprašanje, odkod zlo, daje torej krščanstvo v svojem nauku. Zlo je povzročil človek ob začetku. Tisti, ki je vse ustvaril, ni ustvaril zla. Pripušča pa velikokrat zlo iz višiih razlogov, in ti razlogi^ so za nas največkrat zaviti v nedostopnost božjih skrivnosti. Zlo jo po svoji naravi borbeno, ze človek sam občuti, kako je v svoji notranjosti razdeljen in zrahljan tako rekoč na dva talora, ki se med seboj na vso moč borita: na tabor dobrega in tal>or zla. Ta borba se potem iz človeka prenaša ven. Vidimo, da sta včasih Že v Isti družini dve slranki: ena zagovarja dobro stvar, drugi ie bolj všeč manj dobra. Tudi med sosedi je tako. Največkrat pa nastajajo v narodnem in mednarodnem življenju različni tabori, ki se vedno ločijo po tem, kolikor se oklepajo, bolj ali mani seveda, dobrega ali pa zlega. Tabor dobrega in tabor zla sta redkokdaj popolnoma ločena. Meja ni natančno potegnjena. — Včasih se ludi zgodi, da se oba nasprotnika borila med seboj za zlo, vsak na svoi način in ne moremo reči, da |e eden zastopnik dobrega, drugi zastopnik zla. — Včasih gre ločilna črta bolj na desno, včasih bol| na levo. Zgodi se pa tudi ka-terikrat, da je meja med taborom zla in taborom dobrega ostro začrtana. Ta boj med dobrim ln zlom le obče človeška dediščina. Dokler bo človek na zemlji, ga bo neprestano spremljal Ia boj. Človek je res čudna seslavina nasprotij, zmes dobrega in zlega, mešanica luči in teme. Nič čudnega, če ta zmes tolikokrat izbruhne v najbolj krvav medsebojni boj, tudi ko si ga človek ne želi. S tem čudnim nasprotjem so si trli glave ljudje v vseb časih ter iskali vzrokov, iskali pa tudi pripomočkov. Ze neki pogan je pred Kristusom vzdihoval: »Vidim dobro in ga odobravam, pa kljub temu delam zlo.« To je splošno človeška nesreča, to je tislo notranje neskladje, ki prinaša razprtijo in boj v človeka, med narode. Boj med dobrim in hudim ie namreč najgloblji vzrok vseh javnih bojev, je gonilo vse človeške zgodovine. Tako je že veliki nemški pisatelj ln pesnik Goethe rekel: »Pravi, edini in najgloblji predmet svetovne zgodovine je spopad med vero in nevero.« Naš slovenski učenjak Aleš Ušeničnik pa Je tako določil ta boj: »Borba za pravo, upor proti pravu, to sta dve sili, ki gibljeta človeštvo.« Vsakdo sodeluje v tej borbi med dobrim ln hudim. Najprej v sebi. potem (udi zunaj, v javnem življenju. Ni pa vsak vedno na strani dobrega. Ce bi se vsi odločili za dobro, bi dobra stran zmagala. — Od nas samih je torej odvisen izid te tisoč in tisočletne borbe med temo in svetlobo mirna drugega sugta* Nebo se je zastrlo z negotovim pajčolanom, tako da so Kamniške planine, včasih Inko iz-raiile in v soncu blesteče, izginile kakor v pozabo in ni več mogoče priklicati v spomin njihovih obrisov Pol me vodi mimo zadnjih bil na dolgi Zaloški cesti, dolgi naravnost do dolgočasja. prašnati. loda ljubki. Človek ie Iu kakor na vasi, in nehole misli na lettolo onih časov, ko je bila vsa Ljubljana »Ljubljanca, dolga vas«. Oh Ljubljanici se vije cesta nalo skozi Studenec. Slavno ime: danes še toliko bolj. Ali niso zavidanja vredni ljudje na desni strani? Saj je vse šlo mimo njih. oni žive življenje popolne pozabe, so neobčutljivi za vse spremembe časa in njegovih muhastih kombinacij. Zdi se. da se moderno življenje v vedno sil-tiejših nihljajih bliža onemu svetu, ki ga predstavljajo rumena, v zelenju skrita poslopja na bregovih Ljubljanice. Oči se mi odmaknejo: kakor na dlani vidim vso zemljo, na njej rastejo knkor gobe po polelni nevihti rumena poslopja, kamor se vsipajo ogromne množice ljudi. Zdi se. da se hoče stlačiti vanje vsa zemlja. Prostora ie premalo, ljudi preveč. Nazadnje se poslopja rušijo in pokopavajo pod sabo množice, ki vpijejo: toda njih vpitje ni izraz bolečine, kajti občutek imam, da so izgubili smisel življenja in se ga radi znebijo, kakor se znebi človek nadležne sitnosti. Kaj, ali se ie res ves ;včt zbral okrog rumenih poslopij na zelenih bregovih skrivnostne Ljubljanice? Ali bo lo listi tolikokrat prerokovani prerod človeštva? Šlevilo norcev je res svetopisemsko neskončno. Nespamet! Kakor simbol svetlejših misli in boljšega svela se vedno boli bližata vitka zvonika cerkve v Polju. Ta cerkev z dvema stolpoma. kakor Mojzes z dvema tablama, mi je poslala odrešilno znamenje naših dni. Glej. saj se zgriniaio proti njej velike množice, iz njih oči sijejo vera. upanje in ljubezen. Kako blizu sla si ta dva svetoval In vendar, knko različna. Vsa zemlja se zbira okrog njiju. Hitim, da bi me čimprej objela senca zvonikov, v katerih prilrkavaio za praznik svetega Cirila in Metoda. Rabljeva roka Spisal J. Fletcher Ray. Poslovenil Frane Poljanec. Srce očisti umazanega dvoma in nevere. In dasi sedanjo izgubo objokuješ, pride ura, ko boš njegov obraz videl. Morebiti v tistem raju, o katerem si Križanega v njegovem umiranju slišal govoriti.« Ko je to izgovorila, je odšla. In še zdaj vidim tiste, s solzami zameglele oči In slišim tiste mile besede. Vendar pa nisem vedel, kaj naj mislim, ker moj duh ie bil od žalosti odrevenel, in sem vse poslušal kakor v sanjah. Snmo to eno sem vedel, da je moj ljubljeni llermas ležal mrtev in da je osamelo srce bilo prazno. Smrtne hiše nisem mogel več prenašati. Vstal sem ln otroka pustil ter se napotil proti trdnjavskemu stolpu. Toda komaj sem prestopil prag, me je že zopet žejalo, da bi bil v tihi sobi. Vendar pa sem šel svojo pot in prišel na dvorišče, in glej I tam so bili vrabci, ki jih je deček imel navado krmiti. »Slabo si svoje delo opravil. Scipio,« je dejal eden od posadke, ki so kockali pri vratih. »Galilejec, ki si pa pustil z a mrtvega, je ušel iz grohn.« Vrgel je svojo kocko. »Vrag te je dat, Puhli jI Zopet je tvoje!« Nobene nisem rekel, ampak šel mimo. Ce bi mi bil kdaj prej tako povedal, bi se bil kesa I. Kvintus me je čakal pri vratih delavnice. »Pravkar je bil Licinij tu,« je dejal, »slišal je, kaj se je dogódilo. Daje ti dopust, da sina pokopi ješ. Tukaj je le malo dela; že jaz vse oskrbim.« Stal sem pred njim. kakor da ne razumem. Zapazil sem, kako so mu oči počivale na laseh na moji glavi. »Tovariš.« je dejal, in mi roko položil na rimo, »Kvintus ima zavoljo telie težko srce. Srečno hodi!« . Obrnil se je In odšel v delavnico. Slišal sem ga, kako je nad sužnji vpil bolj jezno, kakor je imel navado, saj je bil vedno prijazen in hkrati molčeč. »Srečno hodi,« sem rekel in se vrnil v svoje bivališče. In glej! Tam sta me čakala Rufus in Probus. Bila sta trudna in vsa zaspana. ker sta pri grobu Križanega vso noč strazila. Pa sta vendar naravnost prišla po-zvedovat po Ilermu, takoj ko sta bila Lici-niju in Pilatu sporočila nenavadne reči, ki so se dogrtdile. Suzana ki se je takrat že vrnila, nas je peljala v mrliško sobo, kjer sta se od otroka poslovila. Probus je «nel svoj šlem in se nakloni! nad truplo, med tem so mu pa po licih drsele solze. , . . »Srečno Hermas,« je dejal, »ta, ki te je prej nekoč udaril, danes za teboj joka.« Rufu« ni nič rekel, pa sem dobro vedel, da njegova žalost ni bila nič manjša kakor P robova. On je dečka vedno rad imel. kakor da je njegov Vem. da mu je na tihem bilo žal da mu Debora ni rodila sina. Dolgo je gledal na mimo postavo, nato je obraz povzdignil proti maleri in oči so mu govorile, česar jezik n! mogel izraziti. „Kr„iiB »Sem pójdite,« je rekla Suzana, se obrnila ln nas peljala iz sobe. Posedli smo v zu- nanÌ»Kieb!'je Prob,.«?« je vprašal Rufus. In prav ko smo se obrnili proti vratom sobe. ki smo jo pravkar zaprtstlll, so se vrata odprla in Prohns je prišel k nam Nekaj časa smo sedeli molče. Nato ,e Rufus dejal: »Resnico nam povej, Scipio, prosim te. Ali zagotovo in brez slehernega dvoma veä. da je Jezus iz Nazareta takrat, ko si ga s križa snemal, bil mrtev?« »Rufus, mar sem mrtev obraz tolikraf zastonj gledal, da bi ga še ne poznal? Mar nisem na njegovo telo pazi! z vso skrbjo, potem ko mi je licinij naročil? Mar Giron sulice ni sunil globoko v golo stran, prav v srce. da prav noben dvom ni mogel ostati? In mar nisi ti sam videl, kako je iz rane pritekla kri in voda? Čemu le take prazne reči sprašuješ?« »Ne, Scipio jaz čisto dobro vem, da je mrtev bil. Se mi pa vse meša; nocoj to noe smo namreč videli strašno čudne reči. Poslušaj, Scipio! Vedi ti in tvoja žena Suzana tudi, da sva Probus in jaz prav sedaj prišla od Kajfa, ki je brž raztrosi! novico, da so Nazarečanovo truplo ukradli učenci, zakaj grob je prazen. Pa se vendar trupla nihče ni dotaknil. In mu ki smo prostor stražili, pa tildi nismo spali. Sicer pa, Scipio, tudi čisto dobro veš, da nas prav doslej ni bilo tu. Toda on, ki je bil mrtev in ležal v grobu, je vstal. Ne vem, kaj naj o tem mislim, bojim se pa na vso moč Zdi so mi da smo na Kalvariji umorili Večjega, kakor smo vedeli.« . . »Poslušaj me, Rufus.« sem dejal, »na naSill potovanjih sva ti in jaz videla templje Apolona. Dionizija, Herkiila. Mitra, Adonisa. Ozlrida in drugih. In čisto dobro veš. da za marsikatere rimske, grške in egiptske bogove verujejo, da so bili deviško rojeni, da so umrli in zopet od mrtvih vstali. Ali niso to prav take reči, ki jih govore o tem Nazarečann? No. in med to versko zmešnjavo, misliš, Rufus, je moči najti res- nlC°Tedaj me je Rufus pogledal, in oči so nra bile ves žalostne, ko je rekel: »Ah, Scipio, odpusti mi. če H povem, da je tvoja pamet mračna kakor ječe v Antoniji. V svoji neveri si daleč od kraljestva resnice. U bogovih, ki jih imenuje«, smo slišali samo pra-znoverske bajke in laži. Ta Mesija pa. mar g« v 2KL0 MUBKi WO HOO un Do Ma :«»? »r»dje «p«* t» »i'J n Ameni», fri» »diiiwfc1 K» je v-c» leb ( (m» néc* od*' : TC« deàeie il fcpìe .. M »W: pr:te.ì«t! fei orni drir.i vejaki. k, «n ita»'. tt1 ^ topate ame. ? f« noie'« •% v«B a naro-• . gz preostal äs t on«):! ljffri« dHeV» iVn > s^-c.:--» I51£ po t f*?i re-ar. pri Tlmi.il:. kjer je » *5*> veliki An»tnaék: pìenVL ki oMi.i več kilometrov n» l:rv»o Beato Coiaio. Po zarzet-u TTa«*a}e , ki je g^ra'.a hi pu**.» T*>-kraja». je ipamka a-roada prodria na rodovitno pia^o. k: je njeno podnelve eno izmed najbo?j ugodnih t Mehiki. V «a zemlja je bila te«iaj po-krila i ravtfiajew. Nili en koüek z'irfje ni bil fritti, 6tev:,.ni prtoki in reke «o namaiaü dežela kjer »o bn;no poeacjali posli gozdori. ki so j"b kmalu na lo začele podirati neusmiljene sekire zmagoslavnih ona ;a Ver Dane« »o izviri in potoki že do dobra regulirani ler pospešujejo rodo-jdaott pokrajine. V naš;h dneh je Coltila majbno mesto, ki ima ca čudo veliko cerkva : namreč nad Ì00, to «e pravi, ena cerkev aa vsakih dvajset ljudi. Nedaleč od lega mesta se dviga velik gorski greben Sierra Ne. ■vada, kjer kraljujejela z veličastno mogočnostjo nad vso deie'o gorska velikana Popokalepetl (Tsl.*iO metrov) aa jugozapadu, pa IstasihuaU na severo-•apadu. Proti deželi, ki je tako dobro zavarovana od le mogočne trdnjave, so uhajale želje osvajalcev, | proti visoki mehiški planoti, ki se je zdela Spancem. in to ne brez razloga, kakor neka pravljična ' muli ter / A je za» peined na veliča?!* pr wie zajei- ?Of«kate(«-ü je pra« teda) bruhal i re» «wci« le- melai de oolMov sorti rteber ■ f-V Belina k-deatber «a IUaiuatiu (iteti ir a l «**•«*!■» MwedL. je bila v vel kein Bwprtniü z vTfeor. fopoijtepetia. ò#»r tme-s je bJ deloma stopljen. dekKiia pa pokr.t s pepeioai. Prav po aedi«, ki lei; »e.J oce-jta vrboma. i¥t> Bi rtujkih. je «»rat «ti Kort>v s n» » Mami. da fei priiel za fcrfeet azteci armadu ki je preiala v zar-ed: sa o6<èa)ai Biefeàk oe^ti. ki ie danes pelje iz gtavB^a ***** Mehiko v Pjet.lo Doma-Hm to wnatrai: Kipokalerteti kot '••-«iei boea oeaia Ver misfiti. da je b.lo ec»)emjko žrelo pekel. Zato «o aa vrncri'« rore aa krain svario* «gradili svetišče. kjer so Mevilsi maiiki imeli to nalogo, da to profili pomoči tK^aastva. Is't 1519. po dwsto Mih [počitka, je nenadno bruhanje PopfAtrtepeÜa zete vznemirilo preb val« a.-.abeaàke plaaote. i:i to videli v U-tu napoved »e-ugodn h dogodkov. Takoj »o spravili v zreso pojav na gori in prihod p» ščit" ftpaeeev. Vi je premagala 4C.OV) moč veliko tt»>kalan»ko arti:arto. Kortez je hitro spoznal sve d vjih iiiatj ter giejjjj, teuii njih fvetie oči. ki jjb tt u£igal glad ,n ki k da o--s vznemirjajo iuri.le aa Sterri Xevae| ia v !a«o pot » tr amen leükm dela. iz te točke se silne V-po vidi eoačci nini. Od tukaj aaprej je pomršana lava * pef^oa. Kmalu na to »o deeegii planoto Ventordle. siup.io »kal, ki spominja na »rkvene zvonike. Pustili n jih na svoji òe*ai ter iti brez tefave na »oetiiii *X*) m visoka Tu to pa Sfiatici naleteti na nepredvidene ovire. Najprej je postavil fMredfca: ir* njih »ree in dihanje pred trdo preiakwnjo. V v«n SOOO m te jih je Mil ne^.rema«ljjv spaaer. Napredovali »o kakih de^et koraka, potem pa >e ni utrujeni posedli, da so mogli zatem »p»1 dalje prodirati. Samo 4S0 m jih je le točilo od vrta Ciato aprarič»sao je misliti, da »o Apawri ml: pač bolje j*:i»ti. kakor pa tr vzpenjati na VV, in da »o bi!i sploh n"poi»čei»j o planinatra. ««I« Nadaljevaaje aa strni 15. nismo gledali? In ali členi naših družin njego-Tik tmloviiih besed aiso poslušali in njegovih del med ljudmi gledali? Nolieden teb bogov, ki si o sjih govoril, ni spregovoril čudovitih besed toga Jezusa — Jaz sem pot in resnim in življenje. Nihče ■e pride k Očeta razen po meni. Id ko m ga natančneje spraševali, je odgovoril ia rekel: Jaz »cm v Oéeta ia Oče je v meni Jaz in Oče sva ena Mesi se rSe tako zdi. da smo aa Kalvariji križali Resnico; in da je tretji dan prav ta Resnica vstala iz smrtne temè. Prav tega llesija si lest smrtnih ur gledal na križu. Troje oči so Tidele in tvoja ušesa so sliiala; le več: Probu» in jaz iTa videla čuda na nebesih zgoraj in na zemlji »podaj. Oba »v« pečat velikega zbora »idela na grobu, in » svojimi očmi sva grob vi-Heja odprt in prazen. I» če še dvomiš, mar more» dvomiti nad spremembo, ki se ie naredila v Proba, pa v meni tudi? Ej' in v tek, ki jih tako ljubiš. Zastonj smo mi Rimljani našim bogovom obetali pitne in klavne daritve, pa nam naše prošnje niso prav nič pomagala Toda ali Mm ti, ki jih ljubimo, niso ra/odeli dobrolnih mei toga Mesija? Zares, dajiao drevo vedno soniti pa sadovih, ki jih rodi.« Odgovoril mu pa vendar nisem nobene, ampak sem glavo molče povesil. Tedaj je spregovorila Suzana: »Toda vstajenje, kak« te je to zgodilo? Pro-àM» te, vse nam povej.« Na kar je Rufus pogledal Proba. iPovej Jim te reČM je dejal, »ti »i bil z menoj.« »Ne,« je odvrnil Probu», »saj bi rad pa ™ govorjenje počasen; in tudi tvoje ra-numnorii nimam in tvoje »pretae besede tudi »e. Le kar ti povej, kaj sva videla, jaz bom pa na pričo.« Na to je Rufus krepko potegail via* ia takole govoril: »Linicij mi je uka/al. naj od posadke vzamem čelo in grob na Jo/eloveui vrtu za-tra/im. Zalo sera vzel Proba in Oregoriia in Mileta in Gvallera in razne druge, in odšli smo na kraj. In glej' velik kamen je bil zavaljen pred vhiid in zapečaten s pečati velikega zbora. Dobro smo vedeli, da tega kamna noben umrljiv človek ne more premaknili.« »Ej!« je dejal Probu s, »ni bil smriaik ta. ki smo ga strazili, ampak nekdo večji. Ko je »tal privezan k stebru v sodai dvoraai. me je na vso moč dražilo, da ai trepetal, ia prisegel »em. da že še storim, da bo za usmiljenje kričal. Toda ko me je pogledal, je moji roki moč »kopnela; bič mi je padel aa tla. Ej. ia ko me je pogledal, me je njegov pogled prebodel in pred "ji" je pol ležal ves izprijeni sad mojega življenja. Vendar v m pa v««Jel, da me ae zaničuje: se! pola je bil velikega sočutja. Ia dasi ni spregovoril besede, »o se mu ustnice gibale. V očeh mu je gorel kvišku obrnjen svit, in zdelo te mi je. da je molil In prav listi trenutek sem spoznal, da je bil več ko človek. In da so proge na njegovem hrbtu bilé proge aa hrbtu Boga.« Nagnil je glavó, in nekaj časa imo molčali. »IJaj, Rufus.« je rekel (in njegov glas ni bil podoben Probovemu glasu, kakor sem ga poznal) vse jim povej, kar se je biló zgodilo.« »Potem.« je Ru/us dejal »sva se s Probom vrnila k četi, pa nama je bilo zoprno biti pri ajdi, in poslušati njih preklinjanje, ko se jim je zdelo neumno straziti grob mrliča; med tem pa njih tovariši z ženskami u mesta popivajo vina Zalo sva vslald in skupaj hodila po potih »a vrtu. Ne vem, Scipio, kaj naj bi to biló, am- Ef/JJr^ ie.»na ,em grobnem vrtu. prav nič podobno ničemur, kar sem kdaj videl Noč tole«/. P°!na ,rezd< in razen tdVor «k *> «" "'''i- nežni w 9 ki jih noben člo- vek ne more vedeti, čudovit mir naju je pre- vzel. ia pogovarjala sva K, kakor se prej u-koli nisva. • Ia ko je noč skoraj prrila, »Ta te vraila k četi. Bili so za«pani, »pali pa ni»o, amjiel so se Bastonili na Trtni zid zraven dreves divje »mokve ia so se tiho mrmra je pogovarjali Na 10 «va spei stopila h grobu, ki je bil k'.mij kakih dvajset korakov oe«ečini. Pečatov «e nihče ni dotaknil. Vse je bilo, kakor je bilo prej. \enriar nama je bilo kaj mulo všeč, da bi tam ostala- Zopet sva odšla na tilia pota. Bilo je blizu ure sončnega v/boda; ob uri. ko je vse motno in ne/nano, in v«e. kar je raslo, je zla-til lahen nadzemski svit. In s«- globlji šepet se je vil med cveti pomarančnih dreves, kakor da se svet vzbuja in vstaja v novo rojeni dan. »Glejle!« nenadoma reče Probus in pokaie proti grobu. »Poslušaj, Scipio!« Okoli groba se je prikazala srebrna meglica, vendar nc po-vsem srebrna. s»j ie v njej utripala lahna, živ» rdeča luč, prav kakor «e vzhajajoče sonre prikrade »kozi srebrne hlapove ua prostranem morju. Vendar pa sonce nikoli ni vstajalo v lepoti, kakor je bila ta. In ko smo opazovali » se meglice razgibale in »e ovile groba, tako da je bil našim očem skril. In vedno bolj rdeika; slo je utripala luč. dokler vsak list in cvet nt bil videti ožarien z rožnatim svitom. I» to se mi zdi. sem tudi videli dasi je v tei čudni lu& bilo vse motno in skrivnostno), kako so »> skozi meglico gibale postave čudovite Icpotci podobne ljudem; pa vendar ne otroci te zemlje po tem. kakor so se gibali naokoli, saj s» je zdelo, da se tal ne dotikajo. In nihče, k» ga je rodila žena. nima blišča, njim P°/J0^ nega. Vendar pa jasno nisem mogel nič vmeti. Nato sem se zbal, da mi pamet nbaja. zato sem «e ozrl naokoli. Proba sem videl strani, Cregorija in trumo pa zraven divji» smokev. ko so široko odprtimi očmi it"""* proti grobu. (Nadaljevanje prihodu)>č.) J{äi je noUeif d. f Kanonik dr. Al. Zupan Nedavno je kanonik ljubljanskega stolnega Scapiti ja g. dr. Alojzij Zupan praznoval petdesetletnico svojega življenja in 25 letnico mašni-kovanja. Obeh jubilejev se je spomnil tudi Domoljub v posebnem članku. Tedaj ni nihče pričakoval, da se bo zgtìdilo to, kar se je: Kanonik dr. Alojzij Zupan je imel pri Mirni peči majhen vinograd in se je v petek 4 julij« odpeljal zdrav iz Ljubljane, da si ogleda vinograd. Tam pa je nenadoma umrl, zadet od "^Truplo pokojnega g. kanonika so pripeljali v Ljubljano, kjer ga je na njegovem stanovanju kropilo velikansko število znancev, prijateljev in iskrenih spoštovateljev. Sredi dela, polnega velikih načrtov za bodočnost, je nei/iprosna smrt zopet pretrgala nit življenja vzornemu slovenskemu duhovniku. K iiogrebu blagega g. kanonika dr. Zupana, ki je Lil 7. julija ol> 4 popoldne, je prišlo izredno mnogo ljudi vseh stanov. Za velika dela, ki jih je kanonik dr. Zupan vršil in izvršil v korist Cerkve in slovenskega ljudstva, mu bodi Bog najboljši plačnik! Zaslužnemu gospodu kanoniku daj, Gospod, večni mir! Seja ljubljanskega mestnega sveta V Ljubljani je bila pretekle dni pod predsedstvom Visokega Komisarja Eksc. Oraziolija seja vodstva Ljubljanskega velesejma, pri kateri je bil navzočen tudi župan dr. Adlešič, člani ve-Tesejeinske družbe in več činiteljev Visokega Ko-niisarijata. Eksc. Grazioli je poslušal razlago predsednika in voditeljev velesejma o načrtu za izvedbo velesejma, ki bo prireditev, na kateri se bo pokazala dejanska proizvajalna zmožnost nove pokrajine bodisi v odnošajih do kraljevine, proti kateri je usmerjeno sleherno delovanje Ljubljane in Ljubljanske pokrajine, bodisi v odnošajih do sosednjih držav. Istočasno pa predstavlja velese-jem za industrijo in domačo ter zunanjo trgovino novo delovno in propagandno Bredišfe. Visoki Komisar je za zaključek razprave podal točna navodila glede izvedbe .velesejma, katerega je treba pripraviti in opremiti po vidikih, ki odgovarjajo pomenu nove pokrajine in njenemu zemljepisnemu položaju, obenem pa naklonil za ljubljanski velesejem znesek 300.000 Hr, ki se bo porabil za dograditev razstavnih prostorov. di Ne prerivajte sel V zadnjem času je pred nekaterimi prodajalnami z živili in življenjskimi potrebščinami nastal velik naval, dolgotrajno čakanje in prerivanje kupcev, ki ne morejo priti na vrsto ob pravem času. Visoki Komisarijat posveča vprašanju prehrane glavno skrb ter v okviru daljnjih možnosti skuša doseči vse, da bo ljudstvo Ljubljanske pokrajine preskrbljeno z nujno potrebnimi količinami živil. Zato je dolžnost ku-pujočega občinstva, da z razumevanjem sprejme željo Visokega Komisarijata ter v bodoče tudi samo pomaga in sodeluje pri odpravi dolgotrajnega čakanja in prerivanja pred prodajalnami, kar je doslej napravilo na mimoidoče zelo slab vtis. di Kraljeva kvestura v Ljubljani objavlja, da morajo kolesarji imeti pri sebi vselej dokazilo, da so v zakoniti posesti kolesa. Le tako se bodo v primeru kontrole lnhko izognili nevšečnostim. d Ureditev porabe maščob in sladkorja. Počen 5i z dnem 2. julija so se začele deliti pri občinah živilske osebne nakaznice, ki bodo potrebne za nakup maščob in sladkorja, ki so določene poČenši s 16. julijem t. 1. v naslednji mesečni izmeri: 200 gramov masti, 100 gramov slanine, 100 gramov olja, 700 gramov sladkorja, ki se jih lahko dobi pri razdelitvi. Obroki živilskih maščob se lahko spremene in bodo morebiti zamenjane z maslom v okviru možnosti. Zato so se prebivalci javili pri svoji občini, kjer prebivajo, do 5. julija, kjer so dobili dve izkaznici, ki bosta za tekoči mesec zmanjšani na polovično količino določenih obrokov. Obroki maščob in sladkorja ne pripadajo proizvajalcem z njihovo družino in oniin, ki z njimi žive v skupnem gospodinjstvu, in onim, ki imajo te stvari na zalogi brez ozira na kakšni podlagi in brez ozira na količine. Vsaka živilska nakaznica ima tudi Listič za predzaznambo za mesec avgust, ki jo mora dati lastnik svojemu dobavitelju do 18. julija. Za nepopolne in lažne izjave so določene stroge kazni. d Duhovne vaje za učiteljice in uradnice v Lichtenturnovcm zavodu bodo od 6. do 10. julija; za gospe pa od 14. do 18. julija. Priglasite se čimprej na: Predstojništvo Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8. d Duhovne vaje za duhovnike. V Domu duhovnih vaj v Ljubljani so predvideni za gospode naslednji tečaji: od 21. do 25. julija, od 4. do 8. avgusta, od 18. do 22. avgusta, od 1. do 5. septembra, od 22. do 26. septembra. Začetek vsakega tečaja je v ponedeljek zvečer ob 7, konec pa v petek zjutraj. Posebno priporočamo udeležbo pri prvih tečajih, da ne bo preveč navala proti koncu. Oskrbnina se lahko poravna tudi v naravi ali nadomesti z inten-cijami, ki bodo na razpolago v Domu. Za vsak tečaj prosimo dovolj zgodnjega obvestila. Vodstvo Doma duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega 9. d Dve, tri z ljubljanskega trga. Pretekli teden je bil krompirček po 2.50 do 3 lire, atročji fižol po 5 lir, lepi paradižniki po 6 do 8 lir. Tudi domačega graha je bilo precej. Prodajali «o ga po 3 lire. Luščen grah je bil po 2.50 lire za merico, ki drži 2 del. Seveda je bilo na trgu največ glavnate solate, ki so jo branjevke prodajale kar povprek po eno liro za glavico. Rdeče čebule je bilo tudi precej naprodaj in so jo prodajali po 4.50 lire za kilogram. Lepe kumarice so bile po 4 do 5 lir. Sadja je bilo precej naprodaj, posebno borovnic. Prodajali so jih po dve liri za liter. Rdeče gozdne jagode so bile po 4 lire, velike vrtne jagode pa po 10 lir. Tudi lisičk je bilo nekaj. Merica je bilo pa dve liri. Uvožene hruške so bile po 8 do 9 Ur. Lepa jabolka pa so bila draga in so zahtevali zanja kar po 18 lir. Cvetača (karfijola) je bila po 3 do 3.30 lire. Marelice so bile po 14 lir, slive pa po 12 do 14 lir. Tudi breskve so še precej drage in stanejo po 12 Lir kilogram. Neka branjevka je imela naprodaj tudi ribezen. Bil je po 8—10 lir. Veliko pa je bilo domačih češenj iz sostrske okolice, z Jančjcga vrha in Besniških hribov. Domače češnje so prodajali po 6 lir kilogram. d Ljubljana je zdravo mesto. Zdravstveno stanje v Ljubljani je po ugotovitvah mestnega fizika zelo ugodno, saj ni razen posameznih primerov škrlatice in davice prav nobenih nalezljivih bolezni niti pri vojaštvu niti pri civilnem prebivalstvu. d Ustanovili so zadrugo za pridelovanje sladkorne pese. Sedež je v Ljubljani. Namen zadruge je med drugim pospeševati pridelovanje sladkorne pese, vnovčevati pridelek in sklepati pogodbe z odjemalci sladkorne pese. Člani upravnega odbora so: Jevnikar iz St. Vida na Dolenjskem, Marinček iz Zupeče vasi, Zupan iz Sinihela pri Žužemberku, Suklje iz Trnovca pri Metliki, Brulc iz Hrušice pri Novem mestu. d Iz ljubljanske bolnišnice. V ponedeljek popoldne, 30. junija, je ljubljanska splošna bolnišnica sprejela bolnika, ki je dobil pri vpisu številko 15 431. To pomeni, da je naval na ljubljansko splošno bolnišnico izredno velik kljub močno spremenjenim razmeram. Glede na število bolnikov, ki so bili sprejeti v prvih šestih mesecih, lahko sklepamo, da bo bolnišnica v vsem letu morala sprejeti okw 30.000 bolnikov, kar je najmanj za 10.000 več, kakor pa bi bilo primerno glede na prostore, s katerimi razpolaga. " . d Po žetvi sejmo zopet! Za jesen priporočajo na Hrvatskem čim več ajde in prosa. Tudi za nas velja, da po žetvi ne sme ostati noben košček zemlje prazen, ampak ga je treba takoj preoraU in ga znova zasejati. Zlasti ajda in proso sta važna za narodno prehrano. Ajdovo zrno vsebuje mnogo moke in je izvrstna človeška in živalna hrana. 100 kg ajde dà 66 kg moke, 14 kilogramov otrobov in 19 kg luskin. Moka res ni za kruh, dobra pa je za ajdove ž«ance, oluščeno zrno je prikladno tudi za klobase, ponekod je znana ajdova kaša. Zelena ajda je izvrstna za živinsko krmo. Slama se na suhem dolgo ohrani. Komu ni znano, da jo ajda tudi izvrstn« paša za čebele? Tudi proso je dobra ljudska hraneq, Potrebno je tudi kot hrana za perutnino, slauia pa je dobra živinska krma. d Plevaničevo Danico so našli. Dne 23. ju« nija 1941, to je na kresni večer, je izginila ob 20.30 zvečer od doma v ljubljanski 1'olakovi ulici št. 13 v Šiški desetletna Plevauič Danca, katere trupi« so našli dne 1. julija 1941 ob osmih zjutraj na žitnem polju za gorenjsko progo v bližini Brejčev« ulice. Z dosedanjimi poizvedbami se je ugotovilo, da je Plevaničeva pred odhodom od doma izjavil* nekim osebam, da gre gledat kres na griček nad Bellevuejem. Kr. Kvestura vabi vse starše tistih' otrok, ki so se nahajali na kresni večer na grički), v »Kozlovi dolinici« nad hotelom Bellevue, naj sa nemudoma zglase po možnosti z omenjenimi otroki na kriminalnem oddelku, III. nadstropje, štev. 25, Istočasno se pozivajo tudi vsi, zlasti tisti, ki stanujejo v Šiški in ki so videli na kresni večer kakšntf desetletno deklico v spremstvu moškega hoditi pd ljubljanskih ulicah, ali ki so pozneje slišali kakšno vpitje ali stokanje, naj se prav tako javijo prj navedenem oddelku. Opozarjamo vse starše, naj nä puščajo svojih otrok, zlasti ne v večernem času, brez nadzorstva iz stanovanj, da be se podobni zločini v bodoče ne mogli več ponavljati. Ker se ve6< krat dogodi, da izvabljajo razni moški otroke s seboj, naj starši prijavijo vsak tak primer takoj policijskim oblastem. d Potniški vlaki se v Rosalnicah ne bodo več ustavljali. Pričenšii od sobote dne 5. julija 1941 nimajo več potniški vlaki postanka v postajališču Rosalnice med postajama Metlika in Bubnjarci iz carinskih in obmejno policijskih razlogov. Potniki, bi potujejo v Rosalnice, odnosno iz Rosalnic, sat zato opozarjajo, da izstopajo odnosno vstopajo T, Metliki. Sr. Gregor. Dne 2. julija popoldne je med silno nevihto udarila strela v kozolec posestnika Antona Gorjupa od Morolčev, ki je do tal pogorel« V teh časih s strahom zremo v grozeče oblaki ter zaupno kot še nikoli, prosimo: treska in hu« dega vremena, reši nas, o Gospod. — Po daljši ia mučni bolezni je umrl posestnik Matija Levstek' od Sv. Gregorja. Pokoj njegovi duši! ZalujoS družini pa naše iskreno sožalje. — V zadevi »SIoh venčevega koledarja« se obrnite le na našega farnega zastopnika, ki sprejema naročila in dajo: vsa pojasnila. d Ljubljanski radio (EIAR) oddaja vsak da® poleg običajnih poročil, napovedi in predavanj r, slovenščini in italijanščini tudi prav lepo glasbo* Posebno polaga veliko važnost na slovensko glasbo. Te dni je začel zopet nastopati radijski orkestefl pod vodstvom Draga Marija Šijanca, ki ima prav: pester in izbran spored slovenske glasbe, na ka£ posebej opozarjamo radijske poslušalce. d Sestanek hrvatskih škofov. Na povabil« predsednika kofijskih konferenc zagrebškega nad-škoaf g. dr. Stepinca so se dne 26. junija zbrali v Zagrebu hrvatski škofje ter so razpravljali o vseh' cerkveno-političnih vprašanjih. Na konferenco so prišli tudi škofje s področja, ki je prišlo pod Italijo, To pa zaradi tega, ker spadajo pod njihovo cerkveno oblast še vedno kraji, ki so v neodvisni hrvatski državi. d Za boljši kruh. Mestni prehranjevalni urad v Zagrebu je odredil novo mešanico moke za kruh, v kateri je 55 odstotkov navadne pšenične, 33 odstotkov koruzne in 10 odstotkov ržene moke. Peki bodo prejemali to mešanico, pripravljeno pod nadzorstvom oblasti. d Osek bo dobil elektriko. Prijazni Osek, ki leži v podnožju Trnovskega pogorja v bližini vipavske državne ceste, bo dobil v kratkem električno razsvetljavo. S tem se bo delavnim Oseča-' nom izpolnila topla želja. »Slovenec« je svoje dni že pisal, kako imajo vse vasi šempaske občine napeljano elektriko in kako še samo Osek ne morei dobiti elektrike. Zdaj se je občinski komisar g. Tarlao odločil izvesti električno razsvetljavo tudi po Oseku. Občinarji mu bodo za ta ukrep hvaležni. Za električno razsvetljavo se je mnogo trudil ia pehal tudi domači župnik g. Franke, zato je prav, da danes, ko se njegova želja bliža uresničenju* to povemo in zapišemo. d Vozni park si bodo porazdelili. Hrvatska poročevalska služba sporoia, da bo v kratkem izvršena razdelitev celokupnega voznega parka bivšai Jugoslavije. Vozni park si bodo razdelile države, ki so zasedle posamezne dele bivše države in to ne oziraje se na' to, v katerem kraju se je ob razpadu te države nahajala kakšna lokomotiva ali p« vagon. Nemške oblasti baje predlagajo razdelite-* voznega parka in materiala bivše Jugoslavije gleda 5l m dejansko gospodarsko po»retto v miru. Hrvatska ooročevateka služba poudarja, da »o Srbi pred za-felkom vojne proti državam osi odpeljali v Srbijo najbolj iš železniški park bivše Jugoslavije, pred-mlmii moderne !'ullmanove vagone, velike najmodernejše lokomotive, salonske vagone in veliko količino dragocenega železniškega materiala. d Olje spada mod najbolj nujne življenjske potrebščine. Na Hrvatskem je končana žetev oljne repice, ki ni bila najboljša, ker je bilo slabo vreme, mnogo nasadov pa so uničile poplave. Zalo je letos pridelek oljne repe slab. Več pričakujejo Hrvatje od sončnic ter od bučnega semena. Sončnica posebno dobro uspeva po vzhodnih hrvatskih pokrajinah, letos pričakujejo, da bo sončnica dobro obrodila. Za 100 kg zdravega semena ponujajo kmetom že tedaj 350 din. Vsega je posejanih s sončnico 20 do 25 tisoč juter zemlje, pridelka pa Ito okoli 1600 do 2000 vagonov. V poštev pride bučno seme, ki daje zelo dobro olje, pa pa doslej kmetje niso zbirali. Računajo. da bodo zbrali 400 do ii00 vagonov •emena. Vsi ti viri bodo zadostovali za kritje domače uporabe olja na Hrvatskem. d Likvidacija »Sokola«. S posebnim odlokom Je bila na Hrvatskem likvidirana organizacija »Sokol«, katero zakonski odlok oznamenjuje za vele-•rbsko organizacijo. Odlok dalje pravi, da je bila ta organizacija velesrbska. Vsi tisti, ki so kdaj delovali v tej organizaciji, l>odo prišteti med sovražnice hrvatskega naroda in hrvatske države. d Tudi čevlji in obleka na karte. Prodajo pšenične moke, olja in kave bodo v Zagrebu uredili tako. da bo trgov-c moral prodano količino vpisati v posebno pregledno knjigo, ki jo dobi vsaka dru-ima. Tako ne l>o mogel nihče dobiti večjih količin omenjenega blaga, kakor so pa predvidene. Pre-fkrhovalni urad je prav tako razdelil že tudi Karte za kupovanje čevljev in oblek ier ostalega tekstilnega blaga d Naglo sodišče. Minister za pravosodje dr. Puk je izdal odredlto o proglasitvi naglega sodišča na področju sodnega okoliša v Osijeku. d »Verski pouk bo na najvišji možni višini.« Pomembno izjavo o verskih vprašanjih na Hrvatskem je dal dr. Mile Budak, minister za vere in prosveto, uredniku »Muslimanske svijesti«. V njej je med drugim dejal: »Globoko sem prepričan, da bo v najkrajšem času vsak musliman v najbolj oddaljeni vasici občutil, da je zdaj njegova vera popolnoma zaščitena pred napadi s katere koli strani, kajti mi smo država dveh ver, n»n«linisn«ke in katoliške, ki sta brezpogojno enakopravni. Kolikor avtonomije bo uživala ena. jo bo imela tudi druga. Niti za dlako manj ali več, a kar je najglavnejše, država se ne bo vmešavala v verska vprašanja, ker spoštuje verske svetinje ene in druge naše narodne skupine. Samo po sebi se razume, da se bo država brigala tako za islamski kakor za katoliški verski pouk, kolikor je to potrebno, ter si bo prizadevala, da bo ta pouk na največji možni višini.« d Profesorji in učitelji morajo biti doma. Priftojna hrvatska oblast je izdala odlok, po katerem moško vzgojno osebje ne sme ob nedeljah in praznikih iz mesta stalnega bivanja, da je tako vedno pripravljeno odzvati se morebitnemu pozivu oblastev v primeru kakršne koli potrebe. d Občine na Sp. Štajerskem so od 1. julija dalje upravičene pobirali davek na pijače. Davek znata pel do deset odstotkov. d Pooblaščenec za prehrano na spodnješta-jerskem področju je izdal posebno naredbo, s katero se urejuje oddaja živalskih kosli, kož in rogov. K oddaji so obvezani vsi mesarji. d Športna šola na Pohorju. 830 metrov visoko na Pohorju «> uredili posebno mladinsko športno tolo, kjer se je zbralo te dni na posebnem tečaju 126 mladenk, ki se v tem taborišču pripravljajo za bodoče delo pri organiziranju ženske mladine v mariborskem okolišu. d Med sprejemanjem uradnih vesti se go-Rme slreč«- Politični komisar Celja je odredil, da mora vladnti med sprejemanjem uradnih radijskih vesli v lokalih popoln mir in da se v leni času tudi ne sme tlreči gostom. Ta sama po tebi umevna obzirnost - pravi včerajšnja »Tagespost« — se še zelo ìanemarja. V bodoče bo kaznovan, kdor bo kršil to odredbo. Poleg tega je izrecna zelja političnega komisarja, da imej vsaka gostom3 m r"a ra."' lezniškem predoru, ki veže Podbrdo z Bohinjsk» Bistrico, h koncu. V kratkem se bo na tej |iro,„ omogočil reden železniški promet. ^ Slevencf, zatekajte se k Mariji! Prebredli ste težke čase, priznati morale, da mnogi prav srečno. Čutili ste varstvo nebeške Matere. Spodobi se, .Ia jo za to zahvalite. Drugi ste E P* r i!- VelÌ.k0 Potrebni ste to- nihče n 1 ^ k N'ei- ki tolaži, kakor k ai ,n MarV? ™ vabi no milostni ? - pla* T, «atei Tam so sedaj !ì?.,n?J.nJe .8Pove,lniki, je vsak dan sv. n-nša ob Nehat dobre volje Talažba. Žid Samuel se je mislil dali krstili in je šel k rabinu, i Dragi rabin, v drugo vero bom prešel.« — »Človek božji,« se je igioz.it rabin. »Tvoi oče se bo v grobu obrnil. Če boš kai takega storil.« — »Nič ne de.« je odvrnil Samuel »čez štirinajst dni se bo dal krstiti tudi moi tirat' Takrat se bo moi oče v grobu še enkrat obrnil in potem bo ležal tako. kakor je prav.« Carodejee. »Poglej no, Čarodejec je pravkar spremenil stodinarski bankovec v svileni robec < — >To ni nič posebnega. Moja žena je. kakor Iii mignil, spremenila lisočdinarski bankovec v spomladanski plašč.« V gostilni. Gost: »Danes imate pri vas novo deklo, ki snaži posodo. — Krčmarica: Kdo \aiu je to povedal? — Gost: Nihče. Primerjal sem odtise prstov na krožniku in na kozarcu, pa sem uganil, da imate novo deklo. Kaakurenea. Orožnik pelje nekoga zvezanega. Sreča se s cigani. Cigan: 3Dober dan. gosimi orožniki Kam pa ga peljemo?« — Orožnik: ; V ječo!« — Cigan: »Zakaj pa,« — Orožnik: iKer je kradel.« — Cigan: »Prav mu je, kaj se meša v moj delokrog!« Jok. Miklavčev Greeoe silno rad joka. Cmeri se za vsako malenkost. Pa podrepa sosed Miklnv-čevo mater: »Kako. da vai mali neprestano tuli '< — Mati: »Vi tudi niste opere peli, ko ste bili stari dve leti!« Mesar »slane mesar. Oče bi rad ttehlal svojega sinčka. Pelje ga k mesarju in posadi na tehtnico. »Koliko ima?« vpraša mesarja. »Dvajset kil s kostmi,« odgovori vestni mesar. Večna klepetulja. »Ali veste, kateri mesec v letu moia žena najmanj klepeta?« — ».laz Iii rekel decembra ali januarja, ko je nahodua ali liri-pava.« — »Ne, februarja!« — »Kako to?« — iKer ima samo 28 dni.« Pred sodiščem. »Torej vi trdile, da vam ie obtoženi rekel — vol?« — Tožitelj: »Ne mi ravnost, gospod sodnik, mojemu sinu je rekel — tele.« Kakor se vzame. V družbi se razgovari.ro, čemu je slepič. Večina je mnenja, da je slepič brez vsake vrednosti. Pa odgovori navzoči zdravnik: iZa bolnika že. za zdravnika pa ne.< Presneli tiskarski škral! — župan je pozdravil telovadec: »Telovadci! VzboČene so vaše mišice. Norci ste za vzvišene ideje. Za nje zadavilo vse svoje noči. Krepko najprej do veličastne zgage!« Pivfkora modrost. Pivček sedi v gostilni pri četrtem in modruje: »Bi še enega, ali ne bi? — Glava pravi: ne! Trebuh pa veli: Se! Glava jo bolj pametna kol trebuh. Kdor je pan.cten. pa odneha: Micka, še en frakeli!« Delire se je odrezal. Tujec ogleduje župno cerkev v Mokri vasi in pravi mežnarju: »V lo cerkev vendar ne gredo vsi tarani?« — Mežnnr: »Res je, knkor pravite. Ce gredo vsi noter, ne gredo vsi noter. Če pa ne gredo vsi noter, gredo vsi noter. Pa ne gredo vsi noter, zato gredo vsi noter. Zefeje staletaika Da imajo ljudje, ki so stari 100 let, io. kvojo zobe, je gotovo posebnost .Nemški zobozdravnik dr. Greef je dobil pri 43 moSkih, ki so bili po 1«) in več let stari, pri dveh, ki sta imela še po pet zob. Ta zdravnik trdi, da imajo mo«ki pri tej starosti boljše zobe, kot pa ženske. Navadno liudje izgube svoje zobe med 60. in 80. letom. Dr. Greef pravi, da pri vseh slolelnikih, ki imajo še zobe, se v večini slučajev izkaže, da so v iivljenju kadili. n Sprejem gojeak v šolo za zaščitne sestre v Ljubljani. Prošnje za sprejem se vlagajo s predpisanimi prilogami na naslov Sole za zaščitne sestre Pol osmiü in bo ÄTprekli«" v^Lo"»J/el'^ Zl V Hub!JnnV P^Žakova ulica št. 3. Rok za vlaganje 11 tluiba božja P ak° nede|J° ob I Prošenj poteče s 30. julijem. ToČnejža pojasnila se I dobe v šoli pismeno ali osebno. fäi^f/crt /w ti'fJt/JM^^S Rojaki, Iz Julijske krajine _________»Domoliuba' Naš tednik >Do»»lj«t»< aarolite naj-laiie Je nakažete malenkostno celoletno naročnino 18 Ur kar po poštni nakaznici n mednarodni pro«e* na ■aslar: Uprava »Domoljnbac, LjnWjana Kopitarjeva 6. -Kdor je stale« naročnik »Do«ol£ba«, !» lakko dobil iiredno lejp knjigo »Slovenčev koledar« n 9 lir ia 2 lin «a poštne n poši-liatvene stroške. - (Za nenaročnike »SI* venca« ali korenskega doiia« ali >Do«o-ljaba« ali »Bogoljaba« pa bo stal koledar 20 Hr). — Koledar bo obsegal lei 220 strani fornata 24X30.5 em - to je skoraj oblika »Doaoljaba«. — Naročnino «a >Slo-venčev koledar« pošljite kar istočasno t naroèaiao «a list po poštai «atonici. -Tiskali borni le toliko uvodov koledarja, kolikor bo prednaročil. — Ne odlašajte, ampak naročite »Domoljuba«: in »Sloven-fev koledar« žimprejI Od streU zadeta Oni torek i>opoldne ao t Avšjem, mali «siri «everno od Kanala delale na polju 14 letnaLjudmila Jug, njena 16 letna sestra Danijela in 40letna Štefanija Perken. Okrog 4 popoldne so stopile v bližnji senik, kjer so južinale. Ncnadoin. se je nebo pooblačilo in začelo je grmeti in bliskati. Nepričakovano se je močno zabliskalo in strela je udarila ravno v eenik. Dekleta je omamite. Ko sta se slednji dve zavedli sta stekli proli domu. Medtem je začel senik goreti. , Na kraj nesreče so prihiteli vaščani, med prvimi Ljudmilin oče. Z veüko težavo in nevarnostjo ao iz ie deloma uničenega senika izvlekli ubogo Ljudmilo, ki je bila tako ožgana, da je bila vsaka jM>iuoč zanuuL Pokojna Ljudmila Je bila vzorna deklica, prid-aa in so jo vsi radi imeli. Pokopali so jo ob veliki ■deležbi vaščanov, ki globoko sočustvujejo s težko prizadeto družino. Danijela in Štefanija sta dobili več ali manj težke opekline in se zdravita v do-mači oskrbi. ^ ^^ » -, p V Soči ja atea il 18l?U»i Avgust Devetak iz Gorice. Zaneslo ga je v vrtinec. p Filmske predstav« se lahko vrše na prostem, ae smejo pa biti na morski obali in izpostavljenih atestih. Predstave dovoljuje krajevno oblastvo po lastnem preudarku. p V sveai i uvedba lir aa aasedenih ozemljih > linanfni-minister odredil povečanje zneska za izdajanje bankovcev po 2 liri od 200 na 300 milijonov lir in bankovcev po 1 liro od 250 na 350 milijonov lir. p Proti nedestnjni noši. Kvestura v Fi renči Je izdala odredbo, po kateri je ženskam prepovedano po javnih ulicah hoditi ali kolesarili v kratkih ali dolgih hlačah. Ta nošnja je ženskam dovoljena izključno le v letoviščih in kopališčih. Zen-oke, ki te odredbe ne bodo spoštovale in upoštevale, bodo od policije prijete; kolesarkam bo pol'" eija povrh zaplenila še kolo. Italijanska javnost, ki je v svoji pretežni večini že sita raznih nedostojnih modnih norosti, je ukrep florentinske kve-ature pozdravila z odobravanjem. p Požar pri Prvačlal. Iz neznanega razloga je Izbruhnil t. julija močan ogenj v vasi Stari vrh pri Prvačinl. Vnel se je senik naseljenca Izidorja Dariola, ki se je prav tisti čas mudil na polju. Zraven kozolca je imel Dario! svoje stanovanje, v njem pa dva dečka. Ker je ogenj naglo uničeval kozolec, poln «ena, in je začela vročina segrevati tudi stanovanjsko hišo, sta otroka v silnem strahu begala in klicala na pomoč in so ju nazadnje rešili skoraj napol mrtva od strahu. Medtem so prišli tudi Že gasilci in so ogenj pogasili, toda seno je bilo vse uničeno ali obžgano, kozolec pa napol podrt. p Nesreče. 51 letni Anton Kravanja je pasel živino na hribu Planina, pri tem pa je nesrečno padel in si nalomil teme. Naglo so ga prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je težko. — 34 letna Ka-rolina Maček pa se je na kolesu peljala skozi mesto. Imela pa je nesrečo, da je padla, si zlomila desno roko in se tudi drugače precej potolkla. — V Trstu pa so se pripetile v zadnjem času sledeče nezgode: Zasebnico Frančiško Janšek je podrl tramvajski vor, ko je stopata preko ceste. Starka se je precej potolkla, vendar pa poškodbe niso nevarne. — Devetletni Anton Bernetič se je mudi! z očetom v gozdn. Ofe je z nožem obrezoval fes, ko mu je rezilo nenadoma zdrknilo v roke in odletelo v grmičevje. Anton je pomagat iskati nož, pri tem pa je nesrečno stopil nanj in si prereza! peto desne noge. — 54 letna Terezija Koch iz tržaške okoiiee pa je nesrečno padla iz senika ter si hudo poškodovala desno lopatico. V bolnišnici se bo morala zdraviti precej dolgo. p S kelesem se je smrtna ponesrečil. V bližini Budajužne v BaSki dolini je 50 letni Ivan Sorti na nekem klancu tako nesrečno kolesaril, da je padel in si prebil lobanjo. Prihitel je zdravnik, ga obvezal in spravil na vlak, ki vozi proti Gorici, pa je bilo prepozno. Preden je vlak dosegel goriško postajo, je bil ponesrečenec že mrtev. Naj mu bo Bog milostljiv sodniki p Strela zažgala zaloge sena. Pred nekaj dnevi je strela udarila v grad barona Loewetzova v Rihenbergu in zažgala tam veliko skladišče krme. Razvil se je močan ogenj, katerega sosedje niso mogli pogasiti. Ker je grozila nevarnost tudi bližnjim stanovanjem, so poklicali požarno brambo iz Gorice, da je po napornem trudu omejila požar. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Ajdovščine ln Sempasa. Zgorelo je okrog 160 kvintalov sena. p Toča razbija po Vipavskem. Predzadnjo soboto, dne 21. junija popoldne je zopet klcjtila toča po Vipavskem. Tokrat je grozna božja šiba zadela prijazni vasici Gojače in Malovše v crniški župniji in Spodnji Vrtovini v istoimenski duhovniji. Toča, ki je segla do Kamenj, je bila strašna. Ponekod je ležala kar v kupih. Žitna polja je tako razbila, da so jih kmetje morali preorati in posaditi čin-kvantin. „ . . p Poroka. V Senpetru pri Gonei se je poročil Milko Cernie, sin-gospodar na uglednem domu bivšega župana g. Franca Cernica, z gdč. Savo Savli iz spoštovane šempeterske druiine. Obilo božjega blagoslova I _ _ . p Potovanje v Zader, Split in Koter. Trgovsko Trgovsko združenje za goriško pokrajino je sporočilo, da niorajo tisti, ki potujejo v sadrsko pokrajino (Zader sam je izvzet); v splits.-o ali kotorsko pokrajino, razen že objavljenih formalnosti vložiti še posebno nekolkovano vlogo na Kvesturo v Za-dru in sicer s posredovanjem uprave pokrajine, v kateri prosilec biva. V tej vlogi morajo biti napisane vse generalije prosilca. Za vstop na ozemlje, ki tvorijo sestavni del kraljevine Hrvaške, pa je potreben potni list, katerega si prosilci lahko pridobe po doslej običajni poti. p Železniška sveža med Gorico in Ljubljana. Sedaj ko je obnovljen borovniški most in je vzpostavljena direktna železniška zveza z Ljubljano, nai navedemo dva najugodnejša vlaka v obeh smereh: odhod iz Gorice, južni kolodvor, ob 7.59 preko Nabrežine, prihod v Ljubljano ob 12.05; odhod iz Gorice ob 13.41, prihod v Ljubljano ob 18.05 Odhod iz Ljubljane ob 5.20, prihod v Gorico ob 8.14; odhod iz Ljubljane ob 17.4o, prihod v Gonco PrÌkp Vitreo v i na h ^na drobno v Trsta prodajajo jajca po teži od 1.20 do 1.25 lir za kos. p Župnik Janko Kralj šestdesetletaik. Iz Goč na Vipavskem nam pišejo: Nekoliko pozno, pa vendar še ne prepozno, se oglašamo Naš priljub-i jeni g župnik Janko Kralj je na binkoštni pone rleliek v vsej tihoti praznoval 60 letnico svojega živtjenja. gX ovčicef pohlevne pa tudi srborite, pEse že od leta 1908. rfe bomo opisovati njegovega tihega in vztrajnega dela, naj samo Izvemo, da je vsa farà srčno navezana nanj in ga vdano sßoätma in ljubi. Vsi farani goje samo toplo željo, da bi gm ljubi Bog še dolgo vrsto let ohranil med njimi. ■— To smo hoteli povedati tudi naši javnosti, ki nam pač ne bo zamerila, če smo se zamuditi, ko nismo imeli prej prilike. p Dva pM«ki. V Vrbpolju pri Vipavi sta si za vedno obljubila zvestobo g. France Kopačin iz Podlage, cerkveni Organist v Vipavi in v Vrhpolju, in gdč. Fani Lavrenčrč iz spoštovane vrhpoljske hiše. — V St. Vidu pri Vipavi se je poročil gosp. Anton Troit z gdč. Marijo TrošL — Obema paroma želimo obilo božjega blagoslova 1 p Dva BovomaŠBika-kapaeiaa. V nedeljo, dno 13. julija, bosta pela vsak v svojem rodnem kraju svojo prvo slovesno sv. mašo dva člana kapucinskega reda, oba iz naše goriške okoliee. Prvi je Jožef Perše, ki se je rodil leta 1914 v Steverjanu in bo tam tudi obbajal svoje novomašniško slavje, drugI je Mirko Oibot, ki se je rodil leta 1916 v Mozirju v Savinjski dotini, pa se je pozneje vrnil s svojimi starši v domačo vas Miren pri Gorici, kjer bo sedaj kot maziljenee božji darovat svojo prvo sv. mašo. — Obema našima rojakoma želimo obilo svetega blagoslova v vinogradu Gospodovem I Kanaki aa Sv. 6ari Večstoletna obljuba veže kot zapisan zakon (arane prijaznega Kanala, da vsako leto za »kronan«K romajo k nebeški Materi na Sv. goro. Tudi letos so držali svojo obljubo in v slovesni procesiji obiskali Sv. goro. Lepo vreme jim je prijetnost in svetost za obljubi je nega dne še povečalo. Slovesno sv. opravilo je ob asistenci sve-togorskih patrov daroval kanalski dekan g. Semi^ ki je številnim romarjem tudi toplo govoril. Peli so domači cerkveni pevci lepo in ubrano, kakoc pač znajo. Vračali so se nekateri z udobno vzpe-njačo in železnico, drugi, bolj čili ln podjetni, pa kar peš preko pobočij, ki so zaslovela v krvavih zarjah svetovne vojne. p Z Gorenje Vipavske. Vedtedensko deževno vreme v maju je oviralo vsako delo na polju in tudi vsa rast je bila v zastoju. Sedaj kar naenkrat je postalo toplo. Sonce žge in peče. Cez dan pa pride še deževna rosa, ki je uničila že skoraj ve« vinski pridelek v zarodu. Ponekod je pobila ša toča. Vinogradniki z žalostjo zrejo po svojih skrbno negovanih vinogradih, ker je v nekaj dneh' mnogo njihovega truga šlo v nič, po zlu. Kratke z vsega sveta V ameriškem Njujorka je nmrl Iga. Pade* rewsky. Veliko povodnji divjajo v vzhodnem delu Japonske. Voda je poškodovala oz. porušila 7900 stanovanjskih hiš in 126 mostov. Žetev se je te dni začela v Ukrajini in v južnih predelih evropske Rusije. Obeta se dobra l»1 tina. Huda vročina ie sedaj v Ameriki. V New-yorku je 2. julija toplomer kazal v senci 35 C. Nad 250 milijonarjev živi v madžarski Budimpešti. Eden od njih ima sam 20 milijonov pengov. Cepile proti egiptovski očesni bolezni je iznašel te dni dnnajskl zdravnik dr. Lindner. Kale s dežnikom je izdelal neki švedski mehanik. Dežnik je pritrjen na sedež ter se odpira avtomatično s pritiskom na gumb. Podzemeljsko ieleznica bodo zgradili v švedskem Stockholmu. Sevo ometa« volno iz 80 odst beljakovine in 20 odst. fibrina umetnega vlakna, je izumil te dni neki japonski inženir. Ustanevitev bolgarske aaiverie v Skoplju zahteva bolgarski list »Bolgarsko gospodarstvo«. Po vsej Bolgariji je zadnje dni prišlo za hudo vročino do strahovitih aeviht » točo, debelo kakor kurja jajca. 25 milijonov litrov mleka potrebuje dnevno ameriški Nweyork. Zadnji čas mleka zelo primanjkuje. . ... , . V Temišvara je pogorela največja romunska tovarna čevljev »Filt«. V tovarni je bilo zaposlenih 400 delavcev. Celotno egiptsko letine bombata je odkupila Ang35a milijonov zvezdnik utrinkov pade vsako leto na zemljo, je izračunal neki ameriški zvezdo-slovcc 7,580.000 stotov riža pridela približno letno Italija. Na izvoz odpade 1,775.000 stotov. V alriški puščavi Sahari so na mnogih krajin ležišča premoga, nekje kar na površju 28.00(1 različnih vrst ptic so našteli prirodo* slovci ; ribjih vrst je 20.000, sesalcev pa samo okrog 13.000 vrst. fcp<.riifnik puiip^rrČFDini lelezniikini delavcem )L V iciu Ditela j« (adi Maxrvaije« grub. fe/ , éfUtUktm m**tm t&LZZtomžZM taas^i « i g spornim *)tiiif" prtrii»"ijk fUà-wftlii. ti~*z )n**itl4.* Mmti uäii i.iiuir e lmsE-m*» « <. . t«. : iu miuH^ mm* AMT-'uh. -uui h »'"tt P flar-wi» lau»*' ms» »ic . « » H * ^Hlii - b« .. t-ii-r -ji" ^ (HŠt*!* * It-i." . _I im^irjM*» i.v-utti a 1»> i« H « ]r * ÄUT- HU : \i- F**'** u 'i::;.««L <*;»--'.n. * i,. *adRli <;»• w^y il «ir jui.ic i ii satani 2in*wr i rfiT. TI* iri. i. 1»;. < ."Li 3'*Tt i iwaä : »VfL i vv " -••■». < •> i l.i«. • Ilir- ia j a T - u » f..IUI trau. *au*. 2. H I i- -- .»-. *». £i T i.uun i. 'i ♦ Li4'...1 ... . Ì. i*—ir, - »r*» hu/ C«i f - • r.. ir- «< •> - -v ' --- - >"" • * ss 'S •■.rsr. -, - i, »..■■u } f * . s. - ' .. ^ t*i#v* ^ ' ' - > ''■■''S. , ■ .<• ' X. (,,. ». ^ '*-' ' -iuua». . . /. tii€. /'•' 'i* «• -"V li*'.t\ tt4 VM ìm sUU*-it*>nu Scan.- p * 'V^, < , t i^-V ■ rt rii.'' .■'.>■ u vtk. >t- ^»i* s- i .sr . « r " - / »• . » • - . : - . ... i, .. . . ' ' "S. «M# f li*;, « • ' w i-v IIsrt'tSA i: rti t • ' * ' - l' i\ -.n/» i • viit ■'' '■■■■'/.- ». ^ t.ikr.'i: ** !>AfnilH^.fV. -S--' • • ^rfw; ti* U fu * • i« »t " KUir* '> ir-ri ■ mtuj i .u. J* tK* -if; -^«i *■»*»-.»: .• /-. i ur- u« v»- Ufrtli * r' ■-iltlf-1 •-f. .^ir-.V : I*" iJUll A ^ihU/ « i IUi« i «J/ir /. », u» - ■ f\ ' 1. ritual! i> ln «•• lTv*: (/V Wj^jl^é li;.- f"ii* An'. Vin. fi" 4 # , . iuu* Ui Imr il ti lUi. Bresiično krmarenje ladja. Grad Gandollo, papeievo letno bivališče. V pust I v Je sia"*l »Matija,« č V*;, i-4» je. k*r bi <*»»*. /'.T2aJM>T« ji! Starila je v aaz^a ia jezi. M:*la je te ta ne-zfc«s».«a c >P» poyli puajo. Matita, morta bo Ute rea aajbaijefc »Ne zre«! Tam aaj Gospodinji« ri. 6e hočete, laočete. tudi dooro,« ja astavi kiMT je Ba! a je: »k« pa ia ere. CV-tHc kaj hitro ttori kak trden ffc!ep Ln rarno tato tu'.ro »»oj trdni tkJ» je stara redno odganjal». Lepi belo(Uae>ti ■>ač?k je postaci na veiacm praži, mižal in Til i reiom Urr «e pozorno oziral na ne d ran i : včasih je prav zategnjrao zamijarkaL Potem je ■kariI na okno in je boi&al »kozi šipe r hiša Nje, ki je krmila kokoši in tolikokrat božsla Bučka, ni bilo ia njo je pogrešala krotka šival. Prihajale ao «o»ede, nekatere po opravku, drage na pomenek. »Kje je ona? Kje Je klica? Kje je mlada gospodinja?« ao izpraševale Novljanove ljudi. Izprva so bili 5ovtjanovi v zadregi, da ao se kar »pogledovali. >*a njivi,« je odgovarjala mati neodkrito-arčno. kar »e je poznalo na glasu. »Plevel — Koplje! — Sadi!« Sosede v Hadem K miru se pa čudne ženske. Bri so uganile, da pri Novljanovib ni nekaj prav. Nekatere so vedele, da je Matija prejšnji večer precej junaško popival in je Mica vse popoldne prejokala To se jim seve ni zdelo prav. Ko se pa naposled zatrdno zve. da pri Kovljanovih Udi zi beli z otrokom ni doma. se je ženskam nekaj zasvetilo in uganile so po svoji prebrisanosti, kam |e Ha »ovljanks. Takoj je počilo po Hudem Koncu: »NoviJanka |e šla v pust i v!« Zakaj pO zdravi pameti ženit v Hudem Kancu žena ne umre In ne sme iti drugam, kakor v pusti v, kadar prid« z možem navzkriž Vsr vas se Jo smejala, norčevali bo se ter delali re ln slab« «lovlipe. Hodili so nalašč okoli Itovi ja novih, drugi »o celo vasovali. santo da so gledali zadrego Novi j»nov. Matija »e je rotil In klel, da bo Mici Izplačal vso sramoto, katero mu |e naredila, in se je umikal posmehujočim se ljudem v hlev, v klet, na skedenj in v druge zatišne kote. »Bo« ve. zakaj je »U v pustiv?« se Je ugibala ve» dan v Hudem Koncu. »Kaj sta neki imoU?« Skuhale so se čudne, prečudne stvari. Buda-laste čenče so šle od hiše do hiše, od ust do ust Osameli mol leže zvečer brez večerje k počitku, čemeren, jezen in nevoljen nase, na ženo in na ves »vet. Skušal Je zaspati, da bi pozabil, kar je doživel podnevi Drugikrat Je naglo zaupal. ker je bil truden, a nocoi. dasi Je delal ve» dan, ni mogel zaspati. Razne misli so mu vznemirjale kri. Nemirno se je premetaval po postelji In zdelo se mu je silno dolg čas in neznano b.f Z.'11 ra:'vlo,la ni ill,el • kom, niti zibati ni |mel koga. Uh, kak dolg čas. kaka PUH«» praznota! - In zakaj t.ko? Le zaradi nje. ki ga je pustila tako sramotno, v posmeh vašča-noin Zaradi e?a je pialo po njem od Jeze. d« ?®J 1« i" rotil... In ko se Je zopet ne- koliko umiril, ko je mislil nekoliko trezneje, si jo zastavil vprašanje: J ' »Odkod pa Je vendar vsa U neprljetnoet?« In če* nekaj časa si fe priznal, d» nI sam brez krivde da ni tako nedolžen, kakor 1,1 bU rad. Njegovi duši so jo prikazal, eeta »lika. B3a je v »e4ti«a papeidne. V žepu je imel lepe «eaarr». kai«Te je bil prejel «d mesar.a. Oh, kaka lepo «a vri*»ii v žepa zreneči den»rci! Oh. i.V. m „ silili Tinki daaosi v not! Zapeljali s» za v gartlm. kjer je aü ia pel. kjer je rajal ia M preširoke voije. Pozabil je bil žena pozabil otrok», paeahtl ve« svet. Trdo ia grd» je govoril latra d.ma z ina. kar ji je tak« segala v srce. da je »i bOo zjutraj več, da je mot vzel» njo z «trekom. »T posiiv je H»!< ga jo nemirna »Ali je storila prav? — Ali ai ravnala nepremišljeno!« Obsodil jo je zopet ia kdo ve. kolikokrat še. »Nikdar ne pojdem ponjo. ker je nisem podil; nikdar ae vprašam pa a jej.« sklene trdno. »Ce se pa vrne skesana ter me prosi, ji rad odpetim. Penjo pa ne grem nikdar!« Tako je odločila Novljanova moška zavest Zavil se je in spal po sili. L'iival je divno spanje. V;>o doč je gledal posmehljive ljudske obraze, vso noč mu je bOo na ušesa krohotanje in «metanje. Obračal se je na postelji na to in na ono stran, pa je bilo vse zaman. Ko prisveti v hišo beli dan, je bil že oblečen. Drugi dan mu ni bile nič bolje. Povsod isti prizori, le še več nereda je bilo okoli doma in v hiši. Umikal se je ie bolj ljudem in sam premišljeval mnoge in vsestransko. Zazdelo se mu je, da je vendar sam tudi precej kriv, in zato se je bridko kesal, da je še! v gostilno ter tam piL Ni maral jedi in pijače, ni »e razgovarjal » starima, tudi branil sa ai iti — po iena ko sta ga silila. Le pretežka se mu je zdela pot tja na Bab je Gredi, pot brez potrebe — sai bi vendar sama lahko prišla nazaj. »Kmalu pojde ponjo,« m Je nasmehnil oče materi, ko Je opazil skesanega sina. Spanje naslednje noči je bilo še slabše kakor prejšnje. Skoraj ni zatisnil očesa, le premišljal je in ugibal: »Kdo je kri». Jaz ali — ena?« Tretji dan je bil popolnoma prpričan, da je sam vsega kriv, bil je prepričan, da se mora vsa skoraj spraviti v pravi stari tir. Zdelo se mu je vse v največjem nered« zlasti v veä ia hiši. kjer se je najbolj poznala ženina skrbna in izvežbana roka. Nekako miren je bil čez dan. dasi se ni preveč kazal _ ljudem in mu tudi ied Se ni dišala. Zvečer pa ne gre k počitku, ampak sloneč na oknu gleda na večerno nebo. dokler ne izginejo Sorvola PodpUani M i t>M tvojo intimo pr«» Upo zahvaljujem upravi JDomoljuba* za fc-plalano polarno podporo 580Sir ki mi je bila » prvo pomot, ko mi je 3. fu-nija pogorelo stanovanjska hita, da smo morali prvo not prebiti pod milim nebom. „Domoljuba, katerega vsa moja družina tako rada prebira, bom t veteljem narotal ie v bodote in ga priporočal vtem tvojim tnantem. Oìbatò Mifja Smuka 17 p. Stari Log pri Kolevju z »da ji prameni in gre. a rje. — k« h i» zgodi, v»u0» »Ali ti nisem pravil?« se pobaha stari pro<| ženi in zamrmra ie sam » seboj: »i'rav je Uko!« IT. »2» božjo volja, kaj pa H — ob tej uri? Kal t«if prepričala « mole f l ztobnosff fn surovosti. Tako je trdila, da je ne mara več, jn je povedala, kako grdo jo je pretepal, ko ni hotel in ni mo.'el večerjati. Pač je oče nekoliko zmajeval z glavo, ko j» pripovedovala, zakaj dobro je poznal ienske. Slutil je, da hči menda preveč pravi. Toda dolira nujka je iz dna duše pomilovala »vojo nesrečno in trpinčeno hčerko in je zaničeval» njenega trlo. srčnega moža, zakaj bila je prepričana, da j» res tako. kakor pripoveduje hči. Solze so rosile »jena zgrbančeua lica, bridke solze ljubečo matere, ko objokuje nesrečo svojih otrok. »Oh. nesrečna moja hčil Uboga Mick»!« s« tzvije materi iz grla, ko dokonča nbein» hči. »Ob, pa da nam nisi prej mlom. povedala! Zakaj si trpela Uko dolgo? Zakaj ntó ie prej prišla?« Hčeri je ugajal« materino pomilovanj« in v srcu je bila hvaležna za preveliko sočutje. Čakal» je, kaj bo rekel oče. Toda resnega očeta ni tako bri genilo hfo-ri no pripovedovanje. Pogleda jo ostro in fapr»> govori počasi : »Tako? Za to n es pamet fn otročarij« si morala domov? _ Uh, sramuj ae! Mislil »em. d« si ie res iena, a sedaj vidim, da »i vedno nepoboljšljiva fn lahkomiselna Micka.« Mati in hči sU imeli pripravljene polne oči solz, da bi z njimi pritrdili očetovemu pomilovanja, kakršnega st» pričakovan Sedat pa Uko nepričakovan« grajanje! Z»kaj ne hvali in ao pomiluje oče svoje hčerke? Toda mali »e ni dala Uko hitro premagati možu. »Ofc, neusmiljeno arce! Se lastni otrok s« ti ne smili! AH »i jo res za to dal tema Uovi jami. da bi jo sovražil in pretepal? Oh, saj sem vedela, da nimai »rea. kakor ga ie nikoli imel nisi!« »Kaj pa j» bik» tako hudega, da Je morala proč in da ti sedaj tako javkaš, kakor bi se svet pogrezal?« »Nikdar ti ni dovolj hudo! — Ali nI dovolj, da jo je pretepal? Kaj ne, Micka, da te Je?« »Kolikokrat pa jo Je? — Enkrat! Zastonj J« pač ni! Slušaj g» in strezi mu, tvoj moi je!« nadaljnje obrnjen k hčeri. »Kaj p» mislil, ds »o srdii in kujaš!« »Sedaj jo hočei p« Sa ti. kaj ne?« ga ustavi mati. »Ali ni zadosti, da ima ie moža Ukega?. Oh, ti si oče, ti!« »Kaj »e ženeš! Jaz Ji le pravim, kar Je res. — Kam p» pridemo, če bo za vsako malenkost uhajala možu? — Dostikrat sem že dejal, da »e ženske ie toliko ne mislite naprej, kolikor vidite!« »Ako bi bilo po tvojem, naj bi Jo skoraj ubit!« »Ne govori vendar Uko nespametno, saj si stara dovolj,« se razjezi mož, ker si mati le nI dala dopovedati. »Potrpi naj i njim, ti Ji p« a» dajaj potuhe, ampak pouči jo.« »Oh, tl Micka, umakniva se,« veli silno fhteči se hčeri in pograbi zibel. Sli »ta v stransko izbico in se zaklenili. Oče Strok Je pa zamišljen hodil po sobi gor ln dol. Čudno se mu je zdelo in prav mu ni bilo. ker je prišla hči domov. (Nadaljevanje prih.) PRv/KOhVMff Prvi poskusi komunizma segajo daleč nazaj v zgodovino. Srečujemo jih predvsem na vzhodu, v Perziji in na Kitajskem. Zlasti znamenit te bil komunizem v Perziji. Imel je pa to značilnost, da je dobil v osebi velikega perzijskega pesnika Firduzija svojega opevak-a, ki ie opeval dela perzijskih komunistov, njihovo rojslvo, pa tudi njihov — pogin. Pesnik Firdtizi je v svoji sloveči kraljevi pesmi Sahna nie izlaknil in opeval perzijske komuniste. Koliko je zgodovinske resnice v Firdu-ziievrm delu, ne moremo in maramo preiskovati. Sodimo tudi. dn se težko najde kak zgodovinar, ki hi se lotil prebrali in — kar je že huje .— zgodovinsko oceniti ogromno delo. Prav za prav nas to tudi malo skrbi Dovolj zanimivega ie za nas, če pokažemo, da je že Firduzijeva lira brcnkala o komunističnih nazorih. Firduzi v često dolgočasnem slogu opeva perzijske kralje, njihovo slavo in sramoto. 01) (asu kralja Kohada ima vpleteno tudi žalostno povest enega najstarejših, če ne vobče prvega komunističnega državnika na svetu. — Cuimo torej! Imenovani krati Knhad k imel za svojega zakladnika, po domače bi rekli finančnega ministra. nekega častihlepnega, zgovornega, učenega in duhovitega moža, Mazdeka po imenu. Ta perzijska ekscelenca ir bil prednik naših Marksov, Engelsov, Leninov itd. Ilodil ie med liudstvo ln prirejal shode, kjer je s svojo mogočno besedo oananjevnl blagovesl enakosti in bralstva. Vse hodi skupna lasi; med bogatini in siromaki, med posestniki in delavci ne sme več bili razlike. Poslušajmo ie njegove besfdc po Firdu-lijcvi pesmi: Ubožec hodi bojjalinn enak, preveč noben, dovolj ima naj vsak! Povsod odstavi enAkosli moč, bogastvo in »moje» in «tvoje« proč! Zene in hiše, posestva vsa enako na j uživa jih množica. To vera pravi: kdor ni zato, pred samim Bogom preklet naj bo! To so krepke besede. Poleg lega pa je bil čas tudi ugoden za perzijskega komunista. Zavladala je huda lakota in slari finančni minister je hrž izprevidel, kako hi se dala premagati. S svojimi govori je vnemal ubožno liudstvo, naj se obrne do bogatinov in zahteva od njih, da mu odpro svoje žitnice, blagajne "Id., in naj pošteno v vseh slvareh dele s siromaki. Ljudje so seveda z največjim veseljem poslušali Mazdekn in hudi dnevi so se bližali perzijskim bogatašem. Slabotni kralj si- ni mogel pomagali in kakor poje Firduzi, se je celo sam priklonil Mazdekovim pristašem. Brez strahu smemo Irdili, da je bil" perzijski Kobad prvi kralj, ki je potegnil s komunisti. Vendar se radikalna Mazrlekova družabna preosnova ni izvršila lako gladko, kakor bi bilo pričakovali. Postavil se ji ie po robu mladi kraljevič Kesra Noširvan. Ta mladenič ni mogel umevali silovitega Mazdekovega nauka in se ie javno izrazil, da ie treba pač daljšega premisleka, preden se Perzija preosnuje po Mazde-kovi teoriji. Zahteval je šest mesecev odloga, da se stvar temeljilo preuči in premisli. Kraljevičev s v" I ie prodrl. Kesra zbere okrog sel>e najmodrejše može iz vsega kraljestva. Ž njimi ie hotel razmi-šliali in proučevali socialno vprašanje in tega najnovejšo razlago Posvetovanja so se srečno izvršila in po določenem času pozove mladi princ Mazdeka k javnemu razgovoru. Razgovor je bil zelo slovesen. Mazdek je zagovarjal svoie trditve, in malo da uiu ni zbor že pritrdil. Tu vslane neki govorniško nadarjeni kraljevičev prijatelj in spremnik. Firduzi nam opisuje njegov nagovor proti Mazdcku takole: Ti modri ian, nas valiiš v past za skti|>nosl žen. za skupno last; če bodo skupne nam žene, • kdo za očeta, kdo za dece ive? če vsi enaki so povsod, kdo bo še slirta. kdo gospod? Kdo bo še delal, se pehal z roko? Od greha se krepost ločila več ne bo. Kdo bo umrle v lasti pač sledil? lz kralja kmet bo norce bril. V pusliv se svet spremenil bo. Gorje, Iran ti, ko bo vse lo! Ce vsak bogat, kdo kupec ho? Ce vsak gospod, kdo sluga bo? To vera prav gotovo ne uči. Skrivaj hudič preslepil ti oči! V peklo zavajaš revne te ljudi. Krivica, greh, pravica se li zdi. Ta govor je pomagal. Mazdek se ni mogel več opravičevati. Huda mu je bila. Z uma svetlim mečem ie bil premagan. Kralj se je razjezil, in njegovega komunizma je bilo popolnoma konec. Izročil je Mazdeka kraljeviču Kesri No-širvanu. naj slori z njim. kar mu drago. Kesra je temeljilo ozdravil vse komunisle. Dal jih je 3000 zabili z glavo v zemljo, potem je privedel k njim ponesrečenega Mazdeka, pokazal mu zapeljane ljudi in dejal: >Glej. tole je vzkalilo iz Ivojih naukov!« Njega samega pa je dal obesili na visoko drevo z glavo navzdol in ga s puščicami umorili. Tako ie končal po Firduzi ju prvi praktični komunistični poskus na svetu. Mazdekova misel pa ni popolnoma izumrla. Iz nie je nastala prodici janska stranka, ki je v petem in šeslem veku po Kristusu precej krepko živela v Severni Afriki. V raznih napisih so našli njihove nauke, kalerih glavni slove, da morajo biti žene in posest skupne, in ro uspela, zakaj prostor v naravi jo bil kakor na-la'V za njo. Pa tudi igralci so se zelo potrudili. _ Košnja je nasploino končana. Seno smo spravili letos lahko, ker je bilo vreme nad vse lepo. Zato ho tudi krma dobra in redilna. Koprivnik pri Kočevju. V Ljubljani je umrl dne 1. julija zvečer nai župnik gospod Avgust Schauer. Pokojni se je rodil dne 17. januarja 1872 v Poljanah pri Toplicah in bil v mašnika posvečen dne 22. julija 1897. Kot kaplan je služboval v Ko-privniku in Starem lo«u pri Kočevju, kot iupnijski upravitelj na Topli rebri. Župnik v Koprivniku je bil 35 let. Leta 1980. je bil imenovan za duhovnega «vetnika. Naj v miru počival Mekinje pri Kamniku. V soboto 28. junija popoldne je prihrumela huda nevihta nad Kamnik ia okolico. Med to nevihto je strela udarila v novozgrajeno hišo delavca Andreja Pečevnika v Mekinjah. Pečevnik je sedel pri štedilniku, ko je strela udarila v hišo, bržkone skozi dimnik, in ga na mestu ubila, dočim se njegovi družini v hiši ni nič egodilo. Lastnik hiše, ki je bil doma iz Horjula, se je v novo hišo vselil nekaj dni pred to nesrečo. Pokojni je bil blaga duša ter zapušča vdovo in dva otroka. — Naj počiva v miru! Stara cerkev pri Kočevju. Zadnje čase je bilo dosti skrbi z zamenjavo denarja, posebno pri onih, ki imajo kaj več ped palcem. Tudi k nam so prišli italijanski vojaki. Nastanili so se v Slovenski vasi, kjer imajo tudi bolnišnico za konje. So pa tudi v ljudski šoli. Posebno nas je presenetilo njihovo lepo obnašanje v cerkvi. Tudi v cerkvene namene radi darujejo. V občevanju z ljudmi so prijazni. Št. Vid pri Stični. Tu je umrla dne 29. junija Semrov Marija, ki je bila 48 let v službi pri g. župniku. Svojo dolgotrajno bolezen je skoraj dve leti voljno prenašala. Bog daj zvesti služabnici nebeško plačilo! Stična. Lansko lelo je bila ustanovljena za vajence za Stično, St. Vid pri Slični in Višnjo goro vajeniška šola. Združile so se tri občine, in sicer zaradi tega, da se je doseglo zadostno število učencev. Obiskovalo je to šolo v tem letu 34 vajencev, od teh jih je bilo iz Stične 16, iz St. Vida 12, I* Višnje gore 6. Iz Višnje gore pa štirje niso obiskovali šole. Na šoli sla poučevala samo dva učilelja, ia sicer upravitelj Lazar Ivan .n p. cist. Bolcar Benedikt. Vse tri občine pa doslej niso prepeva « ničesar za kritje stroškov, edino občina Mična je dala na razpoko šolske prostore. Kurjavo in razsvetljavo ter obema očitel ema je prispevalo naj-prv-o združenje obrtnikov v Stični 3600 din, nadalje bivša banska uprava 2800 din ia zbornica za IUI r Ljubljani 400 din. Vajenci so pa prispeva 1 za najnujnejše šolske potrebščine v znesku vsak po 30 din. Težave so bile s prostori, ker je »olsko poslopje potrebno razširitve, kajti v njej delujejo ljudska, strokovna in kmeiko nadaljevalna šola. Gorje pri Bledu. Dne 24. junija, na dan svojega patrona Janeza Krstnika, je bila pokopana 77 let stara mežnarjeva mania Ivana Cerne, pocestnica in goslilničarka v Gorjah, poznana po vsej gornji dolini po svoji dobroti in dareiijivosti. Pokoj niča je bila prava gorenjska korenina, vedrega «načaja, pripravljena pomagati povsod, kjer je bila njena pomoč potrebna. Ni r gornji dolini skoraj revne hiše, da ne bi botrovala, med drugim tudi najdenčku-oiganu. Svojo bolezen je boguvdano prenašala. Pokopal jo je upok. ainer. župnik, ki je sedaj na Bledu, ki je prej opravil pelo čruo sveto mašo. Ker je bila pokojna po/.nana po vsej Sloveniji, mnogi za njen pogreb niso vedeli, zalo se je bodo aedaj v molitvi spominjali. Svoje otroke je vzgojila kakor pač zna zavedna slovenska mati. Francka je sedaj v Ljubljani, kjer je njen mož Vavpotič lajnik pri Visokem Komisariatu, Ivica je poročena t Resmauom v Radovljici, sin Gustelj pa je v Ljubljani višji poštni uradnik. Naj rajni mami sveti večna luč! Žalujočemu soprogu in otrokoma naše iskreno sožaljel Begunje pri Cerknici. Pri nas so ustanovili Lesno zadrugo z omejeuim jamstvom. Predsednik uprave je Kranjc Jakob. Z Dolenjskega. Po vročini zadnjih dni so prišle nevible, nalivi in povodnji. Temenica je pri-drla mimo Radohove vasi in zalila vasi Veliki Gaber, Pra-prcče in St. Lovrenc in še dalje do Mirne peči je napravila škodo. Novo mesto. Večjo količino ocetne kisline Je zaradi nevednosti izpila triletna Stanka Plut z Ro-iičevega vrha. Deklico so pripeljali v novomeško bolnišnico in je Stankino stanje zelo resno. St. Lenart. Ono nedeljo popoldne Je šla 151ot-na delavčeva hčerka Štefka Habič zvonit v domačo cerkev. Deklico je zadel težki kembelj s tako silo, da ji je počila lobanja. Deklica je na poškodbi umrla. Naj v miru počivat Veliki Gaber. Pod konja Jo padel 6f«tlotni posestnikov sin Franc Brezik. Konj mu je a koui« hudo poškodoval roko in nogo. ^ " Suhor pri Prečni Ko Je obiral češnjo, je padel z drevesa 13 letni šolar France Dragtnan. Pri pad™ si je zlomil desno roko. Stari trg pri Ložu. Tudi Loško dolino obisku. Jejo letos nevihte in povodnji, strele in pozm-j' Ono nedeljo po prvi maši je strela udarila v hier posestnika p. d. Sianola. Takoj je bil hlev v p|a. menu. Lep pitan vol je postal žrtev strele. Gasilci so omejili požar, da se niso vnela še sosednja [kj. slopja. Pri gašenju so pomagali tudi italijau^i vojaki. »Gospa nikar, jaz nisem vaš mož, ki prihaja tako pozno domov, jaz sem čisto navaden tat.. .c Sončni vzhod. »Ali ai videl danes, kako l(»p j» bil sončni vzhod?« »Ne, ga nisem videl, ker grem zmerom pred sončnim vzhodom apat.c ust svojega gosta, je-li sprejel njegov predlog ali ga ni sprejel. Postavil se je ob pisalno mizo in kar tjavendan hitro čečkal neko pismo. Tvorničar gumbov iz Pudoba naj ve, da mora rešiti še bolj važne posle, kakor komu preskrbeti naslov konzula. »Kako sle preživeli včerajšaji večer? Ste ae dobro zabavali?« Ni čakal na odgovor, temveč pristavil: »Oprostite, gospod Žagar, da najprej to pismo spišem. Zelo važno. Zadeva z našo vlado. Takoj »ein vam na razpolago.« Dorival je prekrižal noge, potegnil dozo Zi cigarele in si prižgal cigareto. Odprto dozo je pustil na inizi. Predal, kjer so bile opijaste cigarete, je bil obrnjen proti drugemu stolu — stolu, kamor bi pozneje sedel Adamek. Smeli I ja joč, kukor da je zatopljen v prijetne spomine, reče Dorival: »Noro gnezdo, to vaše mesto. Mislim, da se tukaj kmalu udomačim.« »Imate čisto prav,« mu pritrdi Adamek, ki je imel še vedno posla s pisanjem. »Tukaj la-jiko uživaš življenje. Seveda mora tujec imeti koga, ki ga vpelje vanj. V teh zadevah kar z menoj razpolagajte. Kje pa prav za prav stanujete?« Dorival mu pove hofel na Tralah'. _ »Preveč ropota,« presodi Adamek. »Jaz lam nisem mogel spati. Pa saj gospodje z dežele ne prihajate v mesto, da bi spali. Tdkol Skončanol« Zapre pisalno mizo, vstane in sede prav tako, kakor je Dorival pričakoval, na drugi stol. , »No, kako je? Hočete postati generalni konzul Costalinrlc? Hočete prejeti veliko zvezdo častne legije?« Gospod Žagar iz Pudoba se v zadregi drgne po kolenih. »Bi, bi,« pravi, »le cena je dokaj previsoka. Bi zadeve ne mogli ceneje napraviti?« Mora za vleči pogovor, mora vzbuditi, da se ognjeviti nasprotnik upre. Že včeraj je opazil, da Adamek poseže po cigareti, če se razburi. »Kaj pa mislite, gospod Žagar? Kar tiče nagrade, sva se vendar že domenila. O tem ne bova več mlatila prazne slame.« Računal je, da takle možakar, kakor je gospod Žagar, le tip-Ije, kako bi ceneje prišel do cilja. Ni mu pa niti na ura prišlo, da bi kaj popustil od svoje zahteve. »Če plačam samo 120.000 dinarjev, v goto-vini plačam,« odgovori gospod Žagar, »bi zadevo uredili ali bi je ne uredili? Da ali ne?« Ravnatelj Adamek je razdraženo skomiz- gnil. Ni bila njegova navada reševati važne zadeve z da ali ne. Razjezil se je, kadar je kdo kaj takega zahteval od njega. Zmajeval je nejevoljno z glavo, vil obupno roke in — planil po Dorivolovi dozi za cigarete. Vzel je cigareto z opijem! »Prav nič ne veste, kako je z zadevo, gospod Žagar! Govorite, kakor bi jaz dobil denar. Mene se ne prime niti pet odstotkov. Kaj vem? Morda moram vse odriniti. Potem od vsega tega ne ostane nič drugega kakor čast, da sem iz vas napravil generalnega konzula, viteza častne legije. Med štirimi očmi - zanašam se, da boste molčali ko grob _ manj ko 100.000 dinarjev ne smem ponuditi prijatelju Alvarezu. Ves svoj vpliv bi vrgel na eno karto, Ce bi pri-sel k njemui z manjšim denarjem. In minister ignacio de Albunquerque, poveljnik častne le- gije, tudi ni neumen v svojih zahtevah. Možakar je tako z vsemi žavbami namazan, da bi iz njega lahko naredil dva konjska mešetarja. Kar mu odtrgam od 50.000 dinarjev, ki še ostanejo, je moj zaslužek, več ne. Kakor resnično sediia pred vami kot poštenjak.t Popraska z žvcplenko in si prižge ci-garcto» ki nalahno zaprasketa, ko se prime. Dorival živahnega moža ni spustil z vajeti. »Po tem takem me stane red čistih 50.000 dinarjev? Nee, ne maram!« Ravnatelj Adamek vzkipi. »Kaj vara na misel pride!« Vzklikne živo, »Hočele imeti v ministru nasprotnika? Če sto generalni konzul, je on vaš predstojnik. Lahko vas odstavi, če mu ne delate po volji. Nikarle zapravljati vpliva na vlado, ki vara ga bočem preskrbeti. Generalni konzulat »e ne da ločiti od reda. Kako bi izgledalo, generalni konzul brez reda! Pridete v družbo. V fraku. Saj vas nihče ne bo mogol ločili od natakarja, čo pridete brez rcdal Pamet v roke, gospod Žagar!« Govoril je hitro. Da se nekoliko oddahne in pokrepča, potegne nekajkrat krepko cigareto. »Če vam zdaj denar izplačam, in iz vsega tega ne bo nič?« »Kaj vara ne jamčim jaz, gospod Žagar? Ali ste v treh mesecih kon/ul in vitez častna legije, ali vam vrnem denar do pare. Kaj — hočete — še — več?« Kadil je naprej in naprej. Zadnje beseda je le še jecljal. Glavo je sklonil naprej. Trepalnice so se sklenile, najsi si je prizadeval, da bi premagal dremnvico, ki ga je prijemala. »Kaj — ho — če — te —.« (Nadaljevanje prihodnjič-) JVC 1 JOŽE RAZOR ] ozqvoec ne gremo Bežala sta skozi hrastov gozdič ter se poganjala preko nizkega grmičevja. Razbojnik je imet urne noge, tako da po nekajminutnem tekanju sem ter tja Gra&ič skoraj ni več upal, da bi razbojnika mogel dohiteti. K sreči ps se ta zaplete v gosto bodičevje in cepne po tleh. Takoj je GraSič na njem ter ga že stiska za grlo. »Kdo si?« siti iz njega. Popusti nekoliko s prijemom, da bi slišal odgovor. Lopov molti. Se huje stisne GraSič in zaprow: »Povedal mi l»oš svoje ime ali pa se kar pripravi aa najhujše U Seveda Grašič ni mislil resno. Zdaj pove neznanec svoje ime. Grašič ga sicer ai poznal, vendarle mu je bilo to irne toliko znano, da je takoj presodil, od kod izvira napad. Razbojnik ga je prosil, da njegovega imena ne bi izdal, saj mu je bilo za vse skupaj zelo žal. >0 tem ti žal ne morem dati nobenega zagolo-in bom skušal odkriti tega človeka.« FriSel je zgodaj zjutraj v mesto in našel delavnico Babe Musiate ie odprto. »Ti si ie zgodaj zjutraj na delu, dobri moi!« mu reče. »Saj si vendar tako star, kako morejo torej tvoje oči videti ob tako slabi svetlobi?« »Moje oči ao izvrstne. Pomisli, da sem včeraj sečil skupaj mrliča, čeprav ob slabši svetlobi.« »Kdo je bil ta človek?« vpraša razbojnik. >V resnici ti tega ne morem reči, kajti Sel sem v njegovo l !šo z zavezanimi očmi.« »Torej dovoli, da te tudi jaz zavetem, fn Videla bova, ali se boš ie spomnil poti,« pravi Razbojnik. Razbojnik ga je moral ' prositi In prositi, In ko ga je obdaril z zlatom, je Baba Mustafa privolil in z zavezanimi ctfmi šel skupaj a razbojnikom, dokler ni prišel v Kasimov dorn. »Do tu sém sem prišel,« pravi starček. Razbojnik je naredil na vrata s koščkom kreide znamenje ter se vrnil nato v gozd. Ko je prišla Morgijana iz hiše, je videla znamenje s kredo ter takoj vedela, da je to neka grožnja za Alibabo, ki je zdaj bival v Kasimovi hiši. Vzela je kos krede in naredila isto znamenje na druge hiše, in sicer na obeh straneh ulice. Ko so razbojniki prišli, so našli pet ali šest hiš zaznamovanih z istim znamenjem in niso mogli uganiti, katera hiša je Alibabina. Tedaj Je nek drug član razbojniške bande aklenil poskusiti svojo premetenost. Tudi on se je dal voditi od Babe Mustafe do Kasimovo hiše ter tam narisal majhno znamenje z rdečo kredo. iToda bistre Morgijantne oči so opazile tudi to znamenje, in Morgijana ga je zarisala na isti način tudi na sosedno hiše. In tako tudi drugi razbojnik ni mogel uspeti. Tedaj je poglavar sklenil, da so bo sam lotil stvari. Ko mu je Baba Mustafa pokazal hišo, ni na njej naredil nobenega znamenja, ampak si je pazljivo zapomnil hišo. Potem je kupil dvajset tórni ter dvajset veffltlh oljnih rotor "instali s devetindvajset izmed njih v vsakega, po enega razbojnika. Štirideseti sqd Je.rnapolnil a oljem. Nato se je oblekel v. trgpvca za olje ter odšel v Kasimovo hišo. Kakor smo rekli, je zdaj tam pre- la naie male bival Allbaba. Poglavar Je zaprosil za prenočišče, kajti začenjala se je ie noč. Alibaba ga je vljudno sprejel, postavil mule na dvorišče ter ukazal dobro večerjo za svojega gosta. Po večerji je odšel Alibaba v kuhinjo in naročil juhe za naslednje jutro, razbojniški poglavar pa je Sel na dvorišče in rekel svojim ljudem: »Ko bom vrgel kamenčke iz svojega okna, bo to znamenje, da boste prišli iz sodov.« Kmalu za tem, ko je Morgijana Bnaiila pisker za Juho, Ji je ugasnila svetilka in v hiši ni bilo več olja. Morgijana je sklenila, da si ga bo vzela iz sodov na dvorišču. Ko so bliia prvemu sodu, sliši pritajen glas: »Ali zdaj?« »Ne Se ne, ampak v kratkem,« odgovori, ne da bi pokazala najmanjšo presenečenoat. Obhodila je vse sodo ter dala vedno isti odgovor, dokler ni prišla do soda, ki je bil napolnjen z oljem. Napolnila je posodo, zavrela olje in ga zvrnila za bokal v vsak sod ter tako pobila vse razbojnike. Ko le poglavar vrgel kamenčke, se ni nihče zganil. Stvar se mu je zazdela sumljiva. Skočil je na dvoriSče ter dobil vse svoje ljudi mrtva Obupan je splezat na zid ter zbežal. Ko se Je naredil dan. je Morgijana povedala Alibabi, kar se je zgodilo. »Dolgujem ti iivljanje,« JI pravi Alibaba; »od zdaj naprej ne boš več suinja. Darujem ti svobodo.« »Toda roparski poglavar se Je bolel maščevati. Preoblekel ae je, si prevzel ime Kogija Hu-sajn ter postal prijatelj Alibabinega sinu, ki je podedoval Kasimovo trgovino. Nekega večera povabi Alibaba prijatelja Bvojega sina k večerji. »Ne morem jesti t vami,« pravi Kogija Hu-sajn, »kajti nikoli ne Jem slanih jedi.« »Temu je lahko odpomoči,« pravi AKbaba ter ukaie Morgijani, da ne eoli večerje. Morgijana je ubogala, toda mislila si Je: »Radovedna sem, kdo je ta čndak, ki tak« neumno je.« Sama je nosila večerjo na mizo ter takoj opazila, da je Kogija Husajn razbojniški poglavar in da je imel pod obleko skrito bodalo. »Moram preprečiti, da bf ta nesramnei uba mojega gospodarja,« si je rekla. Po večerji je Morgijana izvajala različne plese pred gostom. Nazadnje je plesala ples z bodalom ter vihtela orožje sem ter tja. Nenadoma se je vrgla proti Kogiji Hasajnu ter ga zabodla. »Nesrečnica!« zavpije Alibaba. »Kaj ai storila mojemu gostu?« »Ubila sem človeka, ki je hotel ubiti tebe,« reče Morgijana. ■ Izvlekla je bodalo, ki ga Je poglavar skrB pod obleko. Alibaba je objel Morgijana, in f rekel: _ »Ti si mi zopet reSihr ftrljenje.« Poltra bo. je obrnil k svojemu sinu in mu rekel: »Sin mol hočem, da se poroči® z Morgijano.« Sin je ubogal, se poročil a Morgìjaùp in obq sta dolgo in. srečno Živela. V žrelu ogn enika Nadaljevanje a 4. strani. opremljeni so lezli po zasneženi strmini, kjer Iii jo zledeneli sneg stavljal v resno nevarnost, kajU niso imeli zato pripravnih čevljev in cepinov Ta-kratna poročila navajajo, da so bili obuti v navadne sandale. Sploh niso imeli še pravega noi-movanja o planinskih turah, kar jih je stalo veUko nepotrebnih naporov. Bilo je nevario, da iiuTpo-mrznejo prsti na rokah in nogah Bili so tudi že Čisto izčrpani. V glavi jim je neznosno toklo, no da bi mogli vedeti, ali prihajajo te bolečine od velike višine ali od žveplene so-pare. Tu je ognjenik zopet začel bruhati. Porabili bo ta čas za dobro uro oddiha. Ordaz in njegovi tovariši so s težavo nadaljevali pot proti vrhu. Niso hoteli odnehati kljub vsemu trudu, kljub mrazu, kljub dimu. Prišli so že čisto blizu žrela. V tem trenutku pa Je ognjenik bruhnil iz sebe tako gost dim, tako vroč pepel ia tako nevarne plamene, da ao bili drzni plezalci kakor oslepljeni in zadušeni. Ovire so bile nezmog-Ijive tudi za železne ljudi, kakor so bili oni. Sklenili so, da se bodo vrnili, toda da bi domačinom dokazali resničnost svojega pripovedovanja, so vzeli s seboj nekaj ledenih plošč. Učinek te ekspedicije je bil neizmeren. Kortes je bil zadovoljen. Španskemu kralju je pisal o tem naslednje pismo: »Osem milj od Colale sta dva visoka in veličastno lepa vrhova. Lepa sta predvsem zato, ker sta ob koncu avgusta (v deževni dobi) popolnoma pokrita s snegom Iz enega izmed njih šviga podnevi in ponoči steber dima visoko do oblakov ia tako ravno, kakor da bi ustrelil puščico. Na drugi strani pa se zdi sila, s katero prihaja dim iz briba, tako velika, da veter ne more upog-niti tega stebra. Rad bi Vašemu Veličanstvu posebej opisal ta pojav.. Zdalo-ae mi je potrebno, da spoznam skrivnosti te gore, zato sem poslal deset izmed svojih najbolj sposobnih tovarišev ter jim dal nekaj domačinov za vodnike. Dal sem Jim naročilo, naj se povzpno na ta hrib ter naj preiščejo skrivnost dima, od kod prihaja in kako nastaja. Ti so odšli ln se vzpenjali s velik« tefavo, toda dO vrha niso mogli priti zaradi velike umoiine snega, pepelnfe vrtincev ia hudega mraza. Prišli pa so zelo blizu vrha. V tem trenutku pa Je nastala buda eksplozija dima, ki je prihajal iz irela 9 tako silo la s takim šumom, da se je zdelo, kakor da se vsa gora podira. Vzeli so nekaj kosov ledu ia snega, da bi nam jih pokazali, kajti v teh vročih krajih je to nekaj zelo redkega« Španski kralj Karel V. je dal priznanje temu podvigu ter podelil kapitanu Ordazu plemiški naslov z grbom: goreči hrib na rdečem polju. Toda kdor je poznal Korteza, je labko sklepal, da ne bo ostal le pri nepopolnih Izsledkih le eks-pedisije. Ko si ja dva leti poeneje osvojil Mehiko in pomiril deželo, ie poslal na Popokatepetl drugo ekspedicij« pod vodstvom neustmSaega viteza Franca Montana. Olj le odprave Je bila preskrba z iveplom. Od leta 1521 je Popokatepetl miroval v9« do leta 1539, ko je zopet začel bruhati. Tokrat si Spanci, bilo Jih Je pet, niso izbrali poli Iz Colule, ampak pot, ki pelje naravnost iz Amekameke. Bili so bolje opremljeni ter so imeli Izkušnje ie od Ordazove ekspedicije. Zato |Im je bil uspeb zagotovljen. Po sedemunl boji so ie prispeli na vrb. Naenkrat je Montano odkril skrivnost, ki je toliko zanimala Korteza. Videl Je na dnu irela stoičaslo jamo, is katere Je uhajal bled plamen in rumena sopara. Dno tega stožca, ki Je bil približno 50 m globok, . je bilo posejano s kadečimi se gomilami, ki so bile podobne nekakim mozoljem. Stene irela so bile obložene z žveplom. Spanci so nemudoma šli na delo, naredili vreteno, pritrdili nanj košaro, v katero Je zlezel Montano, ter ga spustili do žveplenih sten. Večkrat 80 tako privlekli navzgor polno košaro ivepla. In ko ga je bilo ie dovolj, so potegnili na rob ognjeniškega irela še drznega raziskovalca. Kmalu za to ekspedicijo se je odpravila na Po-pokatepl še skupina vojakov ln redovnikov. Eden izmed njih se Je povzpel na vrh po jutnem pobočju, kjer ni bilo snega. Se danes Je Popokatepl prlvlačna točka za tu-rlèle. Privlačna, toda težavna. Ko Je začel leta 1821 ognjenik zopet bruhati. Je 250 ljudi sklenilo, da bodo od blizu opazovati ta veličasten naravni pojav. Toda le šestnajstini Izletnikom je uspelo, d« so pri«! Ho krela.; Te številke Jasno dokazu ejj kako velika Je bila hrabtost Španskih osvajalce« Čudovita knjiga Sv. pismo je edina knjiga, knjiga, ki je nastopila najzmagovitejšo pot po vsem svetu. Okrog 700 milijovo ljudi: katoličanov, protestantov in drugih »iz vseh rodov in jezikov zemlje« — priznava sv. pismo za sveto, od Boga pisano knjigo. Približno v 700 jezikih je pisana in ga ni danes pomembnejšega jezika, v katerem bi danes mogli brati pisma nebeškega OCeta. Dan za dnem se duše po vsej zemeljski obli s sv. pismom in krepe za nove boje. Za Novo zavezo imamo ohranjenih čez 4000 rokopisov v grškem jeziku. Od starih poganskih pisateljev ie komar nekaj rokopisov shranjenih, pa nihče ne dvomi o resničnosti in prisotnosti. Sveto pismo pa j< kljub tolikemu številu rokopisov mnogim še vedno uganka iti še dvomijo o resničnosti pisma božjega. Sv. pismo v latinščini je bila prva večja knjiga, ki je bila tUkana. Gutenberg jo je štiri leta tiskal (1453—1456) in ta knjiga ;e najdražja na svetu. Zanimivo je to, da so jo hranili očetje benediktinci pri sv. Pavlu v Labodski dolini na Koroškem. Za ceno 350.000 din so jo prodali Amerikancem, ki jo hranijo v Washingtons Slovene1 smo že zgodaj spoznali, da mora biti sv. pismo tudi nam opora v veri in v tolažbo ob dnevih stiske. Današnji čas je čas stiske in negotovosti. Pojavili so se apostoli novih naukov in nazorov, lei niso Kristusovi in božji. Mnogi jim slede, ker ne poznajo pravega nauka, ki nam ga podaja sveto pismo. Sklicujeio se U lažni preroki ne na Boga, ampak na ljudi. Tak evangelij pa nima poroštva, da bo dolgo obstal. Samo. kdor je nauk prejel od Boga, temu se brez skrbi zaupamo. To poroštvo ima le Cerkev, ki zajetna svoj nauk iz sv. pisma, besede božje. »VIGRED« ženski list (7 zvezek) je izšel. Uprava v Slomškovi ulici 1. MfiStova esenca Mostin Z našo umetno esenco Modin si lahko vsakdo z malimi stroški priora»! izborno, obstojno ln zdravo domačo pijačo.Cena 1 stekl. za 150 litrov L. 11-50, po pošti L. 17-50, 2 steklenici po pošti L. 80*50, 3 steklenice po pošti L. 42—. NiiH drogerija lue Urtljua. Židovska «1.1 Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Prvi komunisti Nadaljevaaje z U, strani. Zviti Mobek premišlja in preudarja, kako bi se dalo to izvesti, da bi bilo najmanj škode njemu in kralju. Modra glava jo izluhta. Svest si svoje stvari, skliče vaščane in jim razglasi, da ie kralj v svoji dobrotiiivosli sklenil na poseben način odlikovati vso vas. V njegovem imenu naznani čudečim se vaščanom, da veha odslej dalje neomejena svoboda, enakost in skupnost. Mobek jo je uganil. Vaščani so takoi teli rabiti svoie nove pravice in v kratkem so drug drugega pobili. Vas je bila do zadniega človeka uničena. Pokončala jo je komunistična ideja. Ne bomo preiskovali, koliko zgodovinskega icdra ie v teh dveh dogodbicah. Nedvomno pa nam kažeta, da ie vsaj v Firduzijevem času moralo biti komunistično načelo že znano, sicer ne bi mogel slavni pesnik lako jasno in določno prepričati svojih bralcev in poslušalcev kani vodijo take sanjarske ideje. Profesorska. »Prvega lahko greste, Marjeta,« pravi profesor svoji bivši gospodinji, »nič več nisem z vami zadovoljen.« »Za božjo voljo. Jakob, kaj pa čvekaši Saj ava vendar že dva tedna poročena.« JADLIN - Jabolčnih za izdelavo umetne domače pijače Vas stane za 50 litrov zavitek din 30-—, po pošti din 42-—, 2 zavitka po pošti diu 78-—, 3 zavitki po pošti din 110.—. Prodaja Drogerija Kmona Ivan Karte - Ljubljana - Nebotičnik Dogodek Ko je živel znameniti Mark Twain kot izdajatelj listov v Missouriju, mu je nekoč sporočil trgovec, naročnik njegovega lista, da je našol med dvema listoma pajka. Hotel je vedeti, če pomeni to srečo ali nesrečo. Mark Twain je odgovoril trgovcu. »Ta pajek ne pomeni niti sreče niti nesreče. Storil ni ni čdrugega nego to, da je pre-iskal list, da bi vedel, kateri trgovec ne inserirà pri nas, to pa zategadelj, da bi pozneje pokril njegov vhod s svojo mrežo, da ne bo prišel nihče k njemu v trgovino.« Hladnokrvnost. Zgodila se je železniška nesreča. Vlak je vozil v vlak in razbil zadnji vagon. Strežaju ne kega Angleža je odtrgalo obe nogi. Ko so Angležu Btvar sporočili, je rekel: »Prinesite mi ono noizo v katere hlačnici je ključ mojega kovčegalt ' JkSSfiV HPflFJj Preizkusen redilni prašek „Redin" za praiiie Pri malih prašičkih pospešuje , Redin prašek hitro rast.krepi kosti in jih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašič» ter stane 1 zav. L. 4--, po pošti L. 7--, 8 zav. po pošti L. 15--, 4 zav. po pošti L. 19"- Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko. Prodaja drogerija KaM. LjuMjaRa, Zldovtka nI. 1 Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker ni prihranite poštnina Mati oglasnik V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi po besedah, in sicer plača tisti ki išče služba L.0.30 ia besedo; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L. 1*— ; v vseh drugih oglasih slane beseda L. 0*80. Vsem oglasom se prišteje še oglasni davek. Na manjši znesek L. 7-—, za ženitvene oglase L. 20*-. Redni Domoljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaia. Pristojbina za Male oglate te plataje ooprej. Za vetje število konj z tn bres tigrov, vem. Pošljite točen opla konja na upr. »Domoljuba« pod »Iičem konja« st. »461. Priložit» S Uro za otroško. Odgovor dobita takoj. Kravo s teletom prodam. Ivan Lončar, LiOg 15, p. Brezovica. 580 lir nagrade dam, kdor ml Javi, kja ■o nahaja konj, črn, temen, atar 7 let, visok 155/180, žig 229 In konj fuka, na «lavi ima podolgasto belo liso, alar S le», vitina 168 170, t\g 14. Kovač Marija, Trava lt. 1», p. čabar. Iščem konja prama, lisičje mešane dlake, črno grive, ■ llao na glavi, desno kopito Slrje, tlg 327, mera 155/170. atar » let, končat, žig bo gotovo splljen. — Ce bi kdo kaj vedel, prosim naj sporoči proti nagradi Antonu Turku, Papeži, p. Pleäce. Stanovanje na Viču »t. 12» m veliko lupo blizu stare cerkve oddam takoj v najem. Poizve ae lsto-tam. Spalnico novo, pogrezljlv II-valnl atroj In kolo poceni naprodaj. Florl-Janska 10 II. led vsako količino kuptm. Ponudbe na upr. »Domoljuba« pod »Med« St. »328. Konja »Muri« na nosu Ima bradavico, desna prednja noga nad kopitom debela, tlg na kopitu 4101 — ISčem. Naslov: Franc Drobnlč, Struge na Dolenjskem, Pri cerkvi St. 7. Visoka nagrada! Kdor ml prijavi kobilo tukao, temne (mokre) barve, a zvezdasto liso na stavi do smrčka, ki Jo tudi pisan, prednja leva noga visoko bela, leva zadnja polnogavlčasta, mero 163 178, starost 10 let, rep In griva precej bela. Na cesti In v hlevu precej plaS-ljlva. Sporočiti proti visoki nagradi na Vinka Tomšiča, Vrhnika, Idrijska ceata 8. Konj »Fuks« «Ig 2520 ISče lastnika. Naslov v upravi »Domoljuba« »t. »801. (m Lastnik konja Svarca, na čelu Ima liso, zadnji nogi bell do bleljev, precej visok, oddan v Bitnje v 8. vod, naj se proti nagradi zglaal za naslov v upravi »Domoljuba« pod It. 1475. Sobarico dekle, ki zna nekoliko II vati, ISčem. Ponudb« na A. S., Ljubljana. Dalmatinova 6/1 1000 din nagrade dam od vsakega konja I Kobila Prama, zadnja leva noga tO centimetrov bela, na glavi pika, na eni nogi črtan žig 87, na drugI nogi žig 78, mera 150 170, atara deset let. — DrugI Fuka, z belo grivo, rep postrani, 147/165, 18 let atar, žig 76, prednja kopita ploska. Frano gamlda, Mali Rlgel. p. Toplica prt Novem mostu. Hlapca srednja starosti, vajenega vseh kmečkih del ln živina, sprejme župnlSče. Nastop takoj. Naslov v upravi »Domoljuba« pod »81». Kosilni stroj brzoparllnlk, slamo-reznlco, reporeznlco ln lojterskl vos, dobro ohranjeno, kupim. Pb-nudbe na Maister Unec, posta Rakek. Išiem konja prama, 5 let starega, po imenu »Hldran«, a malo svezdo na glavi, zadnja desna noga malo nad kopitom bela, leva zadnja noga v kopitu bela, rep ko-lat, črn, griva srednja, tudi črna, ae boji avtov, Je bolj počasen v vozu, žig 1.076, visok 167/187. — Visoko nagrado dobi, kdor sporoči Lovšinu Antonu, JurJevIca 84, polta Ribnica, Dol. Usnjarskega uienca z vso oskrbo v hlll sprejmem. Ponudbe na upr. »Domoljuba« pod »Marljiv In polten« It. »84». Kmeikega dekleta za poljska ln domača dela llčem. Nastop služb« takoj. Jerlna Marija — Ljubljana. Karunova ulica 16. Nagrado 400 lir Izplačamo za vsakega konja dotlčnemu, ki najde aH pripelje naslednje, od Jugoslovanska vojska rekvt-rlrana konje: »Pram«, visok 173/l»0cm, na očesu mrena, težka noge, alar 18 let, It. 18; »Pram«, visok 180/178 cm, brea znamenja, •tar lt let. It. 866; »Fuks«, visok 161/178 cm, z liso, visok vrat,, prsna kost lzstopljena. »Platttuse« brea Itevllke, star 11 lat; »Fuks«, 160/174 cm vl-sok, s liso, desna zadnja noga pod kolenom bela. »Plattfuss«, brea Itevllke, star 1( let; kobila a veliko liso, zadaj pretrgana, desna zadnja Jo boli, II-plcanka, vis. 161/17T cm, brez Itevllke, stare 10 let. — Sporočila Je nasloviti na Inženirja Milana Lenarčiča. Verd, p. Vrhnika. Lastnik vola starega okoli s let, a navzgor obrnjenimi belkastimi rogovi, bres žiga, podkovan na vseh Štirih zunanjih parkljlh, črne barve, montafonec, okoli 600 kilogramov težak, naj se zglaal takoj prt Mariji Potokar, Mala Račna t, Grosuplje. Kravo s teletom prodam. Trobec, Ko: zarje, Tržalka cesta, pri Dolgem mostu. Vom za vola črno rjavega, rep bel. na stegnu Ima žig XXXXII j j. Naslov v upravi »Domoljuba« pod It. »474. »Domoljubi slane 18 i« » elo leto, z. inozemstvo ta ii. L. ;--1 " rate in reklamacije p. aprava »Etomolj«^?-O«!»! m »prejema ■ redntitvo »Domoljuba., naročnina, Inse- i§ Izdajatelj: dr. Cregorij Pečjak. lÄoIÄ? foTtrl iMU™ * ""